V Ljnblfani, petek dne 3- marca 1911. Posamezna štev. v Ljubljani in Trsta 4 vin. .JUTRO* izhaja vseJc da o — tudi ob nedeljah i* praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. —. Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništva mesečno K 1'—. z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18’—, polletno K 9-—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. { Telefon številka 118. s NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto II. s Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. t Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici t. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina tipravniJtvu Nefrankirana pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se n* vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v; osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko-: Telefon številka 118. Napad na hranilnice. Odkar je Glavna posojilnica prišla v denarne stiske, izrabili so to priliko najbolj klerikalci v svojo korist. Glavna posojilnica ali takozvana Hudnikova posojilnica je klerikalcem le pretveza, da bi zakrili svojo revščino in svoj bankerot. Znano je namreč, da klerikalne posojilnice zelo slabo stoje in da se je treba bati klerikalne katastrofe. Z Dunaja in iz Prage je došlo poročilo, da klerikalci na Dunaju samo zato podpirajo vlado, ker bodo od vlade potrebovali denar, da ž njim rešijo klerikalne posojilnice. Klerikalci torej vedo in ne mort jo več prikrivati, da se jim slabo godi in da bo polom pri njihovih posojilnicah in zato že danes skrbe, da si ohranijo naklonjenost vlade za vse hude čase. Klerikalci so se vladi prodali. Omenjamo še nadalje to suho dejstvo, da je n. pr. Ljudska posojilnica v Ljubljani vsem klerikalnim posojilnicam odpovedala kredit. Ljudska posojilnica se baha, da ima 20 milijonov kron ulog, kako pa je potem to, da je vsem svojim sestricam kredit odpovedala? Po vsej deželi je taka denarna kriza, da klerikalne posojilnice ne zmorejo niti najmanjše s v o t e. Od kod ta grozna suša ? Mi^ to dobro vemo in bodemo o tem se poročali. Danes hočemo samo to konštatirati, da so klerikalne posojilnice silno zavozile in da si zdaj pomagajo s tem, da napadajo napredne hranilnice. Po deželi širijo klerikalci vest, da bodo vse naše, to je napredne hranilnice propadle in da je najboljše, da se nobeni hranilnici ne zaupa. Ljudska posojilnica ima, celo plakate, na katerih je z debelimi črkami tiskano, da je pri njej denar najbolj varno spravljen! Taista Ljudska posojilnica ima plakate z besedilom, da je ona, to je Ljudska posojilnica najtrdnejši in najsigurnejši denarni zavod v Ljubljani. Torej v Ljubljani je Ljudska posojilnica najsigurnejši denarni zavod! Klerikalne posojilnice torej trosijo vest, da je pri njih denar najbolj varno spravljen, da je v Ljubljani pri Ljudski posojilnici najbolj varno denar naložen, po deželi pa trosijo vest, da bodo vse hranilnice propadle! Vemo nadalje tudi to, da po deželi celo orožniki pri kmetih izprašujejo, ali ima kdo kaj denarjapri kaki liberalni hranilnici alimorda pri posojilnici. Ne samo to, da tega ne sme nihče vprašati, nego klerikalci so to gonjo samo zato uprizorili, dabi zbegali ljudstvo in da bi se ljudstva polastil strah. Pri tem računajo na to, da bodo ljudje dvigali denar iz hranilnic ter ga nosili v klerikalne posojilnice. Kdor ima le malo razuma, ta ve, da so mestne ali občinske hranilnice edino pupilarno-varne hranilnice. To so tiste hranilnice, v katere smejo sodišča ulo-gati denar mladoletnih otrok. Nikakor nočemo manjšati važnosti zadrug ali posojilnic, katerih je vse polno po deželi, kajti te posojilnice imajo svojo nalogo in svojo delovanje. To pa moramo ljudem povedati na vse strani: kdor, bodisi hlapec, dekla ali posestnik, hoče imeti pu-pilarno varno spravljen denar, ta ga naj spravi v mestni ali občinski hranilnici. Danes pač vsak človek ve, da je le v hranilnici denar pupilarnovarno spravljen. Klerikalci so tako brezvestni, da trosijo vest, da bo tudi »Mestna hranilnica* propadla. Katero mestno hranilnico mislijo, ne vemo ali vsaj ni težko uganiti, vsekakor je to nečuven napad, ki se nikakor niti v politiki ne da opravičiti. Ako ne bi vedeli uzro-ka, morali bi si ta napad drugače razlagati; ali ker vemo uzrok, zato hočemo stvar pojasniti. Da bi klerikalci odvrnili od sebe pozornost, zato so začeli sumničiti hranilnice. Dobro kalkulirajo in računajo na nerazsodnost ljudstva, ki ne zna ločiti hranilnic od posojilnic in Ki deva vse denarne zavode v je-den koš. Klerikalne posojilnice, osobito nekatere izmed njih, ki špekulirajo s premoženjem svojih ulagateljev, bodo zabredle v take denarne stiske, da si ne bodo mogle pomagati, in zato, da bi odvrnile pozornost od sebe, sum-uičijo naše hranilnice. Kako neki more Ljudska posojilnica trditi, da je ona v Ljubljani najtrdnejši in najsigurnejši denarni zavod, ko vendar vsi vemo, da ona špekulira in samo ^špekulira in so vse njene špekulacije nevarne. Vemo pa tudi, da se Ljudska posojilnica ne more' glede varnosti ulog meriti z nobeno mestno hranilnico Ljudska posojilnica je samo posoj 1-nica, ki le špekulira s tujim premoženjem in ki je vzvišeno zadružno načelo popolnoma zgrešila. V zadružno delovanje ne spada špekulacija, ker je to nevarno za ulagatelje. Klerikalci imajo taktiko, da napadajo vse zavode, kateri so v naprednih rokah. Tako napadajo mestno občino ljubljansko samo zato, ker so jo imeli naprednjaki v oblasti. Tako napadajo tudi vse mestne hranilnice samo zato, ker vodijo te zavode naprednjaki, in tako napadajo vsakega posameznega naprednjaka samo radi naprednega mišljenja. To smo hoteli danes povedati, da bode ljudstvu stvar jasna in da se ne bode dalo zapeljati od klerikalnih hujskačev. Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda! „Sveta alijanca“. V avstrijski delegaciji je padla beseda sveta alijanca. Skoraj pozabljena je bila ta beseda, med staro šaro je bila zametana, bila je nekak romantičen spomin iz prve polovice preteklega stoletja in smo se spominjali na njo toliko kakor na Metter-nicha ali na predmarčne dogodke sploh. Vse je spadalo zgodovini in skoraj že arheologiji. Toda zgodovinski dogodki se ne smejo podcenjevati, kar se je zgodilo enkrat, zgodi se lahko tudi drugikrat. Star pregovor pravi, daje zgodovina učiteljica življenja, toda neki mislec je primerno opomnil, da se menda narodi uče zgodovine zato, da bi se iz nje ničesar ne naučili. In tako se je pojavila sveta alijanca v avstrijski delegaciji ne kakor star, skoraj pozabljen spomin, tudi ne kot neprijetno strašilo, ampak živa beseda in kot proslavljena obljuba za bodočnost. Ne bi veljalo drugače govoriti o nji, toda čas je resen in vsi dogodki so taki, da je resno treba premišljati o besedah kneza Friderika Schvvarzenberga, ki je govoril o sveti alijanci, o monarhističnemu principu, o konservativni politiki. Njegove besede namreč kažejo, kakšen veter veje na višavah. Bližamo se letu 1915., ko se bo obhajala stoletnica svete alijance. Takrat se je namreč po dunajskem kongresu, ki je komaj spravil v red Evropo, ki jo je bila razburkala najprej francoska revolucija, potem pa še Napoleon s svojimi vojnami, sklenila zveza med pruskim kraljem, avstrijskim cesarjem in ruskim carjem, ki se je nazvala sveta alijanca, ali sveta zveza, ki je imela namen varovati mir Evrope, ter zadušiti vse one revolucijo-narske elemente, ki so še ostali po francoski revoluciji, Vse tri vlade so imele pri tem isti sistem, ki se dandanes navadno imenuje Metternichov sistem, ker je avstrijski minister Met-ternich stal na čelu tej skupni politiki in je zato tudi dobil naslov ku-čar Evrope. Vsa ta politika je bila podobna stari kočiji, obdani od policajev in vojaštva, v nji je sedela sveta alijanca z mirom v naročju na kozlu pa je kučiral Metternich. Kučiral je dobro in varno, dokler ni nazadnje po svoji dobri in varni cesti zavozil leta 1848. ho je revolucija narodov vrgla kučarja s kozla,sveto alijanco pognala v penzijo in zapodila razne varuhe miru in javnega redu. Narodi soz Metternichom in njegovim sistemom obračunali, nato so vzeli v roko vajeti in so pognali po svoje. Vladi se je sicer posrečilo še parkrat vzeti narodom iz rok, toda nazadnje je zmagala konstitucija. Od takrat ni bilo več svete alijance, druge sile so skrbele za mir oziroma za boj v Evropi. Rekli smo 100 let bo od časa, odkar se je ustanovila in že zdavnaj smo obhajali 50 let odkar je v Gospodu zaspala. Sedaj pa jo bude iz groba. Kdo jo budi? Ali narodi, da bi jim zagotovila evropski mir? Ne, tega zagotavljajo razne mornarice, drinajti, trdnjave, topovi, ki stanejo miljone. Kdo jo torej želi? Višji gospodje. Pa zakaj? Da bi varovala evropski mir? Ne, za tega skrbe, po njih besedah, mornarice, drinajti, trdnjave, topovi, ki zanje potrebuje država svoje milijone. Zakaj torej govore o nji? Da bi uničila revolucijonarske elemente? Tega ni potreba. Danes so narodi pustili revolucijo njih vera je v evoluciji. Tudi se je sveta alijanca pokazala kot slaba varuhinja proti revoluciji. Pod njenim okriljem so se zbirali elementi, ki so pripravili revolucijo 1. 1848. Komaj dve leti po njeni ustanovitvi, se je 1. 1817. proglasil boj mladine za svobodo in študent Sand je istega leta pokazal, kako misli mladina ta boj, s tem, da je ustrelil pisatelja Kotzebue, ker ga je imel za ruskega špijona. Kaj torej hočejo? Ojačenje monarhističnega principa. Ne samo to, ampak več. Cesar Viljem je na čelu tega gibanja za novo alijanco. Nemčija, Rusija in Avslrija so se zopet našle in skušajo skupno politiko podobno sveti alijanci. Ruski carizem, nemško odbogapo-s 1 a n s t v o , avstrijski klerikalizem in rimski p a p i z e m naj bi se spojili v močno silo proti svobodnemu k u 11 u r ne m u gibanju med narodi. Narodi so danes kakor utrujeni od bojev in tu prihaja Viljem s svojim načrtom. Njemu bi služila sveta alijanca. Toda narodi danes vedo za svoje pravice in popeljejo v boj proti silam, ki hočejo tvoriti novo sveto alijanco. Slovanski jug. Republikansko gibanje v Bolgariji. Bolgarski socijalni demokrati so pričeli kar javno propagirati republikanske ideje v Bolgariji. Pretekle dni so imeli velikanski shod v Trnovem, kateremu so prisostvovali državljani iz vseh krajev države. Na shodu je govoril advokat N) Gabrovski, ki je naglašal potrebo proglasitve Bolgarske v republiko. Govornika so zborovalci viharno pozdravili in mu burno čestitali. Koalicija v bolgarski občini. Po vzoru koalicije, ki stoji na čelu kraljevine Srbije, sta se tudi skoro v vseh srbskih občinah koalirali obe radikalni stranki, kar je velikega pomena, zlasti za belgrajsko občino. Pred kratkim je prišlo med obema strankama v občinskem svetu do precejšnega nesoglasja. Bati se je bilo, da bi koalicija razpadla. Med tem nam poročajo iz Belgrada, da so nesoglasja že poravnana in bo koalicija še nadalje obstajala. Kajti vsi politiki, kakor tudi narod sam so prepričani, da je napredek prestolnice mogoč le v tem slučaju, ako delate te dve najmočnejši stranki sporazumno in skupno. Koalicija obeh radikalnih strank bo ostala torej v naprej tudi še v belgrajski občini, ker je osnovana na novem principu združenja, ne pa kosanja celega srbskega naroda. Zahteve bosen.-hercegov. sabora pri ogrski vladi. Te dni so se mudili v Budimpešti odposlaniki bosenskega sabora: dr. Nikola Stojanovič (Srb), dr. Nikola Mandič (Hrvat) in Šefkija Gluhič (Musliman). Odposlal jih je sabor, da protestirajo na pristojnem mestu proti nepopolni ustavi v Bosni in Hercegovini in proti tema, da se postopa na Dunaju in v Budim-peš i z anektiranimi deželami v političnem in ekonomskem oziru, kakor z navadnimi kolonijami. V pismenem protestu, katerega so izročili ogrskemu parlamentu, zahtevajo, da se povrne Bosni in Hercegovini škoda, ki je bila prizadjana deželi radi carinske unije z monarhijo od 1. 1878. in znaša okoli 100 milijonov. V političnem oziru pa zahtevajo, da se prepreči premoč ene in druge polovice monarhije nad Bosno in Hercegovino, razširi kompetenca sabora tako, da bo vlada odvisna od sabora, podeli poslancem popolna imuniteta in razveljavi odredba, po kateri pridejo na dnevni red sabora najprej vladni predlogi in potem šele drugi. Razven tega se zahteva v protestu, naj se predsedništvo sabora voli neodvisno. Dosedaj je namreč cesar ali vlada lahko nasprotovala izvolitvi kakega poslanca članom predsedništva. V državnopravnem oziru zahtevajo, naj se v bodoče smatrajo tudi Bošnjaki in Hercegovci državljani (gra-djani) ne pa pripadniki, kakor je označeno v ustavi. Važno je tudi, da imajo popolnoma proste roke pri gradnji železnic v obeh anektiranih deželah, ali z eno besedo, da se jim pripozna pravica do popolne samouprave, neodvisne od obeh polovic monarhije, kar bi bilo v interesu krone in naroda. Istotako zahtevajo, da se jim prizna pravica sodelovanja v skupnih zadevah monarhije, zlasti v vojnih vprašanjih, sklepanju trgovinskih pogodb in voditvi zunanje politike, kajti za vse te posle prinaša tudi Bosna in Hercegfivina svoj delež. Povodom demlslje srbskega vojnega ministra Gojkoviča. Srbski vojni minister Gojkovič je sprejel ministrski portfelj le pod pogojem, da se mu pri oboroževanju in reorganizaciji srbske armade ne dela nikakih neprilik in dovolijo popolnoma proste roke. Ker pa se je zadnje čase zgodilo ravno nasprotno, je nastala radi tega afera, ki se je končala z demi-sijo vojnega ministra. Minister Gojkovič je pri vprašanju nabave novih 15 gorskih baterij odredil, da se na-roče pri tvrdki Krupp. Radi tega pa je prišel v konflikt s skupštinsko vojnd komisijo, ki je konstatirala, da je Er* hardova tovarna stavila cenejše pogoje. Gojkovič je v skupščini branil svoje stališče in odkrito in odločno izjavi^ da je v kampanji za Erharda zainteresiran tudi nemški poslanik v Belgradu, Reichenau, ki ima brata akcijonarja v tej tovarni. Reichenau je radi tega takoj protestiral pri Milovanoviču in v imenu svoje vlade zahteval ustmeno in pismeno zadoščenje. Dasi sta v skupščini izjavila ministrski predsednik Pa-ič in Gojkovič, da so bile tozadevne besede napačno tolmačene, se Reiohenau kljub temu ni zadovoljil s to izjavo in znova protestiral Nato M1CHEL ZEVACO: LISTEK. Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. — Kdo prihaja? je vprašal neki glas. Roland je z naporom premagal svojo razburjenost in odgovoril : — Nekdo, ki prinaša važno novico. Vrata so se odprla na špranjo; od znotraj jih je držala veriga. Zasijala je luč. In v soju te svetilke se je prikazala glava, ki jo je Roland takoj spoznal. Bil je star Dandolov služabnik. — Kdo ste? je vprašal. Kako ste prišli ob taki uri na vrt? Gotovo ne brez slabega namena 1 Glejte torej, da se spravite odtod! ... ... — Gospod, je odgovoril Roland in sklenil roke, ne spodite me. Zaupam se vam. Proskribiranec sem. Res je, prišel sem na ta vrt skrivaj. Toda če bi bil storil drugače, nego sem, bi me bili spoznali. Ali se ne boste usmilili preganjanca? Sluga je pogledal tega človeka, ki mu je govoril s tako gorkim glasom, da ga je pretresalo. In videl je toliko trpljenja na njegovem obrazu, in takšno poštenost v njegovih očeh, da je odprl verigo in odprl vrata, rekoč: — Vstopite. Nihče ne bo mogel reči, da je stari Filipo po dolgih letih poštenega življenja odrekel preganjancu pribežališče! Bog daj, da bi napočila Benetkam kmalu nova doba, drugačna, kakor je ta doba proskripcij in ovadništva! Čemu je treba toliko gorja, o Jezus? Roland je vstopil, in dočim je starec tarnal, je gledal on s silnim razburjenjem okrog sebe. — Vi se tresete? je povzel starec. In tako bledi ste . . . Pomirite se! . . . Roland ga je zahvalil s prigibom glave. Zobje so mu šklepetali. Prsi so se mu napenjali od premagovanega ihtenja. Stal je v Dandolovi obednici. Nič se ni bilo izpremenilo; vse najmanjše podrobnosti so bile še takšne; kakršnih se je spominjal. Tu so stali isti rezljani stoli z visokim naslanjačem, pokriti s tkanino, ki jo je bila vezla Leonora sama; in na sredi je bila ista težka miza, in na nji so stali isti kandelabri. Tu, na tem kraju, je nekdanje dni pogostoma sedel ob strani Leonore. Obnavljali so se mu prizori bivših časov. Dušilo ga je. Bilo mu je, kakor da umira. — Sedite, je dejal stari Filipo, in osrčite se. Pri križu božjem, prisegam vam, nikomur ne bo prišlo na um, da bi vas iskal v tej hiši. Roland je sedel. Služabnik mu je nalil kozarec vina, ki ga je duškoma izpraznil. — Morda ste lačni? je povzel starec. — Ne, hvala ... je dejal Roland. Toda odlegalo mu je po malem. Ko je naposled mislil, da se ima v oblasti, ter je ukrotil svoje živce, da niso več tako trepetali, in svoje srce, da mu ni več razganjalo prsi, in je zadušil svojo strašno razburjenost, je dejal: — Gospod, hvala vam za vaš dobrotni sprejem. Povedati vam hočem resnico. Kot proskribiranec sem se skrivaj vrnil v Benetke, da bi govoril z velikim inkvizitorjem; ker so mi povedali, da je to njegova hiša, sem počakal noči ter sem prišel noter ... — Toda motili ste se! je vzkliknil služabnik. — Kako? Ali hočete reči, da to ni Dandolova hiša? . . . — Pač! Ta hiša je njegova. Toda on ne biva več v nji, niti več ne prihaja semkaj. Jaz sam sem tu, da čuvam hišo. Kar se tiče gospoda Dandola, prebiva v svoji palači ob Velikem kanalu ... j Roland si je oddahnil. Skoraj da je vzkliknil od ve- epi ja Dandolo ni več prebival na Olivolskem otoku. S tem je bilo vse pojasnjanol In Roland je povzel: — Ah, zatorej se mi je zdel park tako zapuščeni . . . In koliko časa je že, odkar živi Dandolo v svoji novi palači? — Ob svetem Ivanu sta bili dve leti. — In ... kaj ne da ., . njegova rodbina prebiva tam, kjer on . ali ne ? . . . — Njegova rodbina? . . . kakšna rodbina? . . . Rolanda je streslo; mrzel znoj mu je stopil na čelo. Zajecljal je: — Zatrjevali so mi ... da je imel . . . hčer? . . . — Ah, vi mislite gospodično Leonoro? . . . — Dal . . . Torej je ona . . . umrla? . . . Roland je prebledel kakor mrlič, od napora, ki ga je stala ta beseda. — Umrla? je vzkliknil starec. Bog ne dajl Ona je polna življenja in krasote 1 . . . Roland se je do krvi ugriznil v ustnice, da bi zadržal krik brezkončne radosti, ki se mu je hotel dvigniti iz dna srca. Ta hip mu je odtehtai šest let jetniških muk. Ravno takrat pa je dodal starec z ravnodušnim glasom: — Gospa Leonora prebiva seveda v palači svojega žlahtnega soproga . . . Ohol Oho! Gospod proskribiranec, kaj pa vam je! . . . Roland je bil planil pokoncu. Mrtvaško bled, razmršen in plamenečih oči, je bil zagraLil starega služabnika za obedve rami. Silno ga tresoč, je za- rohnel : — Nesrečni starec! Ti praviš, da je Leonora omožena? — Da! . . . — Kako dolgo? Govori, če ne, te zadavim . . . — Že dve leti, je zahropel služabnik. — Kako je ime soprogu? — Altieri! ... Roland je dvignil pesti proti nebesom, in oči so se mu zavile. Nato, z dolgim jekom, nekakim krikom brez človeškega izraza, omahujoč in ves zmeden, je odšel, kakor hrast, porušen od strele, ki odhaja na valovih hudournika. Starec je še nekaj minut poslušal to strašno ječanje ki se je oddaljevalo zmirom bolj in je naposled zamrlo. Nato je nastal iznova molk, veličastno in vedro molčanje na Dandolovem vrtu, ki ga je motilo samo vriskanje slavca, prepevajočega o ljubezni na vrhu visoke cedre. (Dalje.) •e je sešel ministrski svet, ki je vplival na Gojkoviča, naj prekliče besede, ki se nanašajo na nemškega poslanika. A Gojkovič je kategorično odbil vsak vpliv in ostal pri svojem govoru. Podal je raje demisijo, katero je kralj takoj sprejel samo zato, da ne bi nastala splošna kabinetna kriza. Reichenau se je s tem zadovoljil, a obenem s svojim ošabnim nastopom razburil ves srbski narod. Popolnoma verjetno je, da novi topovi ne bodo naročeni sploh v nobeni nemški tovarni, ker je z demisijo ministra Gojkoviča padla tudi prejšna licitacija. Javno mnenje je na strani Gojkoviča, ker je ta energično zastopal v kabinetu temeljito reorganizacijo srbske armade. Poslednji korak, katerega je izvršil dan pred svojo demisijo je bil tako važen, da ga je vsa javnost pozdravila. Gojkovič je brez pardona upokojil nekaj višjih oficirjev, ki so se v svojem delovanfu komprimitirali in v krepki srbski armadi provzročili več afer, iz katerih so sovražniki Srbije kovali materijal za blatenje srbske armade. V kombinaciji za naslednika Gojkoviča sta general Stjepan Stepanovič in polkovnik Miloš Božanovič. Splošni pregled. Cesarjevi razgovori. Po dvorni gostiji ob priliki delegacij v Budimpešti, je cesar skoraj celo uro govoril z raznimi poslanci. Dasi so časopisi trdili da je cesar popolnoma zdrav, se je vendar poznalo, da ima nekoliko nahoda. Najdalje je cesar govoril z dr. Kramarem, kar je vzbujalo splošno pozornost Pogovor se je tikal samo čeških razmer. Cesar je iznova ponovil željo, da bi prišlo do sprave. Dr. Kramar je rekel, da upa, da se sprava posreči. Dr. Bulina je vprašal cesar, kako se mu v Budimpešti dopade. In Bulin je odgovoril, da je nje lega nekoliko podobna Pragi. Cesar je na to rekel: Da, toda Praga je starejša. Dr. Bachmannuje rekel cesar: Kaj je s spravo na Češkem? Bili ste že blizu, pa ste se zopet razšli. — Dr. Bachmann: Nismo tako daleč narazen, ampak utrujeni smo od dolgih pogajanj. Upam, da se bo dalo nadaljevati. — Cesar: To bi me veselilo, le vprašam, če ne bodo radikalci na obeh straneh pogajanja kazili. — Dr. Bachmann: Oba naroda si želita sprave, upam, da jo bomo dosegli. — Cesar: To bi me zelo veselilo. Poslancu Udržalu je rekel cesar: Smo stari znanci, kaj pa delajo Par-dubice. Iz tega se je razvil govor o Pardubicah, o cukrovarih in o boju med malimi podjetniki, ter kapitalisti. Cesar je rekel: Organizirani,ste kot agrarniki in upam, da dosežete, kar vam gre. — Poslanec Udržal; Bojujemo težek boj z velikim kapitalom. — Cesar: Upam, da se razmere zboljšajo, s čimer bodo tudi mali podjetniki okrepljeni v boju proti kapitalistom. Tudi na tem je mnogo ležeče, da bi se politična situacija izboljšala. — Zelo dolgo je govoril s Tresič-Pavičičem. Tresič-Pavičič je tožil o slabem stanju Dalmacije, ker ni železnic, na kar je rekel cesar: Upam, da kmalu dobite železnice. — Tresič: To je najlepša vest, s katero pridem domov, r- Cesar: Neobljubujem ničesar, ker ne odločam sam, so še drugi činitelji, ki odločujejo. Upam pa, da železnice kmalu dobite. Moja želja je, da bi bila moja Dalmacija zadovoljna. Poslancu Chiariju je cesar izrazil nado, da ne bo treba novega proračunskega provizorija in da bo proračun sprejet. — Glede bojev med obema delegacijama je rekel cesar: Diferenca se bodo že poravnale. Cesar je govoril tudi s poslancem Gezo Papom po dineju ogrskih delegatov in mu je rekel: Vi ste referent za Bosno? Geza Pap je govoril IALI LISTEK. Reduta. Spisal Ivan Lak. (Konec.) Pokazal se je v polmraku lep, rdeč obrazek, z žarečimi očmi, poln mladostnega ognja. Obstal sem za trenutek. Moja roka je nehote objela njen goli vrat. »In kaj si? . . .“ »Uganil* »Mlada gospa*. ,Ne\ »Torej . . . zasebna gospodična . . ,« »Ne*. »Torej domača hči . , »Ne. Učiteljica . . .* »A kaj hočeš tu?* »Pogledat sem prišla. Enkrat samo sem hotela pogledati v življenje, enkrat videti slišati vse, enkrat sem se hotela iztrgati iz spon vsakdanjega življenja, ki ubija mojo mladost . . .* Govorila je to zelo razburjeno. »In tvoje tovarišice?* potem o boju za Bosno, pri čemer je povdarjal ogrske zgodovinske pravice. Cesar je rekel: Rešitev bosanskega vprašanja bo naloga bodočnost. Afera med poslancem Kra-marem In Treslč-Pavlčlčem je poravnana na ta način, da obe stranki podasta izjavo, da ni bilo ne na eni ne na drugi strani namena žaliti koga osebno. Dr. Kramar je rekel, da kot član protidvobojne lige ne sme žaliti nikogar osebno in da mu je žal, da je napadel Tresič-Pavičiča. O dvoboju torej ni bilo govora. Padec Brianda, prvega soc. demokratičnega min. predsednika v Franciji pomeni — tako piše »Union*, — da so razmere silnejše od teorij. Francoska družba, ki pošilja socijalne demokrate v parlament, je bila presenečena, ko je začutila neprijetne posledice vsled železničarske stavke, ki po teoriji tako lepo dovoljuje socijalizem. nič niso pomagale izjave, da je vsak boj zvezan z žrtvami, ako hoče doseči svoj cilj, in Briand je ravnal samo v oziru na veliko večino, ko je železničarsko stavko potlačil na tak način, kakor bi to ne bil storil noben meščanski minister. Toda Brianda ni bilo mogoče strmoglaviti samo vsled tega, ker je Briand užival med meščanstvom vsled svojega postopanja simpatije. In tako je prišlo cerkveno vprašanje na vrsto in očitanje, da je bil Briand preveč popustljiv nasproti cerkvi. Radikalci se bodo svojega novega sredstva gotovo držali in bo najbrže nastal nov boj na tem polju. Španija In Vatikan sta prišla v zadnji dobi v bližje nasprotstvo. Vatikanski državni sekretar je odklonil vsaka pogajanja s Španijo, dokler Španija ne reši nekaj dolgo zavlečenih cerkvenih vprašanj. Španija je samo zahtevala, da njeni škofje o razmerah izrazijo svoje mnenje. Boji na ruskih univerzah. Minister za ljudsko prosveto je sprejel na znanje prošnje za odstop 12 profesorjev. Ministrstvo je izločilo s petro-grajske univerze 67, z moskovske 75, s karkovske, novorosijske, kijevske in varšavske 188 študentov. Kredit za rusko aviatiko. Komisija za narodno obrambo je dobila baje 20 milijonov za vojaško aviatiko. Tako po oboroževanju na zemlji, oboroževanjem utrjanje zraka. In to vse vsled dobrih »razmer* med državami. DNEVNE VESTI. „Siovenec* je najbolj nesramen list. Pošten Slovenec ga ne podpira, niti tiskarna, v kateri se tiska in niti prodajalne, v katerih se prodaja. Tisti pa, ki list naročajo in podpirajo, potem pa prihajajo k »Jutru* prosit, da jih ščitimo proti »Slovenčevim* napadom, ali da sploh zastopamo njih interese, ki se jih »Slovenec* radi kravje kupčije z vlado ter zvezo z Nemci niti v slučajih, ko se gre za njegove ožje pristaše, zastopati ne sme, jim brez nadaljnih besedi pokažemo — vrata. Najboljši odgovor. Odgovarjati tako otročjim in smešnim trditvam ne kaže, tako zatrjuje glasilo ljubljanskega škofa, ki se milo pritožuje, da je »Slov. Branik*, glasilo Ciril-Meto-dove družbe, povedal že marsikatero na račun naših nemškutarskih klerikalcev. Seveda, s takim odgovorom se je najlažje ogniti neljubi polemiki. Naši klerikalci namreč od svojega obrambnega dela nimajo ničesar dru-dega pokazati, kakor nemško gimnazijo v Ljubljani in dobiček, katerega imajo od nemškutarske »Kranjske šparkase* v Ljubljani, za katero tako strastno agitirajo. Narodnost je njim samo fraza. Požurite se za 50000 kron! Kakor znano, je zadnji deželni zbor »So to, kar jaz*. Pritisnil sem jo k sebi in iskal njenega poljuba. »Ne,* je rekla, nisem prišla zato. Pogledati sem hotela življenje onih, ki žive brez dela in se vesele v velikem plesu življenja. Vse nas je zvabila sem radovednost. Ne smemo se razkrinkati tam, kakor druge. Odidemo takoj po polnoči. Ah vi ne veste, kako kliče življenje, kako duši, mori nas tam v predmestju, ko tukaj divja v veselem plesu*. »Da, tudi nas je zvabilo*. »Toda Vam je odprto vsak dan, vsak večer, vsako noč, nas pa veže dolžnost, poklic in dviga svoj svarilni glas proti tihemu hrepenjenju, ki se oglaša v nas kot odmev naše mladosti. Tega vi ne morete razumeti*. »Jutri se lahko vidimo, ako hočete*. Nadela si je krinko in je odšla molče nazaj v hodnik. Sledil sem ji in sem iskal njene roke. Toda izginjala je hitro v množici in moški so jo obdali od vseh strani . . , dovolil za pomoč »Glavni posojilnici* 50.000 K. Javnost je mislila, da so klerikalci to pomoč skleniti bogve iz kakega plemenitega namena. Klerikalci, pa plemeniti značaji? Mi smo že takrat vedeli, od kod naenkrat to klerikalno »velikodušje*, le to nismo mogli vrjeti, da bodo s tem deželnim denarjem res se drznili to storiti, kar so nameravali. Zdaj smo od neke pri »Glavni* tudi prizadete strani izvedeli: Teh 50.000 K so klerikalci dovolili le za to, da jih razdele med svoje ljudi. Kakor nam je mož zagotavljal, ne dobe drugi reveži niti en vinar od tega denarja. Ker ravno dotični klerikalni možakar nima povoda o svoji stranki nekaj trditi, kar ni res, svetujemo vsem tistim pri »Glavni* prizadetim revežem ki niso klerikalci, da se takoj požurijo k deželnemu odboru ter skušajo zase rešiti kar se sploh še da rešiti. Le pojdite k dr. Lampetu, on je finančni minister tudi čez teh 50.000 K- Po Trstu se jim cede sline našim klerikalcem. Včeraj so to iznova povedali v uvodnem članku v »Slovencu*. Radi verjamemo, da jim je na poti »temna točka*. Kako je s to »temno točko* smo pojasnili že zadnjič v uvodnem članku — pokazali smo, da je Trst naša najsvetlejša točka, ravno zato, ker je doslej še niso zatemnile črne klerikalne garde. Upamo, da je tudi ne bodo. Naj poskusijo klerikalci zanesti svoj umazani kranjski boj tudi na tržaška tla, pa bodo kmalu izprevideli, da tam ni mesta zanje. Tržačani so jim to že parkrat prav odločno povedali. — Naš list je že doslej in bo še bolj v bodoče posvečal Trstu vso porrebno pazljivost in brezobzirno odkrival klerikalne hinavske nakane v Trstu. Klerikalcem se bodo pač še dolgo cedile sline po Trstu! V »Katoliški tiskarni* jim gšeft slabo gre! Ljudje jim vračajo »Slovenca*, »Domoljuba* in »Našo Moč*, ker jih ne marajo čitati. Celo na kmetih se že studijo pametnim ljudem duševni produkti raznih ■ kaplanov in fajmoštrov. ki s takjm »poflom* ljudstvo sleparijo. Ljudje postajajo pametni in nečejo denarja metati za prazne laži. Kako klerikalci obrtnike plačujejo. O tem se nam poroča: Pred par leti je imel neki obrtnik pri stavbi »Uniona* in »Ljudske Posojilnice* izročeno večje delo. Ko je isto izvršil in predložil račune, so mu najprej odgovorili gospodje pri odboru, da naj počaka. Ko jih je čez nekaj tednov zopet tirjal, češ, 'da denar potrebuje, so mu pa na prav umazan način par sto kron odbili, rekoč: da mora dati toliko »popusta*! — Pri stavbi »Katoliške tiskarne* so nekemu drugemu obrtniku korarji izplačilo zaslužka tudi odlagali, dokler jih ni zgrda prisilil do izplačila, a tudi zdaj le tako, da so mu samovoljno nesramen popust odtrgali. Zato sla ta dva obrtnika izjavila, da ne bosta klerikalcem, zlasti, kjer imajo šenklavški duhovni blagajno v rokah, nič več delala, ker so ti ljudje nesramno umazani in najslabši plačniki. Elsner se maščuje nad slovenskimi časni karj. Elsnerjevo imenovanje predsednikom deželnega sodišča slovensko narodno časopisje gotovo ni moglo z veseljem pozdravljati. Kakor čujemo, si je mož shranil izrezke vseh tistih slovenskih listov, ki so to imenovanje kritizirali. Strašno ga je to 'jezilo, vendar svoje jeze ni hotel takoj pokazati, ko je nastopil svojo službo. Zdaj pa, ko prihaja čas, ko drevesa poganjajo svoje popke, so začeli tudi iz Elsnerjeve glave poganjati ro-žički osvete. Te rožičke je^ naperil proti časnikarjem. Odkar obstoji ju-stična palača, so smeli poročevalci k porotnim obravnavam hoditi odzadej čez hodnik, ki ga vporablja senat, porotniki in priče. Dohod pri sprednjih O polnoči smo se sešji sredi sobe. Bili smo sami, brez mask, brez naših znank. »Zavozili smo.* je rekel Hojar. »Do polnoči smo z njimi izgubili čas, sedaj pa bo vse prebrano. Vjeli smo se, ne vem, kdo je bil prvi. Rekel sem vam: pazte, in ste takoj padli v zanjke. Zdelo se mi je takoj, da ne bo nič posebnega, zanimivega. Te vrste ženske so vedno preresne, komaj Zabavati se znajo ..." Težko je bilo v mojem srcu. »In vendar so bolj vredne ljubezni, radosti in življenja, kakor . . .* »Skažen večer, skažena reduta pravim vam,* je trdil Hojar, »rado se kaj takega pripeti*. Bližale so se nam nove maske v svileni obleki, globoko dekoltirane, s tankimi belimi ro kami ... »Gremo pit? . . .* Hojar je prijel ndjbližjo in je nam namignil. »To je kaj druzega . . .« »Šampanjca, gospoda! . . .* Odšel sem v garderobo in sem odšel. Globoko v ovratnik sem skril glavo, kajti noč je bila mrzla. Pred reduto so čakale kočije . . . vratih, namenjen za občinstvo, je največkrat nemogoč, ker je prostor za poslušalce tako neumno razdeljen in tako omejen da je pri količkanj o-bisku takoj prenapolnjen. Slugam ki med razpravo prihajajo po rokopise, je sploh nemogoče priti do poročevalca dotičnega lista. Prejšnji predsednik je z ozirom na popolnoma iz-grešeno razdelbo porotne dvorane časnikarjem dovolil poljuben dohod na njih mesta. Elsner pa je pri tem porotnem zasedanju sodnim slugam ukazal, da ne smejo nobenega poročevalca pustiti čez hodnik v dvorano. Strogo je prepovedal tudi kurjenje po hodnikih. Njegovi rogovi pa so izrasli še dalje. Ko se je informiral, kdo je oni časnikar, ki je to pot sedel v klopi za poročevalce, in je izvedel, da je to naš poročevalec, ki poroča samo za »Jutro* je vprašal, od kod dobivajo potem drugi dnevniki svoja porotniška poročila ker niso zastopani v dvorani po svojih poročevalcih. Kaj je o tem izvedel, ne vemo. Vemo le, da je dal strog ukaz, da razen poročila v graške liste ter v uraden list, ne sme nihče od sodišča pošiljati slovenskim listom iz aktov posneta poročila. Tudi namerava baje za prihodne zasedanje odrediti, da se vsak poročevalec legitimira za kateri list bode poročal. — Gospod predsednik! Če še niste nikdar vstrelili velikega kozla, s tem ste ga, če mislite slovenske časnikarje na tak način šikanirati. To vam povemo že danes, predno še kaj več izveste. Še o licealni knjižnici. Na pojasnilo, ki smo ga včeraj priobčili povodom neke notice o licealni knjižnici, smo zvedeli, da je dotični gospod želel dobiti neko knjigo na posodo, kar se mu je odreklo, ni se mu pa povedalo, da dobi knjigo na posodo proti kavciji, ki bi jo on drage volje položil za izposojeno knjigo. Bilo bi toraj želeti, da se v bodoče v takih slučajih to pojasni, ker vsakdo ne ve, da se dobijo knjige na posodo proti kavciji, Na jug. Nemci imajo silne skomine po jugu. Predvsem jim diše krasne slovenske pokrajine. Graška tetka »Tagespost* pretaka silne solze, ker ponemčevanje Slovencev veliko prepočasi napreduje. Sadovi stotiso-čakov, ki jih zmeče »Siidmarka* vsako leto za ponemčevanje slovenskih otrok, se ji zde še premajhni. Zato poživlja nemške penzijoniste, naj se preselijo na stara leta s svojimi družinami na jug, kjer bodo imeli večji mir in bodo tudi bolj zadovoljni. Le tega graška tetka ne pove, kaj hoče pravzaprav s to agitacijo. Nemcem je popolnoma vseeno, če so naši kraji, zlasti Spodnje Štajersko, Kranjsko in Južno Koroško ponos Avstrije, njim se gre le zato, da naselijo v popolnoma slovenske kraje trde, zagrizene Nemce in si tako olajšajo delo. Čudno se nam pa predvsem dozdeva, da je »Tagespošta* vendar prišla do prepričanja, da imajo slovenske dežele ,še veliko bodočnost. Nič je ne ženira gonja, s katero je svoječasno agitirala proti slovenskim deželam in slikala naš narod kot barbarski. Njej se gre samo za sistematično prodiranje Nemcev na jug in predvsem ponemčevanje Slovencev, ki so ji najbolj na potu. »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v nedeljo, dne 5. marca t. 1. ob 10. dopoldne v kegljiščnem salonu gostilne »pri Kroni*, Gradišče 7, javen shod. Govornik g. dr. Ivan Tavčar bo podal jasno sliko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, ki bode moralo plačevati letno pol milijona kron več doklad. — Volilci in volilke, udeležite se polnoštevilno shoda. Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Tr- »Ej, sam, gospod!* Svetilke so se blestele tako mrtvo, zaspano. Težka je bila pot po ulicah navzgor. _______________ K 25letnici g. Verovška. Petindvajset let delovanja na našem slovenskem odru slavi v nedeljo, dne 5, marca zvečer naš stari ljubi znanec g. režiser Vero v-še k. Petindvajset let trudapolnega, požrtvovalnega dela na ozki, trnjevi poti slovenske umetnosti, je redek jubilej, je slavi je, ki so ga dočakali le malokateri, le tisti, ki so si bili zastavili idealno življensko nalogo, posvetiti vse svoje moči slovenski Taliji, ki so jo spremljali od njenega starega čitalniškega doma na celi poti njenega razvoja in njene povzdige pa do današnje njene višine. Zasluga ju-bilarjeva za slovenski oder je tem večja, ako upoštevamo vse tiste neizmerne težkoče, bridkosti in ogromno samozatajevanje, ki je javnosti nevidno, doma le za kulisami; smelo trdimo, da ima naša domača umetnost ravno v gosp. Verovšku enega j svojih prvih ustanoviteljev, lenega svojih prvih predstaviteljev. Nikoli ga ni mikala novo vabi na shod članov volilcev in volilk, ki ga priredi v nedeljo, dne 5. t. m. ob 10. uri dopoldne v gostilni pri »Raku*, Krakovski nasip 4. Na shodu poročajo govorniki o zadnjem enodnevnem zasedanju kranjskega deželnega zbora z ozirom na predstoječe občinske volitve. Volilci in volilke krakovsko- trnovskega okraja pridite zanesljivo na shod, da se prepričate, kdo da je škodljivec našega mesta in kaj da preti Vašemu že itak neznosnem* stanju. Slovensko deželno gledaličče. V soboto se poje prvič G. Jamova opereta »Logarjeva Krista* kot benefična predstava gdč. subrete JJo-žice Hadrbolčeve. (Izven abon-nementa; za lože ne p ar.) — V nedeljo popoldne opereta. — Zvečer ob polu 8: častni večer g. režiserja Antona Verovška, ki deluje že 25 let pri slovenskem gledališču. Uprizori se šaloigra »Pri belem konjičku*, v kateri igra g. Verov-šek glavno ulogo. Predstava se vrši izven abonnementa; za lože par. Od I. 1886 deluje g. Verovšek na slovenskem odru kot igralec, režiser in učitelj dramatične šole ter je igral nebroj karakternih in komičnih ulog. Slovenska ljudska igra je imela v g. Verovšku najmočnejši steber ter so njego- vi tipi iz naroda nepozabni. — V torek zvečer je benefična predstava prvega operetnega' tenorja, g. Ljubiš e Iličiča, ki je že tretje leto nositelj vseh prvih ulog vseh operet. Pel je največje in najtežje tenorske partije vedno z najlepšim uspehom, * veseljem in navdušenjem ter je zato velepriljubljen v vseh krogih. — Opera »Margareta* (Faust) je že naštudirana ter se uprizori takoj, ko bo mogel priti gost iz Zagreba, kjer je velik del solistov bolan. Slovensko deželno gledajišče. Literarni večeri imajo pri nas žalostno usodo. Ob polprazni hiši in čisto apatični publiki je naravno, da tudi igralci niso posebno animovani. Ako traja vrh-tega še predstava prav do enajstih ter se uprizori celo resna Hauptmannova drama, potem je samobsebi umevno, da razpoloženje v publiki ne more biti najboljše. — Predstavi kot taki nimamo v bistvu ničesar drugega pripomniti kot to, kar smo omenili ob premijeri. V četrtem dejanju se ensembli niso ujemali, peto dejanje je kljub nekaterim črtam še vedno odločno predolgo in predolgočasno. —a— Iz odborove seje »Glasbene Matice* dne 27. februarja 1.1. Predsednik dr. Ravnihar poroča, da glasbena šola v Celju dobro uspeva pod novim učiteljem g. Vil. Seifertom. V smislu tamošnje uredbe se je gospod Seifert, ki je absolvirani konservatorist konservatorija v Pragi, kot voditelj šole predlagal v odobritev štajerskemu dež. šol. svetu. Prihodnji mesec priredi šola v Celju javno produkcijo svojih učencev. Enako produkcijo priredi meseca marca glasbena šola v Kranju, dočim je sklenila učiteljska konferenca na glavni šoli v Ljubljani, da se tu vrši javna produkcija sredi meseca maja. Glasom ustnega poročila je upati, da se na jesen zopet oživotvori glasbena šola v Novem mestu. Gospod Anton Lajovic je odpovedal pouk v harmoniji za drugi tečaj, ker ima sodnijski izpit; namestoval ga bode koncertni vodja g. Hubad. Gdčna Beti N o 11 i-jeva je volila »Glasb. Matici* 100 K, kateri znesek je dedinja gdčna Ema Nollijeva izplačala brez odbitka kakih pristojbin. Izrekla se ji je imenom odbora zahvala. Pevski zbor je pri pogrebu zapel dve žalostinki. Kmetska posojilnica za vrhniško okolico in Posojilnica v Žužemberku ste darovali vsaka po 50 K podpore. — Dne 26. februarja se je tujina, kljub vsej nehvaležnosti, ki mu je bila le prepogosto plačilo za njegove zasluge, je ostal vedno zvest svoji mali, revni domovini. In tako v nedeljo zvečer ne bomo častili v g. Verovšku samo izredno delavnega, petindvajset dolgih let neumorno se trudečega člana našega gledališča, ne, globokejši bo pomen tega jubileja; častnemu članu ustanovniku časten večeri Izvrstna Blumenthal-Kadelburgova burka »Pri belem konjičku*, katero si je izbral g. Verovšek za svojo več kot zasluženo benefično predstavo, bo zbrala vse tiste, ki imajo smisel za umetnost, vse tiste, ki poznajo g. jubilanta kot enako izbornega igralca v vseh najrazličnejših strokah, vse tiste, ki hočejo izkazati svoje spoštovanje in priznanje možu, ki je daroval 25 najlepših let svojega življenja zato, da zabava druge in končno vse tiste, ki jim narodna, domača umetnost ni samo prazna smešna fraza I Ne nositi navdušenja samo na jeziku, ampak tudi t srcu, tudi v prepričanju in v dejanju, to naj bo znamenje, v katerem se bo vršila v nedeljo Verovškova benefična predstava! flzvišida revizija in skontracija blagajne preglednika izjavila, da sta ;nasU 1 vse v najlepšem redu. — Urednik I Jovih akordov g. dr. Gojmir /-KreT .{ je brzojavno oprostil svojo od- JS* na zadnjem koncertu želeč mu napi oljšega uspeha ter izražajoč željo, ■ da loodi delo Novih akordov in Glasb. -Martiče vsikdar vzajemno. Odbor je P® završenem koncertu dru. Kreku pojavno poročal ter mu čestital na lepem uspehu njegovih skladb. — Društvo »Mladik a* je odpovedalo najemno pogodbo glede hiše v Gosposki ulici. Odbor sklene, da se hiša za slične namene ponudi v najem potom časopisja. — Na šoli so se spričevala razdelila dne l. februarja, dočim se je prvi tečaj zaključil dne 28. .februarja. — Blagajnik dr. Kre vel poroča o denarnem stanju ter o materijalnem uspehu zadnjega koncerta. Odbor sklene, da iz čistega dobička od zadnjega koncerta datira blagajno pevskega zbora z zneskomi 200 K, dočim se 20V» čistega dobička podari penzijskemu zakladu. Nabava novega klavirja se odloži, ker tega razmere še ne dopuščajo. — Na poročilo predsednikovo reši odbor prošnje za oproščen-j e u k o v i n e za drugi tečaj. Bilo je 93 prosilcev, od teh se jih je, žal, moglo oprostiti le 19 popolnoma, druge so se oprostili deloma, dočim se je zavrnilo 19 prošenj. Ob rešitvi proženj se je odbor oziral na potrebe prosilčeve, njihovo nadarjenost in pridnost. — Odbor sklene, predložiti deželnemu odboru prošnjo za zvišanje redne podpore, odnosno v svrho pokritja proračunjenega defi cita za dovolitev izredne podpore. — Iz seje artističnega odseka pojoča koncertni vodja g. Hubad, da je odsek sklenil predlagati, da se za prodajo natisnejo Oskarja Deva Samospevi. Učitelj Švikaršič na Koroškem je poslal do 30 koroških narodnih pesmi stavljenih peteroglasno z izvirnim besedilom. Enako je po-s‘al g-Rihard Orel učitelj na Vipavskem do 70 narodnih pesmi beneških (rezijanskih) Slovencev z izvirnim besedilom. Oboje se pripravi za izdajo. — Določi se spored prihod-mjega koncerta, ki bo meseca marca v Ljubljani, in koncertu v Opatiji dne 25. marca. — G. Kalab koncertni mojster Slov. Filharmonije se v šolskem letu 1911/12 nastavi za učitelja na goslih. Akademično društvo »Adrija« v Pragi obhaja dne 4. marca 1.1. petletnico svojega obstanka s slavnostnim zborovanjem, ki se vrši ob 8. uri zvečer v restavraciji Chodera (Praga II. Ferdinandova trida). Tovariš L. Brunčko bo predaval: Narodno rad. dij. gibanje in „Adrija“, njegova reprezentantka v Pragi (češko) in tovariš IR; Krivic: Kratka sinteza narod. rad. >dij. gibanja — pogled v bodočnost ■(slovensko). Po vsporedu poje dru-~’tye" Pevski zbor. Somišljeniki in prijatelji društva se vabijo. • . 7rS°vina Jesih & Windischer je bila otvorjena včeraj. Toplo jo pri-poročamo vsem zavednim Slovencem! .. Zatekel se je mlad pes. Če ga žen lastnik nazaj, naj se zglasi v ured-mštvu »Jutra«. Ubijalca je dosegla kazen po II letih. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Točasno porotniško zasedanje se je včeraj dopoldne zaključilo z zanimivim slučajem. Pred več kot 11 leti se je v Dolenji vasi pri Zagorju izvršilo hudodelstvo uboja, ki je ostalo do včeraj nemaščevano. Ta zločinec ki se je znal toliko časa odtegniti roki pravice je 36 let stari Ubijalec Ambrož Oblovček ■doma iž Lačne gore na Štajerskem, po poklicu steklobrusec. Zgodovina hudodelca: Oblovček je bil 1. 1899 steklobrusec v Zagorju. Dne 12. novembra 1. 1899. sta prišla skupaj, z rudarjem Andrejem Čermeljem v gostilni pri Robavsu v Dolenji vasi. Čermelj je bil v družbi svoje ljube. Prišlo je med Čermeljem in Oblovčekom do prepira. Čermelj je Oblovčeka sunil z roko, da je Oblovček padel na tla. ,Ko ustane, potegne nož, plane proti Čermelju ter mu zasadi trikrat nož, dvakrat v roko enkrat naravnost v ledice. Dasi je težko ranjeni dobil zdravniško pomoč, je za težkimi ranami kmalo po zločinu umrl. Iz preiskave na beg. Oblovček je sicer prišel v preiskavo, toda dali so mu preveč prostosti ki jo je vporabil za beg. Šel jena Ogrsko, potem na Saksonsko in še le ko je mislil, da se je nanj že pozabilo, se je podal zopet v Avstrijo ter se klatil po Dunaju. Oblast je skušala svojo napako, ko mu je po uboju ponudilo tako prostost, s tem popraviti, da je begunca pustila po tiralnici zasledovati. Toda zasledovala in iskala bi ga še dolgo, da se ni tiček sam vjel. Ko se je klatil po Nižje Avstrijskem, je nekoga tako za uho udaril, da mu je izbil — 2 zoba. To se malo čudno sliši, ampak stoji črno na belem. Za to dvozobasto zaušnico je dobil v Fllnfhausenu 1 mesec zapora. Vsled takega junaštva se je začela oblast pobližje zanimati zanj in pri tem ji je prišla tiralnica na pomoč. Tukajšnje sodišče je izvedelo zanj še le med tekom sedanje porote. Za to ta slučaj prvotno ni bil na dnevnem redu. Obtoženec vse taji. Spominja se le, da ga je takrat Čermelj udaril, da je padel na tla, a odločno taji da bi bil on potem Čermelja z nožem suval. Ljuba ubitega, zdaj žena drugega kot priča. Kot maščevalka na njenem tedanjem fantu doprinešenega hudodelstva, je nastopila Rozalija Hočevar, sedaj omožena Schifrer kot edina verodostojna priča. Izpovedala je natanko ves tedanji dogodek. Spomnila se je celo svojih besed: kje pa je tisti lump, ki ga je zaklal. Kot druga priča je nastopil M. Čobal vodja konsumnega društva v Zagorju. Tudi on je bil takrat navzoč, le videl ni, da ga je ravno Oblovček udaril z nožem. Pač pa je videl tri sunke z nožem, slišal takoj da je bil to Oblovček. Povejte mu v obraz. Ker je obtoženec tudi izpovedbi obeh zaslišanih prič označil kot neresnične, je državni pravdnik priči Rozaliji Schifrer rekel: Povejte mu v obraz, kar ste tu izpovedali! Res se je postavila pred njega ter mu povedala, da je on tisti, ki je Čermela zaklal. Obtoženec tudi še sedaj trdovratno taji. Najkrajši zagovor. Obtoženca je zagovarjal Dev, dež sod. svetnik v p. Zagovornik ima čudno srečo, da zagovarja vedno le take obtožence, ki so gotovo obsojeni. On se navadno strinja z izvajanji in predlogi državnega pravdnika. V tem slučaju je obstal ves zagovor v sledečih besedah: Glede na čuden način, kako se je obtoženec zagovarjal, jaz nimam ničesar več omenjati. Z 10 glasovi da. so porotniki izrekli svojo obsodbo nad obtožencem. Na podlagi tega krivdo-reka je bil Oblovček obsojen na 3 in pol leta težke ječe. »Nisem pa n!sem.“ Oblovček je še po razglasu raz sodbe tajil: »Nisem pa nisem.* Vsa prizadevanja državnega pravdnika dr. Neubergerja še pred razsodbo, naj obtoženec v svojo korist krivdo rajše prizna, so bila brezuspešna. Na vprašanje, če bo kazen nastopil, je rekel: Ce sem obsojen, bom pa nastopil kazen. Tako je doseglo maščevanje hudodelca po preteku več kot 11 let. Senatu je predsedoval dvorni svetnik Pajk, prisednika dež. sod. svetnika Kobler in Luschan. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Tehnična obstrukcija v delegaciji. Budimpešta, 2. marca. V današnji plenarni seji avstrijske delegacije je odgovarjal zunanji minister grof Aehrenthal na interpelacijo čeških delegatov glede izganjanja slovanskih delavcev iz Nemčije. Njegov odgovor je bil tako strahopeten, da se je videlo, da se ničesar ne upa storiti proti nemškim nasilstvom. Ker odgovor ni zadovoljil čeških delegatov, je delegat Stančk predlagal, da se o Aehrenthalovem odgovoru otvori debata. Predlog je bil odklonjen: Nato je stavil Klofač nujni predlog, naj se pozoveta obe vladi, avstrijska in ogrska, da z ozirom na izganjanje avstrijskih podanikov iz Nemčije uvedeta retor-zijske mere. Pri utemeljevanju svojega ' predloga je povdarjal, da Nemčija sistematično izganja avstrijske podanike iz Nemčije, zlasti pa češke in jugoslovanske delavce. Zato je potreba, da zunanji minister Aehrenthal energično protestira proti nemškim nasilstvom. Nato je nemški radikalec Stransky nasprotoval nujnosti in skrajno surovo napadal Čehe. Zatrjeval je, da nimajo nobene kulture in je tudi ne bodo nikoli imeli. Odgovarjal mu je dr. Kra-maf, ki je izjavil, da tak ton sploh ne spada v delegacije. Dokazal je stati stičnim potom, da je radi izgona avstrijskih podanikov iz Nemčije prišlo je okolu tisoč čeških družin ob kruh. Zatrjuje se, da se bo tehnična obstrukcija čeških delegatov toliko časa nadaljevala, dokler ne bo Aehrenthal odločno protestiral proti nemškim nasilstvom in ukrenil vse potrebne korake. Dunajski občinski svet proti Cehom. Dunaj, 2. marca. Dunajski občinski svet se je danes pečal z vprašanjem, da se odpove vsem strankam, ki stanujejo v mestnih hišah in so navedle pri zadnjem ljudskem štetju češčino za občevalni jezik, stanovanje. Čeprav še ni o tem nobenega definitivnega sklepa, vendar je jasno, da hočejo krščanski socijalisti na vsak način varovati nemški značaj Dunaja. Vsem češkim strankam je stanovanje že odpovedano. Nadaljni koraki še slede. Bolezen dr. Neumanna. Zagreb, 2 marca. Bolezen predsednika hrvatskega sabora, dr. Neumanna, je vedno bolj kritična. Zdravniki že obupavajo nad njegovim zdravjem. Pričakovati je vsak čas katastrofe. Položaj v Macedonlji. Solun, 2. marca. Položaj v Mace-doniji je vsak dan opasnejši. Vojaške odredbe so neobhodno potrebne. Na mnogih krajih je že prišlo do spopadov med turškimi četami in bolgarskimi in grškimi vstaši, kjer so bili Turki povsod premagani. Rekonstrukcija francoskega kabineta. Pariz, 2. marca. Monisov kabinet je, kakor se splošno smatra samo prehoden kabinet. V kratkem se izvršuje rekonstrukcija in bo najbrže stopil na čelo vlade minister Delcasse, ki prevzame mogoče tudi zunanje ministrstvo. Avstrijski državni zbor. Dunaj, 2. marca. Avstrijski državni zbor je sklican na sredo 8. marca k rednemu zasodanju. Kot prva točka je na dnevnem redu poročilo ustavnega odseka o spremembi društvenega zakona. Ker je skoro popolnoma izključeno, da bi bil proračun sprejet do preteka sedanjega prozorija dne 31. marca, zato bo finančni minister dr. Maier že takoj v prvi seji predlagal, da se proračunski provizorij podaljša za tri mesece. Škof Nagi drugi protektor katoliškega .Schulvereina". Dunaj, 2. marca. Koadjutor, škof dr. Nagi je prevzel naslov drugega protektorja katoliškega »Schulvereina« na Dunaju. Kakor znano, je prvi protektor prestolonaslednik Franc Ferdinand. Prestolonaslednik in dvor. Dunaj, 2. marca. Splošno se opaža, da se prestolonaslednik Fran Ferdinand v zadnjem času ni udeležil nobenih dvornih slavnosti. Ta odsotnost prestolonaslednika od dvora se komentira tako, da je prestolonaslednik užaljen radi tega, ker prezirajo nadvojvode in nadvojvodinje njegovo soprogo. Visoki aristokratski krogi se radi tega prizadevajo, da bi cesar imenoval prestolonaslednikovo soprogo nadvojvodinjam. Prvi korak je že storjen, ker bo vojvodinja spremljala svojega soproga na Angleško k slavnostim povodom kronanja angleškega kralja Jurija V. Minister Wickenburg v Budimpešti. Budimpešta, 2. marca. Notranji minister grof Wickenburg je dospel danes semkaj in ga je sprejel cesar v posebni avdijenci. Zatrjuje se, da je njegov prihod v zvezi s pasivno resi-stenco v Trstu. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteijsaa tiSKarna«, Ljubljana. Mah oglasi. Beseda 5 Tin. — Za one, k! iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej: zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url svečer. Mlade lč želi nastopiti službo hišnika, najraje v kaki vili z obdelavo vrta. Ponudbe z navedbo plače pod „666“ na inseratni oddelek „Jutra“._________________________127 3-1 Ultre, dobro ohranjene se ceno prodajo. Naslov pove inseratni oddelek .Jutra". 132 Soba eventuelnu s kuhinjo se oddn s 1. aprilom- Kje, pove inseratni oddelek »Jutra*. 134/1-1 Tovarniška znamka „IKO“. Lastna tovarna ur v Švici. munnummmMuuuuA Išče se ki stanuje v bližini južnega kolodvora. Zglasiti se je v tobakarni ..Narodnega doma“, Via Gepa. C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 36f> milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje Vložilo se je ponudb..................... za zavarovano vsoto................... Izgotovljenih pol je bilo................ za zavarovano vsoto...................... Naznanjene škode znašajo ................ meseca februarja 1910 2040 K 16,435.724-88 1763 K 13,880.118 63 K 749.784-70 od januarja 1911 4194 K 34,243.299-14 3528 K 28,897.057-42 K 1,374.589-12 JULIJA ŠTOR — Ljubljana Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih golsserskih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah. Nekaj izborno ohranjenih automobilov 'v seli 'velilrostl se ceno prod.su. Moje ime jamči za solidno in dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XYII, Santergasse 13. Ml S® $ M URE Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Franc Čuden, urar Ljubljana, Prešernova ulica 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve — je delničar ===== največjih tovarn švicarskih ur »Union« v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarniških cenah garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane .-. ALPINA URE .-. z matematično priznanim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. m m j Telefon interurban itev. 129. | Valjčni mlin v Domžalah I. KONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. H 1 Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg Štev. 9. m fiskomptuje trgovske menice, Ustanovljena = leta 1882. = Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*— A. ireiidstein Naročajte in kupujte JUTRCH priporoča svojo galanterijsko knjigoveznico na Radeckega cesti štev. 12. fffffffffffmmmmm i mam Izvod samo po 4 vinarje. Rezervni zaklad nad pol miljona kron Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice = Stanje hranilnih vlog dvajseti milijonov kron registroTana zadruga e neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI Dunajska cesta štev. Ih 1 • I s I -o 1 s J o e »M »o 00 1 • > v | MO a o brez amortizacije ali na amorti- 2 " 2_________________________________________ zacije po dogovoru. Eskomptuje trgovske menice, Ustanovljena = leta 1882. Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*— tj 'O ’”* 2. SO O 5 “ S" s - x «—• sr ^*E o ^ to< O *-h etn s c* Ib g O X' K^ooToot Ljubljanska kreilina banka v Ljubljani. “o««. Stritarjeva ulica štev. S. —- —■ Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. - ' = Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4V|o. Pozor! Pozor! Hotel „PRI MALIČU". Italijanska kuhinja v kleti ima vsak dan skozi ves postni čas, vsakovrstne sveže morske ribe. Cenjene družbe in obitelji, ki žele za večerjo imeti rezervirane mize, se prosijo, da to vsak dan, najkasneje do 2, ure popoldne priglase, ker se s tem prepreči daljne, neljube pritožbe glede pomanjkanja prostora. Istotam se sprejemajo tudi abonenti po jako zmerni ceni. Eno kosilo velja samo 60 vin. ! Kolesarjem! = v znanje! = Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati. Očistiti ter v primerno tempariranem prostoru shraniti. Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago brezplačno ...........—r tvrdka Specialna trgovina s kolesi in posameznimi deli Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. »Glasbena matica" v Ljubljani odda svojo hišo v Gosposki ulici štev. 8, kjer je bila nastanjena »Mladika" v najem za slične namene s 1. novembrom, oziroma 1. avgustom t. 1. Pogoji po dogovoru. Ponudbe je poslati odboru „€31*»sbene matice« do 15. marca 1.1. Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik francka sinov, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. ^ »1. Za«n V. T 1162, 5:91. V. Tovarnižka znamka Tovarna vozov Peter Keršič, Sp. Siska priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. —. Za tuciiu m duifuuu ueiu se jaiuu. Že rabljeni vozovi se jem-—■ Ijejo v račun. — Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je Jlustrovani Tednik" ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno le K l-80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: UustrovaniTednik, Ljubljana. PftZfIR f zoper izpadanje in ■» 1 J pospešitev rasti las ; tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Zaraste tudi lise na glavi. Izvrstno sredstvo zoper prhlaj. Učinkuje po kratki dobi. Lonček 3 do 5 K. Pošilja tudi po pošti g. Ana Križaj, Spod, Šiška 222, lil. nad., 12 vrata. Z dobrimi izpričevali na razpolago. Zaloga v drogeriji, foto - manufakturi .Adrija* B. Cvančara, Ljubljana, nasproti glavne pošte. Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8 —- registrovana zadruga z omejenim jamstvom ■- —■ ■■ priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov. Lastjo založništvo. S^ajznod-orncjže črlce. 3^E-a.zOs:ali5e- XditcgxaSJ&. * I^-'e^e*'03a-s^s:a' štev. 13.3. ■ ' 11 ===== HPoštne tLxa.nilu.ice štev. 76.307. - ■ ■■ Patent HATSCHEK1 Najboljše pokrivanje streli General, zastop: V. Janach & Co.,Trst. G-lavna zaloga: T. Koru, Ljubljana. Išče se močan trezen ko jjskš hlapec Zaloga piva Reininghaus, Sp. Šiška. „ Jurj ©vo čistilo44 je specijaliteta vseh krem, daje najlepši lesk in se dobiva povsod. Pazite dobro na varstveno znamko „Ljub^janski grad".