185. številka Ljubljana, v torek 12. avgusta XVII. leto, 1884 Uhaja vsak dan »veeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., po Jeden mesec t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veflkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Koimaua hiši, nGledališka stolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dva volilna shoda. Dopolnilne volitve za deželni zbor kranjski so pred durmi, odločitev 86 bliža, a Če primerjamo letošnje volilno gibanje z lanskim, aili se nam takoj v oči jako velika razlika, goropaden kontrast. Pred letom še toliko zanimanje za volitve v veleposestvu, toliki napori, in toli nadobudni blesteči načrti. Po-bočniki švigali so na penastih vrancih b Turjaškega trga in nazaj, da so kar izkre letele izpod jeklenih kopit, krilate beBede o bodočih volitvah krožile bo liki sv. Lovrenca meteori po političnem vzdubu, b Bvinčnikom v roci beležilo se je število glaBov ta — in onkraj fakcijozne meje in z vso možno pozitivnostjo pripovedovalo se je, da bode toliko in toliko glasov na tej, toliko na onej strani, da je zmaga nam gotova in da bode vsled tega nam navstala ona zlata doba, ko bodemo zbog same sreče živeli tako dolgo, da bode kar mah porastel na živem nađem telesu. Ves ta sangvinizem propal je v prazen nič in letos se za volitve veleposestva ne briga živ krst, kakor da bi veleposestnikov izprazuena dva sedeža ne bila vredna niti piškavega oreha ali pa Blaže-vega „Žegoa", in tudi o volitvi novega poslanca za Ribnico in Kočevje ni prav nič čuti. Po živahnej, gorečej, da strastnej lanskej delavnosti nastopila je v teh dveh Bkupinab prežalostna apatija, nihče se ne drzne naskakovuti te Grhfca-redute, ki je še lani zahtevala toliko sladkih besed, toliko obljub in toliko črnila. Vse drugače pa je z volitvijo na Notranjskem. V Postojini je ključ odločilne postojanke, tako se vsaj domneva v getov: h krogih. Zategadelj pa uradno glasilo dan na dan piha v svoj bombardon, napetih lic, kakor angelji, ki trobijo sodnemu dnevu, zategadelj tudi mi ne BOiemo biti brezbrižni, temveč moramo paznim okom motriti vse pojave, ki se kažejo na površji tega volilnega gibanja. Mej temi pojavi je razen druzih glasov in člankov, katerim pripada deloma le uloga brupne ouverture, važno le vabilo dr a. Zamika na shod volilcev v 15. dan t. m., pri katerem bode notranjskih kmetskih občin bivši poslanec opravičeval svoje postopanje v deželnem zboru in pa vabilo častivrednega gosp. Obreze na volilni shod v nedeljo 17. t. m. O volilnem shodu, sklicanem po dru. Zarniku, piše na drugom mestu obširno in temeljito naš notranjski dopisnik, o g. Obreze shodu pa se nam potrebno zdi spregovoriti par besed. Častivredni gospod A. Obreza vabi na volilni shod notranjske volilce, pardon! ne volilce, ampak volilne može! In baš to je vse pozornosti in resnega premisleka vredno! Dvajset let ustavnega življenja imamo Že za seboj, ves ta čas sklicevali so se shodi, a do denašnjega dne se še nikdar in nikjer ni delal razloček mej volilci in nikdar se še neso vabili izključno le volilni možje. Ta ćud ni in neosnovani način skuša pri nas udomačiti gosp. Obreza, na čegavo „ordreu, je lahko uganiti. Mi se s tako nekako reakcijonarno omejitvijo ustavne svobode, katere bi se bili od svobodno mislečega in razboritega g. Obreze najmenj nadejali, nikakor ne strinjamo. Do dneva volitve so vsi volilci, od prvega do zadnjega, od tistega, ki plačuje samo 5 gold. davka, do najvišje obdačenega, jednakopravni. Vsi imajo jednako pravico, udeleževati se volilnih shodov, poslušati programe kandidatov in izrekati svoje mnenje, svoje želje. Volilni možje pa se morajo ravnati po volji in željih svojih mandantov, prvotnih volilcev, in še jim slednji nese. dali odločnega napotka, je temu najboljša prilika baš pri volilnem shodu. Le vsi prvotni volilci so pristno glasilo naroda in ne morejo drugače glasovati, nego hoče narod. Zategadelj mora volilnim možem biti do tega, da se skliče javni shod vseh volilcev, ne pa, da se vabijo oni sami v posvetovanje in dogovor „iu ca-mera caritatis". Vrhu tega 80 se volitve voliluih mož jedva pričele in gotovo to dni še ne bodo končane. S kako pravico naj bi do nedelje izvoljeni volilni možje v imenu vse Notranjske izbrali si kandidata? Jedino pravi ustavni pot pri volitvah je 1) I in je Še dan danes ta, da se skličejo volilni sbodhza v»e volilce, kakor je običaj v Nemcih, Čehh, Poljacih, Madjarih in povsod drugod po Slovenskem, do najnovejše dobe, v katerej je menda javno mnenje uekej stranki zučelo toli presedati, da bi je radi potisnili v stran. V imenu ustavne svobode, ki je sankcijouiraua v 201etn€j praksi, moramo torej zahtevati, da tudi g. Obreza skliče javni shod, ko bi se mu morda ne zdelo umestneje, udeležiti se javnega shoda sklicanega po dru Zarniku v 15. dan t. m. Preverjeni smo, da bi to ustrezalo želji in interesom volilcev -.miili, ker bi inače ne bilo možno, udeležiti se obeh shodov; ustrezalo bi pa tudi volilnim možem, kajti imeli bi priliko čuti mnenje vsega volilnega okraja in ne imeli bi sami vho odgovornoetL Potrebno se nam je zdelo, izpovedati to svoje mnenje „sine ira et studio", ker smo preverjeni, da je vsekdar imenitno in koristno, spoznati vseh volilcev mnenje in želje. Ker so torej k shodu v 15. dan t. m. povabljeni vsi volilci, tedaj tudi do petka izvoljeni volilni možje, nadejamo se, da se ga vsi udeležd, da bo pokaže pristno mnenje naroda in njega sodba o dosedanjih dogodkih, kar je tem važneje, ker bode ta narodova sodba ob jednem tudi kažipot za bližnjo bodočnost. Dr. Zamikov poziv. [lzv. dop.] Iz Cerkniškega okraja 10. avgusta. Da bivši naš deželni poslanec gospod dr. Žarni k sklicuje Bvoje volilce na shod v PoBtojino, to moremo le odobravati. Volitev na njegovo mesto je pred durmi, a odločne kandiduture, oziroma kandidatur, ni še nobene. Soditi po burni pisav' Ljubljanskih časnikov in sploh po slovenskega središča tužnih razmerah, vsled katerih se tudi v domu narodne discipline, v centralnem volilnem odboru utegnejo prikazati močna uasprotstva, — po tem je pač težko pričakovati, da nam bi Ljubljana mogla priporočati za volitev kandidata, če tudi bi se vestno in vsestransko povpraševalo po mislih nas volilcev, kar se pa do sedaj ni še zgodilo. Potreba je torej shoda, na katerem se volilci sami domtnijo o bodočem deželnem poslanci ter tako ustanovijo kažipot agitaciji in volitvi. Bivši deželni poslanec gospod dr. Zarnik sicer pravi v svojem vabilu, da hoče on na sklicanem shodu le opravičiti svoj vlanski izstop iz deželnega zbora. Pisatelju teh vrstic in javnemu mnenju vsega slovenskega, ne samo kranjsko-slovenskega naroda se skoro ne vidi potrebno, da bi poslanec narodnim možem razlagal, zakaj ni mogel strpeti pod uplivi, ki gazijo narodno prepričanje njegovo in njegovih LISTEK. Tri dni ob gorenjej Savinji. (Spisal Josip Levfčnik.) (Dalje.) X. Trdo temno je še bilo, ko so nas tovariši iz kolibe vzbudili in se nam neso mogli načuditi da smo si upali prenočevati v podrtiji, kajti še zjutraj »e je na stropu kad'Io. Vsi so nas jako zavidali, ker mi smo vstali čili in lehkih udov, oni pa so si komaj naravnali svoje odrveuele roke in noge. Začne se polagoma svitati, da nam je bilo mogoče spoznati divje raztrgani svet okolu nas. Treba je bilo toraj, misliti na odhod, na rob, ki veže Ojstrico z njeno severno družico „Babo", da bi od ondot solnčni vzhod opazovati mmogli. Skrbeti nam je bilo za zajutrek. Materijal za istega smo sicer imeli Babo, posode za kuho pa no-bedna družba ni imela, ker se nam je v Lučah povedalo, da se nahaja tukaj v bajti vsa kuhinjska priprava. No pa mi nesmo razun dveh „svinjskih piskrov" in jedne zarujavele žlice ničesar i "■ Sila kola lomi, — zato smo se tudi mi z najdenim zadovoljiti morali in napolnimo jeden lonec z ledeno vodo čistega studenca, druzega pa z ovčjim mlekom ter zanetimo na ognjišči v bajti ogenj, pri katerem smo seveda obe družbi skupno skuhali kavo v svinjskih loncih. Ko smo zadržaj obeh loncev zmešali, kar nam je pa mnogo preglavice delalo, ucepimo si vsak jeden kos kruha in si ga namačemo v lonce kakor pri kmetih ovsenjak v hruskovo vodo. Ostanek pa spijemo „po dijaško iz skupnih posod, ker si zaradi primanjkauja čašic nesmo drugače pomagati vedeli. Po končanem, originalnem zajutreku se ob polu štirih zjutraj odpravimo na odhod in nastopimo jako strmo in težavno pot na „Greben." Ni nam bilo mogoče, hoditi drug za drugim, plazili smo se v poševuej črti navzgor, ker se kamenje pri vsakej stopinji udira in bi isto lalko vzadi gredočega poškodovalo ali celo ubilo. Kmalu nad bajto rasto na strmem griču „planinke", katerih smo si le z veliko težavo natrgali za spomin. Tukaj uamreč je jedino mesto, kjer rasto planinke v tem gorovji. Bolj ko se je svitalo, hitreje smo stopali po kamenitih strminah in širokih snežuih plazovih, da bi vzhoda solnca no zamudili. V teh višavah se namreč v kodunjah in mrkih sneg čez celo poletje ohrani in marsikatere take plazove je kaj težko in nevarno prekoračiti. Lahko namreč človeku spodrkne, da smukne po gladkem površji navzdol v propad. Dobro smo morali toraj paziti na vodjeve stopinje s podkovanimi cokljami nam kot stopnice ukresane v trdi sneg, da nam je bilo mogoče srečno prehoditi taka nevarna mesta. Ob polu petih se priplazimo srečno na Greben, katera zgolj skalnata višava je v istini pravcati greben. Od obeh strani ostro zabrušen in raz-zobljen hrbet dela zvezo mej Ojstrico in Babo in je tako rekoč zadnje počivališče pri plezanji na teme Ojstrice. Še smo, tu gori dospevši, videli spodnješta-jerske doline 2avite v noč, samo na vzhodu se je svetilo nebo, naznaujevaj^ mesto, kjer bode dnevna kraljica nastopila pot. Temno je Se bilo okolu in okolu po nižavah, le okolu nas se dvigajoči vrhovi, so se razločneje videti zamogli. Kakor, ko bi iz zemlje rastli, prikazovali so se počasi gorski velikani iz mračnega morja, sive veličastne prikazni, kakor ko bi se grozili drznemu človeku, da si upa gledati skrivuosti njihovega doinovja. V vTrlv-^ volilcev, zakaj je moral molčati , to je izstopiti i* zbora, ko mu disciplina njegovega kluba ni dala glasu povzdigniti v zboru proti ponemčevalnerau tro Senju deželnega denarja, kmetovih davaov! Vender pa bi bilo več kot neuljudao, da bi odstopi vsi po slanec ne obrazložil svojega izstopa, ako se taka želja začuje iz njegovega volilnega okraja. In to hoče gospod dr. Zarnik storiti priboduji petek v Postojini. Opravičena se mi zdi misel, da shod v Postojini ne bode prenehal po obrazložbi dr. Z irnifcovega izstopa. Čudno bi bilo, da bi zbor narodnjakov Notranjskih pri tej priliki ne vzel tudi v misel prihodnjega poslanca, da ne bi ničesar določil za deželno-zborsko volitev due 25. t. m. Za gotovo marveč mis limo, da bode ta zbor jednemu ali drugemu, soglasno ali z večino odinenil kandidaturo za prihodnjo voli-tev, ter tako nekaj kolikor toliko merodajnega ustvaril za-njo. Važnost Postojmskega shoda je torej tudi na to stran očivtdna in more stvar le priporočati slehernemu volilen Notranjskemu. Jedro vsega napovedanega shoda in menimo da tudi vse volitvene agitacije tiči v vprašanjih: ali je bivši poslanec dr. Zamik imel prav, da je odložil mandat, — in ali je s tem prišel pri svojih volilcih ob zaupanje, ker ga je neopravičeno odložil? K .»kor hitro bode Notranjski zbor na Velikega Šinanjina dan rekel k prvemu vprašanju „da", ali k drugemu vprašanju „neu, v t-stem treuotku bodo tudi izrečeno, da po mislih zbora nema biti nihče drugi izvoljen deželnim poslancem, nego znova — gospod đr. Zarnik. Kajti z drugim ni bivši poslanec naš nobenim mogel priti nam v zamero, kakor s tem, da nam bi brez potrebe bil nakopal to novo volilno gibanje. Ako smo ga vohli vlani oziraje se njegove lastnosti in prošlo delovanje, voliti ga nam je tudi letos, ker se njegove lastnosti nič spremenile neso, in ker mu prejšujih zaslug za narod nus nobena rja snesti ne more, — drugače je, če mu morejo v naših očeh njegove lastnosti poslabšati surovi napadi najnovejšega slovenskega revolver-žurnalistu, ali pa Če se ne strinjamo z njegovim izstopom. Kdor drugače misli, ta več ne ve, kako je vlani mislil, ali pa v tem pripo/.na, da ni vedel, koga je vlani volil, ko je volil gospoda dra. Zamika. Če pa bode več tacih Notraujcev, potem se ne sinemo čuditi, če naš volilni okraj pride ob ves — političen kredit! Toliko o važnosti Postojmskega shoda v formalnem oziru. Glavna stvar, kateri odločitev pričakuje težko ves slovenski narod, je pač ta, da se vidi, koliko in kakšnega opravičevanja potrebuje dr. Zamikov izstop v zavedni Notranjski. Videli bo-demo, kaj bi mi rajši imeli: ali da bi nam ne bilo treba sedaj znova voliti, torej skledo leče, — ali pa da smo v stanji sijajno osvedočiti in braniti narodno nučelo naše, prvo podstavo vsemu napredku Čiste naše slovenske narodnosti! Uzroka torej dovolj, pozdravljati poziv gospoda dra. Zamika na Postojinski shod z veseljem in skrbeti, da pridejo nanj — možje. x. Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) Zbornični tajnik poroča o dopisu c. kr. okrajnega glavarstva v Rudolfovem, katero predlaga naslednje zadruge: Za davčne okraje Rudolfovo, Žu žemberk in Trebnje po jedno zadrugo z živili oskr- bovalnih ohrtov in po jedno zadrugo z oblačili oskrbovalnih in trgovskih obrtov, potem zadrugo stavbenih obrtov in zadrugo ostalih obrtov za političen okraj Rudolfovo. Odsek ne more priporočati zadruge z živili oskrbovalnih obrtov, ker ho v nji trgovski obrti z ro odelsuiiui in dopusčammi združeni, kateri pa nimajo mej seboj nič skupnega. V to zadrugo so združeni naslednji obrti: Peki, mlinarji, gostilničarji, mesarji, trgovina s čebelami, branjevci, točarenje kave, sladčičarji, prodaja mesa in trženje z deželnimi pridelki. Zadruga v okraji Rudofovem bi štela 434 članov, mej temi 243 gostilniča.jev, zadruga v Žu-žemberškem okraji 150 članov, mej temi 102 gostil ničarja, zadrug* v Trebenjskem okraji 103 člane, mej temi 62 gostilničarjev. Odsek tudi treh zadrug z obleko oskrbovalnih in trgovinskih obrtov priporočati ne more, ker mi i jo kramarji, čevljarji, krojači, izdelovalci lesenega blaga, trgovci z mešanim blagom, usujarji, prodajalci usnja, trgovci z železom, krojnim blagom in speceri-jami, klobučarji, prodajalci moke in kruha, lasopleti, v0'>čeničarji, izdelovalci dežnikov, prodajalci pisalne pr prave, knjigotržci in suknobrivei, kateri so v tej zadrugi združeni, premalo skupnih interesov; razuo tega pa bi zadruge v davčnem okraji Žužemberk in Trebnje imole premalo članov. Proti zadrugi stavbemh obrtov se je odsek zaradi tega izrekel, ker bi štela premalo članov. Iz ravno tistega uzroka ne more odsek priporočati zadruge ostalih obrtov za okraj Rudolfovo. Odsek torej predlaga: Zbornica naj v smislu tega poročila svoje mnenje izreče ter priporoča ustanovitev zadrug, o katerih se je v prvem poročilu govorilo. Zbornica predlog vsprejme. Zbornični tajnik poroča o ulogi c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici, naj bi predlagala ustanovitev 6. oziroma 7. zadrug. Odsek tudi ne more priporočati, naj bi se za vsak davčni okraji Kranjska Gora in Radovljica ustanovili po dve zadrugi, izmed katerih bi jedna obsezala rokodelske, druga pa dopuščane obrte, in sicer zaradi tega ne, ker bi zadruga rokodelskih obrtov v davčnom okraji Kranjske Gore štele samo 43 članov in ker so interesi ostalih obrtov, kateri bi se vzeli v drugo zadrugo, preveč nazlični. Odsek tudi drugega predloga priporočati ne more, ker bi ustanovitev v tem priporočene zadruge pekov, trgovcev s čebelami, gostilničarjev, branjevcev, mesarjev in kupcev zadela na prevelike težave. Zlaga pa se odsek z mnenjem c. kr. okrajnega glavarstva, naj bi imeli žebljarji in drugi Železo izdelujoči obrti v Kropi in Kamnigouici posebno za drugo. Zadno Bpremembo v glavnem poročilu predla ganih zadrug, predlaga odsek za okraj Radovljico naslednje zadruge: 1, Zadrugo rokodelskih in dopuščenih obrtov s 311 člani; 2. Zadrugo gostilničarjev, pivovarjov, žganjarjev s 213 člani; 3. zadrugo mlinarjev in Žagarjev z 129 člau; 4. zadrugo železo zdelujočih obrtov v Kropi in Kamnigorici z 80 člani; 5. zadrugo trgovcev, kramarjev, lesotržcev in branjevcev s 177 člani, kateri naj bi se pač delili v dve zadrugi, in sicer v zadrugo večjih trgovskih obrtov in manjših trgovcev. Pod 1. 2. 3. in 5. predlagune zadruge naj bi Dalje in dalje se širi na nebu žar jutranje zore, Že zažariti glavi Ojstrice in Rinke in že se, kakor z biseri posute , svetijo snežne planjave Rinke. Nižje in nižje se pomiče na sivih vrhuncih zlati rob navzdol, bolj in bolj se iz mraka vzdigu-jejo velikanske planine in zdajci se zablišči tudi nam svetla solnčna kroglja daleč tam na vzhodu. Na zahodu pa še hribe in doline noč pokriva, ali tudi tam se ista polagoma umiče mogočnim solnčnim žarkom. Zdaj se zasvetijo tudi v zatonu beli vrhovi kranjskih in koroških snežnikov, še nekaj minut in se kopljejo zlati žarki v valovih koroških jezer. Kakor orjaški skaluat kip se sveti nad nami veličastna glava Ojstrice, nizko pod nami pa se v jutranjej sap smehlja lepi, božji svet. Tako nas je omamil ta krasni naravni prizor, da smo pozabili na mrzlo jutranjo sapo, in se, kakor zamakneni utopili v Čarobno krasoto solnčnega vzhoda. Ravno od tukaj naprej pa bb začne najnevarnejši pot, kajti isti se zavije okolu vrhunca od severa proti vzhodu po takih strminah, da se človeku črno dela pred očmi, kadar pogleda doli v neizmerne globočino. Le samo jedna neprevidna sto- pinja in človek se zvrne v globočino. Marsikte-rega izmej nas je kurja polt obšla, ko je obrnil oči v zevajoče propade, in Bamo pet se nas je odločilo, plezati na vrh, drugi so ostali na Grebenu, od koder je tudi jako obširen razgled. Vsako stopinjo skoro nam je vodja določiti moral; z glasno utripljajočim srcem smo z rokami in z nogami plezali po razpokanej steni in niti jeden si ni upal ozreti se nazaj v nevarno globočino. Že priplezamo blizu vrha; vodja se dvigne čez nekoliko bolj strmi rob na vrh in nas zaporedoma z roko izvleče za sabo. Ob osmi uri /jutraj dospeli smo srečno na cilj našega potovanja — stali smo na vrhu 2347 m. visoke Ojstrice. Ali kakšen je ta vrh! Nadejali smo se, da najdemo tukaj vsaj toliko prostora, da sv nam bode pošteno vsesti mogoče, ali v istini najdemo komaj kakor srednja miza široko, razpokano in rogljato planjavo, na kojej je bilo komaj za naše daljnoglede, zemljevide in par steklenic vina, na ka terega tudi nesmo porabili, prostora, mi pa smo mo rali že po obrežji posesti, kakor nam je bilo ravno mogoče. (Daljo prih.) obsezale ves političen okraj Radovljiški. Fužine na Savi, Javorniku, v Bistrici, Beli Peči, v Fužinah in v Radolni, potem tovarne za kose in pila v Beli Peči se kot tovarniški obrti ne uvrste v zadruge. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje tležele. V Ljubljani 12. avgusta. Štajerski liberalci se neki mislijo pritožiti na državno sodišče, ker so se izpustile iz volilnega zapisnika veleposestnikov hiše, upisane v deželnej deski. V nedeljo je bi na Lipanskej gori na Češkem mladočeski tabor, kojega se je udeležilo nad 2000 ljudij. Iz Prage se je s separatuim vlakom pripeljalo samo 150 udeležencev, mej njimi poslanci Tilšer, Gregr in Herold. Tabor se je imel posvetovati o Kričale zakonu, da bi otroci ne smeli obiskovati šol, v katerih se ne poučuje v njih materinem jeziku. Na Češkem je namreč še več nevednih starišev, ki raj A« pošiljajo svoje otroke v nemške šole, nego v češke, češ, da se bodo vsaj dobro nemščini priučili, ali pa, ker jih Nemci k temu prigovarjajo. Nasledek temu je, da po otroci nič ne nauče v šoli. Kvičalt* je hotel temu postavno odpomoči. Klub čeških deželnih poslancev se je izrekel za ta zakon, samo Rieger in Zeithammer sta temu nasprotovala, klub veleposestnikov, se je pa izrekel proti temu zakonu, kajti ni liberalen, ker bi silil otroke v to ali ona Šolo pošiljati. Govorila sta mej drugim tudi Tilšer in Gregr in oba sta poudarjala, da je tak zakon potreben že zaradi nemškega šul-ferajna. Nek udeleženec iz Kolina je rekel, da se plemstvo v petnajstem veku ni sramovalo češkega jezika, sedaj se ga pa sramuie, in iz tega se razvidi, da tako imenovano zgodovinsko plemstvo ne misli dobro s češkim narodom. Zato je pa treba, da vodstvo češkega naroda preide iz fevdalnih v demokratične roke. Gtaliskl deželni zbor, ki je bil vlani samo odložen, snide se 2. sept., da bode nadaljeval svoje zasedanje. Kakor se iz Levova poroča, hoče se to zasedanje kmalu zaključiti, in formalno otvoriti novo zasedanje, da se bode mogel deželni zbor z nova bavti s šolskim zakonom, kateri ni dobil cesarske sankcije, V zapisnik volilcev Kgorn leavstrljskega veleposestva je letos na novo vsprejeto 17 župnijskih posestev, od katerih se plačuje dovolj davka, izpustilo se je pa 51 družili volilcev, pri katerih se je pokazalo, da postavno nemajo volilnega prava. Včeraj se je sešel predarelskl deželni zbor. Novovoljeni deželni zbor bode pred vsem poklican, slaviti velevažen dogodljaj, da je dolelana velika arelska železnica. S'cer pa v tem zasedanji ne pride nič važnega na vrsto, samo zaradi šolskih zadev utegnejo mej liberalno muujiUno in konservativno večino navstati prepiri, ki se v tem zboru vsako leto ponavljajo. Vuuiijc Aržave. Časopisi se mnogo bavijo s shodom avstrijskega in nemškega cesarja v Ischlu. Posebno je to, da letos pri tej priliki tudi razni francoski listi poudarjajo, da je prijateljstvo Nem'jje in Avstrije poroštvo za evropski mir, in sploh jako laskavo pišejo o Nemčiji. Vidi se, da se je Nemčija Francozom jako prikupila, ker je podpirala njih predloge na egiptovskej kouferenci. Vprašanje je pa, koliko časa bode trajala ta prijaznost, kajti znano je, da Francozi svoje misli kaj hitro menjajo. Sporazumljenje mej bolgarskimi konservativci in radikalci se je razbilo. Organ konservativcev „Otečestvo" pravi, da je kompromis mej tema dvema strankama nemogoč, ker so njijini »motri ravno nasprotni. Karavelova ministerst-vo neki hoče odpraviti ministerstvo javnih del. Opoziciji je to ravno prav prišlo, da bo mogla napasti ministerstvo. Že sedaj v svojih listih slika, kako škodljivo bi bilo to, kajti jjoljedelstvo in trgovina, ki sti zavisni od tega min;sterstvu, sta jedina vira bogatstva Bolgarije. Mirovni kongres, ki je zboroval v Bernu, sklenil je v poslednjej seji tudi resoluci o, da se morski poti in ožine proglase nevtralnimi. Bouuci shod kongresa bode v Bukareštu. Hamburškej policiji se je neki posrečila jako važna najdba. Dobila je baje v roke zapisnik vseh nemških anarhistov. 8. t. m. preiskala je angleški parnik „Elizabeth", ki se je ustavil v tamošnjem pristanišči. Dobila je več revoiucijonarnih tiskovin, ki so tiskane na Ruskem-Poljskem, omenjeni zapisnik anarhistov, zavitek dinamita in bomb. Štirje mornarji so bili zaprti in so takoj obstali, da so posredovali zvezo mej nemškimi in angleškimi anarhisti. Razmere mej Nemčijo in Vatikanom so se baje zopet poostrile. To je pa uemftke konservativce hudo dirnulo, kajti boje se, da bi se v Nemčiji zopet bolj ue utr lili liberalci, ki pospešujejo kulturni boj, na škodo konservativcev. — Škofijska konferenca v Fuldi se je v četrtek zaključila. Spoznala je neki, da bi bilo dobro, da se združiti Fuldska in Lim-burška škofija in sklenila uložiti prošnjo na cesarja da se uslišijo dispeuzijske prošnje, katere so se bile odbile. V tej prošnji se živo slika cerkvena stiska v raznih občinah, in da bi že res bil skrajni čas, da vlada od svoje ostrosti nasproti duhovščini malo odjenja. Dopisi. 8 Kraia 9. avgusta. [Izv. dop.] (Odgovor Šolskemu voditelju v Sežani, g Hrovatinu.) Čisto brez slabega namena in na svojo roko, na vprašaje za avet ne »Mojzesa", ne Petra, ne Pavla, omenil sem v 175. Št. „Slov. Naroda" mej drugim tudi na kratko obeh letos izdanih šolskih sporočil Komenske in Sežanske šole izrekši o njiju čisto svoje osobuo mnenje. A lejte si no, kak izreden utis so naredile maloštevilne one vrstice! Voditelj Sežanske šole, g. Hrovatin, .pozivlje" me v 63. listu Tržaške »Edinosti", da naj »temeljito utrdim11, zakaj hi njega spis „Sadjarstvou vse preje drugam spadal, kakor pa v šolsko sporočdo, ter zakaj je program Komenske šole „srečneje sestavljen" od Sežanskega l Primaruš, to neao šale; g voditelju treba z dejanskimi dokazi na dan, da mu bode jasno, da nesem pisal onih vrstic radi osebne mr&nje do njega in iz zgole nakloaenosti do Komenskega voditelja; marveč da so mi potekle iz peresa iz prepričanja, katerega nikjer in nikoli po farizejsko ne skrivam! . . . O papirji in tisku obeh programov g. Hrovatin molči, torej smatram ta molk kakor nekako potrdilo, da je istina, kar sem v tej zadevi pisal. ,.Mt»ik resnico potrjuje", pravi Pavliua Pajkova. A zdaj k stvari! Spis „Sadjarstvo" bf vse preje drugam spadal, kakor pa v šolsko sporočilo". Tako sem pisal jaz o 11 rova t ino vem izdelku, in to še danes trdim! X i Boga, kaj treba šolski mladini znali — in tej je v prvej vrsti šolsko sporočilo namenjeno — kakošen bi moral biti šolski vrt, kako je v njem ravnati itd. Ako ste mislili s tem spisom ugoditi učiteljstvu v našem okraji, potem ste ga imeli objaviti v kacem strokovnem (kmetijskem) listu, kamor bi vse preje spadal, kakor pa v „šolsko sporočilo". „Gospodarski list", ki izhaja v Gorici, dobivajo vsa Šolska vodstva v našem okraji brezplačno. Torej bi bilo Vaše „Sadjarstvo" doHopno vsem nam, da ga je prinesel omenjeni list Sicer je predmet, ki ga obravnava Vaš spis že tako premlačen, da Vam nikakor ni kazalo, iz nova lotiti se ga. O tem je že pisal izborni strokovnjak Rih. Dolenec v „Slov. Učitelji" 1. 1872. in drugi strokovnjaki drugod. Mi torej gotovo nesmo koprneli po vsestransko slabši Vaši razpravi; „Le za-se ohrani takovo modrost", rekel bi pesnik Ratko Brus. Toliko naj Vam zadostuje glede prvega Vašega vprašanja; a Vi bi radi še izvedeli, zakaj je program Komenske šole „srečneje sestavljen od Sežanskega". Na to vprašanje bi lebko mnogo odgovarjal; postrezam Vam pa — da se mi dopis preveč ne raztegne — le z glavnišimi točkami. Komenski program je srečnejše sestavljen od Vašega iz teh vzrokov: Prvič: Že njegov uvodni članek: „Za ubogo šolsko mladino" — mnogo je primernejši od Vašega, ker vzbuja milosrčnost odraslim ljudem in šolski mladini objednem! Dru-gič: Komensko „šolsko sporočilo" navaja pod „šol-fikimi oblastmi" tudi vse udu deželnega šolskega sveta; Vaša sporočilo pa om nja le c. kr. namestnika kot predsednika in c. kr. deželnega šol-Bkega in nadzornika kot uda veleslavnega tega šolskega sveta. Na vsak način kaže omenjati vseh udov, ker marsikoji otrok in posebno stariši, časih od tega ali onega uda c. kr. deželnega šolskega sveta kaj potrebujejo; torej je prav, da se v šolskem sporočilu navajajo vsi udje. In, če Bte pri okrajnem in krajnem šol kem svetu naveli vse dotične ude, zakaj niste tega storili tudi pri deželnem; mari vam jota manj važen?!... Tretjič: Šolska kronika v Komenskem šolskem sporočilu Vam je lahko v Vzgled, mej tem, ko je Vaša revna! Presuhoparno je v njej vse. Zahvale spadajo v kroniko; čemu jih tiskate posebe? Tudi ste iz kronike marsikaj izpustili, česar bi kazalo Vam omenjati. Tu pa tam Bte rabili dvoumne izraze. Vedite na pr. da ni vse jedno, če se piše: „C. kr. okr. šolski nadzornik g. Sinkovič, „o bi skal" je trikrat šolo", ali: „C. kr. okr. šolski nadzornik „nadzoroval" je" itd. Pojmov „obiskati" in „nadzorovati" ne gre zamenjati. Četrtič: V tretjem odstavku: „Uči-teljstvo" ni v Sežanskem šolskem poročilu vse jasno. Tu se čita na pr.: „Hrovatio Josip, naduči-telj-voditelj, učil je IV. razred in kmetijstvo v na- daljevalnem tečaji, 28 ur na teden." Tu nikakor ni jasno, koliko ur je učil 4. razred in koliko ur nadaljevalni tečaj! Koliko jasnejše se take reči navajajo v Komenskem programu. Petič: V šolskem poročilu Komenskem so otroci, ki so se „prav pridno" učili, uvrščeni po z a si uže nji; a oni, ki so se le „pridno" učili, po abecednem redu. — V Sežanskem šolskem sporočilu pa navajate tudi odličnike po abecednem redu. Na vsak način je krenil Komenski voditelj v tem oziru pravo poti Rad priznam, da je težavno vse učence uvršče-vati po zasluženji; vender pri „odl čqikih" t. j. pri takih, ki so se np>av piidoo" učdi, zgodi se to lahko. Prav pridnemu otroku je v posebno zadoščenje in veselje, Če čita Bvoje ime mej prvimi od-ličniki; to ga spodbuja, da vstraja v pridnosti in nravnosti. Šestič: V Sežanskem šolskem poročilu so otroci uvrščeni brez dodanih tekočih števil. Ako hoče tedaj čitatelj vedeti, koliko otrok je v tem ali onem razredu, poiskati mora še le „skupni pregled šolske mladine", v katerem slučaji mora še seštevati, hoteć prti do svrhe. Šolsko Bporočilo Ko meosko pa ima pri vsakem razredu dodana tekoča števila, kar je vaekako boljše. Sedmič: Komensko šolsko poroč lo ima to prednost, da navaja z debelim tiskom one učenke, „katere so se v ročnih delih posebno odlikovale. Sežansko šol 8ko poročilo pa takih deklic niti ne omenja! Ako pomislimo, da so Ženska ročna dela p re važen predmet za ljudskošolske naše deklice, kaže vsekako javno hvalo dajati onim deklicam, katere se v tem predmetu odlikujejo. Takova javna spodbuja gotovo ne bode brez uspeha in koristi! — Osmič: Komeusktinu šolskemu poročilu dati moramo brezpogojno prednost tudi v stilističnem in jezikovnem obziru! Mej tem, ko se nam iz Bloga Komenskega voditelja kaže spretno, slovenskega spisovanja vajeno pero, jasno je iz Hrovatinovega izdelka, da se mu je roka privadila bolj drugim delom, kakor pa gladkotekočemu slovenskemu spisovanju! čez vse bi mu priporočali, naj se posebno sedaj o počitnicah, ko ima čas za to, uči Blovenskej slovnici! Od „naduči-te 1 j a-vod ite lj a na četverorazrednici" bi po pravici smeli terjati, da temeljito zna našega jezika pravila! Čas in prostor mi ne dopušča, da bi g. Hrovatinu naštel vse slovniške hibe, katere kaže njegov „u m otvor". Tu le nekaj izgle-j dov: „Nabrano seme peškatega sadja osušimo v senci in „spravljeno" v vrečico, obesimo „ga" pod strop". — „Vsako rastlinico, predno jo piki-ramo, skrajšamo „jo" na 3—4 pope, koreninice pa na ped" itd. Napačno je pisati „ceplenje" (namesto cepljenje), „priraščen", rrazraščen" (namesto prira-Bten, razrasten; tuli trpno-pretekli deležnik „pri-raseu, razrasen" je pravilen). Enklitika ne sme začenjati stavka. Torej napačni: „Ko so pognanki ped dolgi, jih peneramo . . ." itd, Komenski voditelj piše: „Šolsko sporočilo"; Sežanski pa „Šolsko poročilo". Kdo ima prav? Mislim, da vsekakor voditelj v Komnu, ker „sporočati" je nemški „berichten", a „poročati" nemški „trauen" 1 — Devetič: Šolsko poročilo Sežansko ni»m kaže še ta nedosta-tek: Vsled učnih načrtov za Primorje, moral bi g. Hrovatin vedeti, da obstoji III. razred čvetero ■ razrednice iz dveh oddelkov, (t. j. 3 in 4. šolsko leto. Glej načrt na str. 27, tabla XXI.) Šolsko sporočilo Sežansko pa kaže, da je imel tamošnji III. razred čveterorazrednice le jeden oddelek. Ako se že na čveterorazrednici ne postopa po načrtu, kaj naj zahtevamo od naših prenatlačenih jedno-razrednic? Komenski voditelj je vender pravilno po načrtu ravnal, kar svedoči, da sta mu postava in načrt dobro znana! . . . Dovolj! Menim, da je lahko vsacemu jasno, da nesem po krivici Komenski program više cenil od Sežanskega. Omeniti mi je vender še neke reči, da-si je prav kočljiva. Vi, g- Hrovatin, porogljivo imenujate Komenskega voditelja „Mjjzesa", a mene „Arona". češ: „srečen je Mojzes, imajoč brata „Aroua". Nu, kar se namerovanega „Mojzesa" tiče, povem odkritosrčno, da jaz nikakor ne precenjujem njegovih zmožnostij; vendar smelo trdim, da se Vi glede sposobnosti nikakor ne morete ž njim meriti, ker Vas nadkriljuje v vsacem oziru! Kar pa moje malenkosti tiče, nikakor si ne prisvajam „Aronovih" vrlin. Nazad njaštvu, farizej stvu, klečeplastvu pa sem bil, sem in bom odločen protivnik in po skromnih svojih silah neustrašeno vselej povzdignem glas za pravico in resnico, ne glede pri tem ne na desno ne na levo! molčati tudi ne umom, da bi si vsaj za nekaj časa želel biti Aron, da hi a čudotvorno njf^a palico pregnal možgansko tmino, ki prebiva v glavi marsi-kojega puhlega klečeplaza in farizeja! Dixi et sal-vavi snimam meam ! Domače stvari. — (Konfiskacija.) „Škrata" danes izišlo 15. številko zaplenilo je c. kr. državno pravdniiUvo, ker je penzijonirani filozof Izidor Muzlovič preres-nobno premišljeval in zakrivil motenje javnega miru in reda po § za 300 kr. z. — Uredništvo Škratovo nas prosi objaviti, da bode priredilo drugo izdajo. — (Iz Ormoža) se nam brzojavlja 9. dan t. m. kandidat g. prof. Kunstek sijajno vaprejet. Volilci z njegovo kandidaturo izredno zadovoljni. Nasprotni kandidat je baje dr Ausserer, ki ima pa le malo pristašev. Niti uradniki ga ne bodo volili, ker je prefakcijozen. Čudimo se, da si ta mož upa kandidovati v našem okraji. Živeli volilci! — (Včerajšnji čebelni somenj)naIgu je bil prav dobro obiskan. Pripeljalo 80 je na stotine panjev, tudi kupcev se ni manjkalo. Mnogo je bilo Ljubljančanov, še več pa Gorenjcev. Par najmanjih panjev stalo je 4 gld. 60 kr par največjih, 5 gl. 30 kr. Zjutraj ob 6 uri je bilo že vse razprodano. Večinoma bo vse pokupili Gorenjci, samo jeden Ljubljančan je kupil 50 panjev. Uzrok, da so bile čebele drage in se jih je prineslo primerno manj na trg, ko druge leta, je ta, ker je pri Rbnici in okolu Lašič v deževji veliko čebel poginilo. Prihodnji čebelni Bomenj na Igu je na Šmarijni dan 15. t. m. — (Utonil) je včeraj 41etni otrok Miha Zajec. Pustili so ga brez varstva in pal je v vodo ter utonil. — (Nesreča) Včeraj je vozil tukajšnjega trgovca g. F. Oreška st. hlapec s sejma v Rovtah voz, naložen z zaboji. Blizu Rovt zvrne se težki voz in zmečka jednega konja. Zaboji so pali v globoki jarek. — (Napad.) Na cesti proti Igu napal je včeraj branjevec Polde Klemenčič brez vsacega uzroka delavca Josipa Brajerja in ga tako oklofutal, da se njegov obraz spreminja v vseh bojah mavrice. — (VPo8tojini) bode 17. t. m. popoludne ob 3. uri velika veselica v „Jami", v slavo presvit-lega cesarja rojstnega due, ki je drugi dan. Jamo razsvitljevalo bode 5000 sveč in 12 električnih lučij, vsaka za 1400 normalnih sveč, svirala pa bode godba pešp. št. 97. — Duuajski „Reise Bureau Schroekl" priredi v ta namen zabavne vlake iz Ljubljane, Reke, Trsta, Gorice in Kormina. — (Tujci v deželi.) Iz Postojine se nam poroča, da je letos to mesto pohodilo nenavadno veliko tujcev. Veliki hotel in vsa bival šča so prenapolneua, iu mnogi, ki ob šeejo slovečo jamo, radi bi delj časa ostali v mestu, ko bi imeli kje prenočiti. — To nas veseli, da je naša Postojiua prišla v tako dobro ime, katero si ohrani, čim več bode mogla vsprejemiti tujcev, ki so časih zido-voljni že 8 skromno sobico. — (Beseda v Cerknici) v 10. dau t. m. bila je v pravem pomenu — slovesna. Klasični program zvršil se je pred gospodo, ki je vse prostore polnila, izreduo lepo. Vsaka točka sporeda, pri kateri so sodelovali: gospe Lavričeva in Gerbičeva, gospica Daneševa in gosp. Gerbic, ponavljala se je. Hvdbžno občinstvo je navdušeuo sledilo prekrasnemu petju. V slavnostnem govoru slavil je gosp. Gerbic ranjcega dra. J. Bieiweisa kot očeta naroda slovenskega, ter britko potožil, kako ga sedaj pogrešamo. Živahen ples zaključil je slavuost proti jutru. Slavna Cerknica sme biti ponosna, da je ondu bila beseda, kakeršna je Bicer le možna v velikih mestih. — (Popravek.) V nekaterih izvodih včerajšnje številke sti v dopisu iz Rudolfovega dve tiskovni pomoti. V diugem odativUu treba čitati gojp. prof Poljanca in gosp. prof. Poljanec, ne pa grof Poljanec. — V 10 odstavku v 16. vrsti pa sti izostali dve besedi, treba namreč čitati: iu je vse te nedostatke Narodov dopisnik. — (Izgubilo) se je lGletno dekle Ivana Kržišnik iz Sostranske vasi pri Tratah na Gorenj-Bkem. Dekle je m itasto, mirnega plašuega vedeuja, srednje šibke postove, plavih las, na obruzu poznajo se znamenja koz. I'.ginilo je že večkrat po dva, tri dni, a potem prišlo zopet nazaj, zdaj pa že pet tednov ljudje o njej ničesar ne vedo. Vsakdo, kdor o njej kaj povedati ve, se prosi, da poroča ujenej materi pod naslovom: Uršula Kržišuik v Sestranskej vasi, pošU Gorenjavas na Gorenjskem. Gg. volilcem notranjskim. K volilnemu shodu v Postojin.i 15. avgusta pride tudi podpisani, da poroča o delovanji v deželnem zboru kranjskem, zlasti o agrarnem vprašanji ter poizve mnenje gg. volilcev: 1. zastran ustanove kmetskih domov, 2. zastran dednega prava na kmetih, 3. o napravi deželne hipotekarne banke, 4. o napravi kmetskih farnih posojilnic in 5. o upeljavi kake hišne industrije na Notranjskem. Prosim, da ae gg. volivci v prav obilem številu udeleže shoda. Dr. J. \ umnjak. Telegrami „Slovenskomu Narodu1'. London 12. avgusta. V dolenje j zbornici izjavil je Hartington, da je za ekspedicijo Gordonu na pomoč vse pripravljeno. Northcote napada politiko vlade v Egiptu. Gladstone zastopa politiko vlade rekoč, da ne more ničesar povedati o Northbrook-a misiji. Zagovarja na dalje angleško-francoski dogovor, a ne da bi se o njem razpravljalo, kajti ta dogovor je sedaj mrtev in proračunjen je bil za vse drugačne odnošaje, katerih sedaj več ni. Razne vesti. * (Nadzorstvo tovarn v Rusiji.) Poro Čali smo že, da je Rusija upeljala koristno in jako ljudomilo naredbo nadzorstva ruskih tovarn. Nov zavod je pričel svoje poslovanje še s prvim julijem tega leta Povedati nam je še danes, da ima pre-pičlo Število uradnikov preveč posla in skrbij. Ra-zur nadzorstva šolskega obiskovanja tovarniških ot ok delujejo nadzorniki v to, da bi se polngoma odpravile vse zdravji tovarniških delavcev preteče in škodljive tovarniške naprave, Težavno nadzorni-ško delo pomnožuje tudi veliko število ruskih to varn; ttko ima n. p. sam Moskovski okraj 1546 tovarn. Saj Že samo potovanje od jedne do druge stanu dosti časa in provzročuje mnogo truda samo dvema osobama. Koliko pa še delo, uradovanje in skrb za vseh 1546 tovarni Ne bo kazalo druzega, nego Ru-ija bo morala Število nad-zorskega osobja nekoliko pomnožiti, da doseže Bvoj po novej upravi nameravan smoter. Višji nad- zornik dobiva letne plače 5000, okrajni nadzorniki po 3000 in pomožni uradniki p<* 2OO0 sr. rubl -v Stroški za potovanja in za ur»dovinjo se računajo na 26 500 rub.; tako da bo stalo nadzorstvo tovarn ziIhi 78500 rubljev na leto: * (Zares čudno.) (Potepuh se ogleduje v zrcalu in se čuli svoiej podobi sam s sabo govoreč:) „Ćižmiee imam od bankinega vod|e, hlač^ dohodar-jeve (rentierjeve), telovnik in suknjo baronovo, klobuk še celd grofov in vender sem videti v obraz kot — potepuh." i.«W v dober kup. Bolujočim na želodci priporočati so pristni „Mull-ovi Se i d I i t z - pr a šk^", kateri imajo polet? nizke cene najboljši lekarski uspeh. Skatljiea z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekurnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1(690—8) Tufci: dne 11. avgusta. Pri Mlonn t VoBsler z Dunaja. — Vosile iz Trsta. — Sonbichler iz Gradca. — PipuS iz Maribora. — Bachscbmidt, Folzing iz Trata. Pn ti »i i <•! : Manevrier, Lacbassagne iz Pariza. — Hoflman z Dunaja. — Velčič, Scntgaglia iz TrBta. — Ro-gerts iz Gradca. — Ilubad z Gorenjskega. — Schwarz z Dunaja. — pl. Schneid iz Kamne gorice. Pri HVMirijHk«*iu cesarji: Persetič z Ruskega. — Minis z Dunaja. Meteorologično poročilo. o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. > e« *-H »—i 7. zjutraj 2. pop. £*. zvečer 738-58 mm. 736 87«m. 737*15 mm. + 1«8 C -h 27'20 -t-21*8*0 Drezv. si. vzb. brezv. megla jas. jas. OOOhib. Srednja temperatura -f 21*7°, za 1*8° nad normalom. ID-u-n-a-Js-isra- borza, dne* 12 avgusta t. 1. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Papirna ren a.......... 81 gld. Srebrna renta .... ..... 81 r Zlata ren.......... 103 „ 5°/0 marčna renta......... 96 t Aknije narodne banke....... M>() ■ — Kreditne akcije...... • • 315 „ 40 london . ....... 121 , 60 Si-ebro ......... — n — — ki. 45 „ 25 Napol............. 9 gld. 85 kr. C. kr. cekini . ...... , 74 » Nemške marke ..... ■ »9 . fv* > , 4«/a državne .rečko iz 1. 1854 250 gld. 124 . 75 . Državne srečke iz I. 18K4. 100 gld. 16*» . 50 » 4*/0 avstr. slat* renta, davka prosta. . 103 , 70 , Ogrska zlata renta 6°/#...... 122 . 15 • 4-°.'. .... 92 . 40 , „ papirna renta D*/,..... 89 a 10 , 5°/„ štajerske zemljišč. od/ex. oblig. . . 105 „ — „ Dunava reg. srečke 5°/, . . 100 gld. 115 „75 . Zemlj. obč. avstr. 4«/,° 0 zlati zast. listi . 121 „ 25 , Prior, oolig. Elizahetiue zapad, železnice 108 H 30 „ Pri->r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 . 50 . Kreditne srečke......100 gld. 179 „ — Rudolfove srećke .... 10 n 19 „ — . Akcije angloavstr. banke . 120 , 111 , — Trammway-druit. velj. 170 gld. a. v. 215 , — „ oskrbnik ali knjigovodja, kateri mora biti zmožen slovenskega in nemškega jezika. — Pisma naj se pošiljajo pod naslovom a—je. upravništvu »Slovenskega Naroda". (497—2) Meve tehtnice vsakovrstne, deolmalne od 25 do 2000 kilo in druge po predpisih drž. zak. izdelane in cementirane; vinske mere (visire) v palicah ali usnjatih nožnicah; in bukvioo za lzračunenje kubične mero priporočam po najnižjih cenah. Ravno tako vsprejeroljem vsakovrstna popravila šivalnih strojov itd. ter ključarska dala. Oiipiram in popravljam tudi pokvarjene Worthelm-ove blagajnice. Vsa dela izvršujem po jako nizkej ceni. Josip Ferjan, (606—1) Sv. riorijiinu ulico &t. 1Z3. Is Trsta 7 Hovi-Jork naranosL Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potniko po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Teutonla", 3400 ton, v 1. dan septembra. „ „Brlta.rx.nla,", 4200 „--—--- Kajuta za potnike 200 gold. — VmeBni krov 60 golil. Potniki naj se obrnejo na T- TEBKITILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Flacher »V Compen, generalna agenta, v Reki. (480—8) t lin li so V IJII1» l.l ii li i: 6. avgusta: Frančiška baronovka .Mi-nutillo, graščakiuja, 76 let, Križevniške ulice št. 6, sa oslabljenjem raočij. — Miha Peternel, umirovljeni c. kr. realkini profe-Bor in duhoven, 76 let, Francovo nabrežje it. 1, za starostjo. 7. avgusta: Janez KunstI, paznikov sin, l'/t leta, Poljanska cesta št. 25, za drisko. — Miha Zenko, hišnega posestnika sin, 10 mesecev, Krakovsko ulice št. 12, za drisko. 8. avgusta:. Meta Svetlin, mokarjeva vdova, 42 let, Žitni trg št. 1, za črevesno vnetico. 9. avgusta: Ana Pile, nadinženirjova vdova, 57 let, Poljanska cesta št. 19, za jetiko. — Angela Vagner, mestnega stražnika hči, 2'/, mes., Poljanska ccBta št. 13, za božjastjo. Naznanilo. Podpisana s tem velučastitemu p. n. občinstvu naznanja, da je prevzela v najem v dobrem glasu se nahajajoče, gospoda T. 3iv£a.tev-ž;e-ta. grostilnico pod št- ± 33.se ISTemškem tr^io., ^ da sc bode prizadevala obdržati dobro ime, katerega si je pridobila kot krčmarica posebno v Kozlerjevej pivarni v Ljubljani, s točno in ceno postrežbo, z okusnimi Jedili in dobrimi pijačami ter prosi ia mnogobrojni obisk zgoraj omenjene gostilnico. Koncem objavlja, da tudi vsprejema mesečna naročila za kosilo v gostilni. S spoštovanjem (505) vdovii O. lioitz. Zaradi opustitve prodajalnice POPOLNA RAZPRODAJA po jako znižanih cenah W DUNAJSKEM BAZARJI W Priporočevanja vredno blago v bogatej izberi: Otročje igrače, usnjato in bronasto blago, albumi, kine. razne drobne stvari in več rečij za različne potrebe. Deželna (504—1) Rogaška slatina. »Tempeljski vrelec". Uspešni lek za želočne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (142-n) Dobiva Be pri g. Jiih. M£astne»*-fi. kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lassnik-u, J. Luckniann-u, Jan. Perdan-u, Jos, Schlaffer-ji, Schuaa-nigg-u d- Weber-ji, Josipu Terdini v M+juttljani. GUSTAV BIEOER Praga, Pflastergasse Nr. 5, jedini zastopnik za Avstro-Ogersko, Italijo, Rusijo in za Podonavske kneževine kemične tovarne za desinfekcijska sredstva v lioliiiu. Nagel «%c Oo. Kur so g-oBpoujo Nagel & Comp. meni izročili vso prodajo detiiuiek« vijakih ttrcdfeitev« 6um jili v stanu v vBakcj množini točno preskrbeti. Vedno imuni veliko zalogo tukaj, kakor tudi v vseli zuaincnitfjšdi mestih. Naslednje specija itetc, ki so največ še le po meni upeljane, in bodo gotovo veliko rolo igrale v bodoče v zdravilstvu, priporočam jih visokim oblastim, mestnim občinam, tovarnam in gospodarstvom, in opozarjam, da so bili izdelki tovarne Nagel & Comp. poskušoni in za izvrBtne priznani od meBtnega iizi-kata kraljeve stolicu v Pragi. Za podlogo pri izdelovanji slu/.ijo preiskave cesarskega nemškega zdravniškega urada in preiskave I*»t*tmir-u, Hocli-u iu I*etteiih.oler-tt itd. Jaz priporočam: ltuztopltuo uiungiMiovega klorirMUlliiltt za gnojne jame iti kanale...................100 kilo gld. 26 100 20 100 100 10 14 40 16 Hnrboluva Ki>linu. *it \ UokoKtopiijutu kemiduo « i*tn karboluu kislina, cena se ravna po odstotkih. Dvojno žvepIciiosoklNlo iipuo za bolniške sobe, razkuže-valno in varovalno sredstvo pri nalezljivi živinski kugi, 10u.Be. lt;iuer-je\ karbolul prašek (IeuolnokiNla miiiit&a- nova ilo\ičuHt» Hol) za scalne koto in stranišča itd. mo /..i^opnih /a Lijubijaiio in v*<» Kranjiko. iP^~ Slavni mestni sovet kralj, stolice Prage je meni izročil pre-skrbovanje potrebnih desinfekcijskih sredstev. lzdatelj in odgovurui urednik: Ivau Želuzuikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 564