Štev. 170.
V Limbljttm* sreda dne 19. junija 1912.
S^eto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na doin K 1-50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10'—, četrtletno K 51—, mesečno K 170. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	rt
:::	Telefon	številka 118.	:::
»ju
H
liti
•••
• o«
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Posamezna številka 6 vinarjev.
k:	Uredništvo in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	—	Za	odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telef.m	številka 118.	:::
Sever in jug.
(Kako se narod rešuje ...)
Pred kratkem srno poročali o razmerah na velikovski šoli.
Znano je. da v šoli, ki jo je postavila in in ki jo vzdržuje C. M. Družba ni smel slovenski učitelj v prid C. M. Družbe prirediti niti javne telovadbe in. da mu je bilo prepovedano vprizoriti igro »Miinar in njegova hči«. Zato je tudi šola nazadovala in izgubila svoj pomen, ki ga je' imela. Sedaj sc je naselilo v šolo tercijalstvo. Zadnji »Mir« poroča:
Št. Rupert pri Velikovcu. (Slavnost blagoslovljena zastave) tukajšnje dekliške Marijine družbe se je na kvatrno nedeljo. dne 2. t. m., zelo sijajno in ob obilni udeležbi ljudstva iz cele okolice vršila. Ko so Marijine hčere navdušeno zapele dve lepi Marijini pesmi. stopi na leco č. gospod kanonik Dobrovc, navduševalno govori o pomenu zastav in poživlja dekleta članice k zvestobi do Matere božje in stanovitnosti. Nato je častiti gospod dekan Čemer zastavo blagoslovil. Zastava je zelo krasna, napravljena je iz bele snovi in čezinčez je s cvetlicami obšita. Dve podobi na eni strani podoba brezmadežne Matere božje. in na drugi strani podoba sv. Alojzija, služita zastavi še v poseben kras. Napravile so zastavo, ki je stala 250 K, častite šolske sestre v Mariboru. Po cerkvenem opravilu se je nadaljevala slavnost v šolski telovadnici. Vrstili so se govori, deklamacije in krasno petje vmes. Višek je pa slavnost dosegla s predstavo krasne igre »Sv. Cita«. katero so članice Marijine družbe prav dovršeno predstavljale, da so bili ljudje do solz ginjeni. Nakup nove zastave je bil omogočen po darovih faranov v iznosu 215 K 70 v. katere so naše Marijine hčere po naši župniji nabrale in po vstopnini pri slavnosti. ki je donesla 65 K 24 v. Tako so se vsi stroški poravnali. Prdsrčno se tedaj zahvaljujemo vsem našim blagim faranom in drugim dobrotnikom za vse denarne prispevke, č. g. dekanu za blagoslovljenje zastave, č. gospodu kanoniku Dobrovcu za krasni njegov govor* spoštovani Zmavcarjevi materi, da je postala kumica nove zastave in našim čč. šolskim sestram za ves njihov trud. s katerim so tako lepo uspelo slavnost priredile. Našim Marijinim hčeram pa naj služi krasna družbena zastava v potrjenje v zvestobi do nebeške Kraljice. ljubi Bog pa daj. da bi se vsa dekleta naše župnije zbrala pod novo zastavo! Naprej zastava Marijina!
Tako »Mir«.
Sedaj je vse jasno.
Pomislite, kako bi bilo na Koroškem, ko bi se mesto takih slavnosti prirejale narodne sokolske in druge navdušujoče slavnosti. Ako se
bo v takem duhu delalo naprej — potem ni čuda. ako v par desetletjih poginemo.
Zdi se nam. da bi bilo vendar treba razmere na šentruperski šoli urediti. Nimamo nič proti temu. ako se da prostora vsem slovenskim prireditvam, naj bodo že te ali one stranke. v kolikor podpirajo narodno stvar — toda kr'o pridemo do tega. da se po šoli. šopiri tercijalstvo in čukarija — za slovenske narodne prireditve Pa bi naj ne bilo prostora! O Treiberju smo povedali že zadnjič svoje mnenje in naša dolžnost je, da opozorimo na to reševanje naroda.
Obenem prinaša »Mir« inserat. da je uprava šolskih sester v Trstu — na prodaj. V tem se vidi razlika severa in juga:	Tam	vstaja
LISTEK.
CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
(Dalje.)
,. »Lopovi, peklenski! Pa ti?«
»Tudi po tvojem pismu.«
»Lucija, nisem ti pisal pisma!«
»Ujeli so naju obadva na isto vado.«
»Za lastno življenje mi ni, Lucija. Vrhutega nevarnost zame ni nujna. Privedli so me samo nazaj v mojo celico.«
»Oh, Etienne, ubijejo te. Lorenzo je z njimi.«
»Tisti starec, s sivo brado?«
»Ne, mlad, temnolas mož. Ljubil me je, in tudi jaz sem mislila, da ga ljubim, dokler — dokler nisem spoznala, kaj je ljubezen, Etienne. On ti ne odpusti. Njegovo srce je kakor kamen.«
»Naj store, kar hočejo. Preteklosti mi ne morejo uropati, Lucija. Toda ti — kaj je s tabo?«
»Nič takega, Etienne. Samo hipna muka, in vse bo prestano. Oni menijo, da je sramotno znamenje, toda jaz ga hočem nositi kakor veliko čast, ker ga dobim zavoljo tebe.«
Kri mi je zastala v žilah, ko sem slišal njene besede. Vse moje aventure so bile ničeve v primeri s strašno mislijo, ki se je tačas porodila v meni.
»Lucija!« zakličem, »Lucija! Za božjo voljo, povej mi, kaj hočejo napraviti s tabo ti mesarji. Povej mi, Lucija, povej mi!«
»Nočem ti povedati, Etienne, ker bi užalilo tebe bolj kakor mene samo. A vendar, novem
klerikalizem iii propada narod, na jugu pa p^ja klerikalizem in vstaja narod. To vidimo jhsno pred seboj.
V nedeljski številki je »Edinost« primerno izpregovorila o koroških razmerah. Toda prosim vas. ali je takemu narodu mogoče pomagati? Ali je zanj še tešitev, ako se mu vceplja misel, da je vse. kar je narodno — liberalno brezversko itd. Ako mora biti vse, kar je slovensko — klerikalno — potem ni čuda, da gre toliko pogosto — najboljših ljudi — v samski -tabor.
To so uspehi koroškega in kranjskega klerikalizma.
Boj tržaškega slovenskega delavca.
Dobili smo iz Trsta od nevajene delavske roke pisano pismo, ki ga tu priobčujemo:
Iz Trsta. Kaj delajo soc. demokrati s slovenskimi zidarji, ki niso v njih organizaciji, to presega že vse meje, niti najbolj zverinski Turki v Macedoniji ne postopajo tako grdo z drugimi narodnostmi, kakor postopajo socialisti proti slovenskim trpinom zidarjem, ki jih celo na delu s kamenjem napadajo, zato ker nečejo svoj materni jezik prodati, kakor so ga že oni prodali. Njim bi se nič ne smilile družine, ki bi trpele, če jim oče ne more kruha služiti. Pa kaj mislite vi drugi socialisti, da si bodete s tem počenjanjem naša srca pridobili? E. fantje, se bojno videli pri prihodnjih volitvah. Tistikrat bomo z vami temeljito obračunali. Pri zadnjih državnozborskih volitvah smo šli volit pri ožjih volitvah socialista Pit-toni in Olivo, in tudi izvoljena sta bila. Mi slovenski delavci si bomo globoko zapomnili s kakšno hvaležnostjo nam sedaj povračajo. Zato. da smo jih zvolili. nas zdaj s kamenjem pobijajo. Drugič bomo rajši s hudičem volili, kakor z izdajalskimi socialisti. Pa kaj so socialisti napravili za nas slov. delavce? Nič irr desetkrat nič! Pač glasujejo za podporo Legi nazionali in kaj se je zgodilo v Trstu 1. 1907., ko so prodrli vsi 4. socialistični poslanci pri državnozborskih volitvah? — Prej je bil kruh po 28 vin. kg. potem pa je prišel na 48 vin. Kmalu po volitvah vprašam socialiste, kaj se je ukrenilo proti tako naraščajoči draginji. Nič! Socialistični poslanci so šli na Dunaj politiko delat, nič druzega in tukaj v Trstu ne delajo nič druzega. Pa kakšno politiko? Kako bi vse Slovence ob kruh spravili. Saj se še spominjamo. kako so pred 4 leti na molu Josipina 50 Slovencev ob kruh spravili — samo zato, ker so bili Slovenci — in pa kako na nesramen način? Socialisti, ki zmiraj trobijo na svojih shodih proti kapitalizmu in izkoriščevalcem delavstva. Na molu .losepina pa je imel neki Italijan Roba pogodbo s paroplovno družbo »Dalmacija«, za nakladanje blaga na parnike in ta Roba je izkoriščal delavce bolj kot je mogel, da je več dobička vtaknil v žep, — ko pa je pogodba iztekla, so si uslužbeni delavci mislili, zakaj bi mi drugi sami ne vzeli dela v zakup, ne pa da moramo za druge tako robotati, da nas izkoriščajo.! Mi doiiiček od svojega dela lahko sami spravimo v žep. In res so se spravili in napravili sami z družbo pogodbo Ko pa so socialisti izvedeli, da so Slovenci vzeli v zakup omenjeno delo. in da so že napravili pogodbo, so socialisti zagnali takšen krik proti družbi, zakaj da je Slovencem dala delo — češ da naj gredo na Kras kopat
ti vseeno, da se ne boš bal še hujšega. Predsednik mi je ukazal odrezati uho, da bom zaznamovana za vedno, ker sem ljubila Francoza.«
Njeno uho! Tisto premilo ušesce, ki sem ga tolikokrat poljubljal! Potipal sem jo z roko za žametni ušesci, da se prepričam, ali se ni oskrumba že zgodila. In prisegel sem škripaje z zobmi, da pojdejo preko mojega mrtvega trupla, preden se jim posreči ta nakana.
»Ne bodi žalosten, Etienne. In vendar, veseli me pravzaprav, da si žalosten.«
»Ne bodo te ranili, peklenščki!«
»Res imam še upanje, Etienne. Lorenzo je z njimi. On je molčal, ko so me obsodili, toda ko sem odšla, je morda izpregovoril zame dobro besedo.«
»Je. Slišal sem ga.«
»Potem je nemara omečil njihova srca.«
Vedel sem, da ni bilo tako, toda, prijatelji, kako naj bi ji bil povedal? Ali, lahko bi bil stori! to z mirnim srcem, ker je z naglostjo ženskega instinkta sama spoznala pomen mojega molčanja.
»Niso ga hoteli poslušati! Nič se mi ne boj povedati, ljubček moj, kajti videl boš, da sem vredna ljubezni takega vojaka. Kje je Lorenzo zdaj?«
»Odšel je iz dvorane.«
»Potem je gotovo zapustil tudi hišo.«
»Mislim, da.«
»Prepustil me je moji usodi. Že gredo, Etienne, Etienne!«
Od daleč sem slišal tiste zlovešče stopinje in rožljanje s ključi. Po kaj neki prihajajo, ko vendar ni več drugih jetnikov, da bi jih tirali pred sodišče? Pač samo da izvrše sodbo nad mojo ljubljenko. Postavil sem se med njo in med vhod; v svojih udih sem čutil levjo moč.
Hitu "
i
f
■M/,, ,
»ti:-.**
Slovenski klerikalec oh mrtvaškem odru pesnika Aškerca: „Ali si vendar umrl;
— in celo na namestništvo so šli pritiskat, da če ne razveljavijo pogodbo — vzdignejo generalno stavko in alarmirali so vse italilanstvo Trsta samo zato. ker so bili tistih 50 delavcev Slovenci, da so res razbili pogodbo. Tukaj so se socialisti pokazali, kakšni so za nas Slovence. Rajši so videli, da služi izkoriščevalec - kapitalist kakor pa slovenski delavec - trpin. Enako je znano, kako so v Franc Jožefovi laki socialisti s pomočjo Italijanov Slovence, ob kruh spravili. Pa se še drznejo med nas priti, in agitirati za svojo organizacijo in stranko. Mi že vemo. komu moramo biti hvaležni, da sploh še živimo tukaj v Trstu. Narodni delavec.
POLIT1ŠKA KRONIKA.
Avstrijska poslanska zbornica se sestane danes zopet, da nadaljuje svoje preJoaieno delo; rusinska obstrukcija v odsekih je prenehala; dasi Rusinj še niso podali svoje, korsečne izjave naučnemu ministrstvu, v kateri hočejo jasno iu odločno izjavo svoje zahteve, vendar prevladuje mnenje, da je s koncem rusinske obstrukcije v odsekih odstranjena tudi nevarnost rusinske obstrukcije v plenumu. Glasovanja v odsekih — bratnbenem in proračunskem — so pa deloma dokazala negotovo razpoloženje med poslanci, sprejeta so bila proti volji vlade dva socialno demokratična predloga, ki sicer sama na sebi ne značka ničesar, značilno pa je vendarle, da je proračunski odsek sprejel dva predloga, ki nista v smislu vladnega programa. V brambnem odseku pa je bil sprejet predlog, da se črta beseda službeni jezik in ostane samo poveljevalni. Proti temu predlogu je protestiral domobranski minister, pa je bil predlog vseeno sprejet. Brambni odsek je izvolil poročevalcem za zbornico nemškega nacionalen Sommerja. V prihodnji seji brarnb-nega odseka pride na vrsto veterajnarska predloga, ki se vleče in preklada vsled obstrukcije socialnih demokratov in čeških radikalcev že leta po odseku.
V ogrski poslanski zbornici traja še vedno enaka situacija. Opozicija je imela posvetovanje glede svoje nadaljne taktike. Sklenilo se je. da se opozicija zopet udeleži prihodnje seje poslanske zbornice, kjer bo izvajala najskraj-
nejšo obstrukcijo in preprečila vsako delo. Ako bo pa parlament zopet zastražen, tedaj se bo opozicija oddaljila s protestom proti nasilju večine in vlade. Proti Tiszi se vrše vedno, kadar sc prikaže na cesti, demonstracije, vedno ga stražijo policijski agenti. Po vsi deželi pa. se prirejajo shodi, opozicionalni poslanci poročajo prebivalstvu o nasiljih Tisze in Lukaesa. Značilen je bil shod v mestu Arad, volilnem okraju grofa Tisze. kjer je zboroval Justh; velik shod je skrajno obsojal Tiszino početje, ter ga pozval, da naj odloži svoj mandat.
Bosanskega vprašanja ne bo mogel, kakor se vidi rešiti tudi Bilinski ne. Pogajanja' med posameznimi strankami ne pridejo do ni-kake povoljne rešitve, pač pa se vedno pojavljajo nove težkoče in ovire, tako da je skoro nemogoče misliti na pozitivni rezultat. Zlasti velika nasprotstva so med hrvaškimi in srbskimi politiki in v enem kakor drugem taboru se trdi, da so zapreke nepremostljive. Posamezne stbske skupine zavzemajo v t. pogajanjih pcpolncma enotno stališče, zalo je pa tudi goljufalo .vlado upanje, da bo mogoče vsled naspn-tstev med Srbi doseči sporazum. Pogajanja so vsled nastalih težkoč zopet od-godena. iu prav malo nade je. da pride kedaj še sploh do nadal.inih pogajanj.
Pred ponovnim zaprtjjem Dardanel. Po izgonu Italijanov iz Turčije so dospela iz Rima poročila, da bo Italija sedaj, ko se ji ni treba več ozhati na interese italijanskih podanikov v Turčiji, nadaljevala z akcijo v Egejskem morju. Turčija je sprejela te vesti popolnoma resno ter se začela pripravljati na odpor proti Italijanskim operacijam. Iz Carigrada se javlja z vso resnostjo, da bo Turčija takoj zaprla Dardanele, ko Italija podvzame prvi korak Prod turški posesti ob evropski ali azijski obalL Velesile baje pripravljajo zopet noto, v kateri se bodo izjavile proti akciji v egejskem morju; italijanska vlada bo pa sicer vzela t0' noto na znanje, a odgovorila bo nanjo šele po stirnajstih dnevih, a v tein času bo nadaljevala z akcijo v egejskem morju. Zadnja poročila iz Carigrada pa javljajo, dia turška vlada že tekom današnjega dneva pričakuje začetek italijanskih operacij ter je tozadevno ukrenila že vse potrebno za takojšnje zaprtje Dardanel tekom današnjega dneva.
Brej bi bil podrl hišo, kakor pustil, da se je kdo dotakne.
»Nazaj! Nazaj!« je klicala ona. »Umore te, Etienne. Moje življenje vsaj ni v nevarnosti. Pri tvoji ljubezni do mene te rotim, Etienne. pojdi nazaj. Saj ni nič. Niti glasu ne boš slišal iz mojih ust. Niti glasu.«
Borila se je z mano, nežno bitje, in me vlekla z vso močjo k špranji v leseni steni. Takrat pa se mi zasveti dobra misel.
»Še je mogoča rešitev,« zašepečem, »Stori takoj in brez ugovora, kar ti pravim. Pojdi v mojo celico. Naglo!«
Potisnil sem jo skozi luknjo in ji pomagal spraviti deske nazaj. Njen plašč sem obdržal; zavil sem se naglo vanj in zlezel v najtemnejši kot celice. Tam sem čepel in čakal, dokler se niso odprla vrata; vstopilo je več mož. Računal sem, da ne bodo imeli svetiljke s seboj, ker je tudi prej niso imeli. Videti so mogli samo črno kepo, ki je ždela v kotu.
»Pojdi po luč,« pravi nekdo.
»Ne, ne; kaj bi, vraga, z njo!« vzklikne oduren glas; moral je biti lopov Matteo. »Delo ni take vrste, da bi ga opravljal rad, in čim razločneje ga vidim, tem zopernejše mi je. Žal mi je, signora, toda povelje tribunala mora biti izvršeno.«
Tisti hip me je prijelo, da bi planil kvišku in med njimi skoz proti vratom. Toda kako po-morem s tem Luciji? Tudi če bi zadobil prostost, ona bi ostala vendarle v njih oblasti, dokler se ne bi vrnil s pomočjo, kajti sam nisem imel upanja, da jo iztrgam rabljem iz rok. Vse to mi je bilo hipoma jasno, in izprevidel sem, da mi ne kaže nič drugega, kakor ostati miren, pustiti, da store, kar hočejo, in počakati ugodnejše prilike. Okorna roka falotova je tipala po mojih kodrih — po kodrih, ki so jih božale dotlej
le nežne ženske roke. V naslednjem trenoiku me prime za uho, in prešine me bolečina, kakor da se me je doteknilo žareče železo. Stisnem zobe, da ne bi zakričal, in že začutim, kako mi teče gorka kri po tilniku.
»No, gotovi smo, hvala Bogu,« pravi dedec in me prijazno potiplje po glavi. » Vrlo dekle ste, signora, to moram reči; škoda le, da niste imeli boljšega okusa in ste se zaljubili v tistega Francoza. Njemu se zahvalite; jaz nisem kriv.«
Kaj sem hotel drugega, messieurs, kakor mirovati in škripati z zobmi nad lastno onemogr lostjo? I oda bolečino in srd mi je blažila misel, da trpim zanjo, ki jo ljubim. Pri moških je moda, pripovedovati damam, da bi radi pretrpeli zanje sleherno muko, toda meni je bilo dodeljeno pokazati, da nisem govoril preveč.. Predstavljal sem si tudi, kako viteško sem ravnal, in kako ponosen bo conflanški polk na svojega polkovnika, ko se ta dogodba razve
misli so mi lajšale skelenje, dočiin mi je H* curljala po vratu in kapljala na kamenita tla To kapljanje bi me bilo kmalu pogubilo.
»Močno krvavi,« je rekel eden izmed beri-čev. »Dobro bi bilo stopiti po zdravnika, drugače Jo utegnemo najti zjutraj mrtvo.«
»Cisto tiho leži, niti glasu ni dala od sebe,« Je dejal nekdo drugi. »Umrla je od strahu.«
»Beži, beži, mlada ženska ne umre tak* naglo,« se je uprl Matteo. »Sicer sem pa odreza’ samo toliko, da je dobila sodno znamenje. Vstanite, signora, vstanite!«
Stresel me je za ramo, in srce mi je zastale od straha, da začuti pod plaščem moje oflcirskt naramnice.
»Kako vam je zdaj?« Je vpraša!. .
Nisem mu dal odgovora.
(Dalie.)
DOPISI.
Sevnica ob Savi. C. kr. namestnija v Gradcu nam je po S, S. Z. v Ljubljani vrnila potrjena pravila. Kakor smo žo preje poročali po listih, vrši se ustanovni obč. zbor na dan okrožnega izleta v Sevnici dne 14. julija 1912. Da podkrepimo našega mladega »Sokola« Iinotno in moralno, vabimo vsa v bližini stanujoča diuštva in njih člane na našo javno te-ovadbo in ljudsko veselico, da nam pomorejo .lo lepegi uspeha. Z našim nastopom hočemo ..udi dokazati sevniškim nemškutarjem, da >rno še tu ljudje, ki čutimo za svoj rod in da »mo v stanu Sevnico braniti pred nemškutar-skim navalom in da se ne bo tako zgodilo kot je blagovolil prorokovati ugleden pseudo-Ne-mec nekoč v nemški šoli pred slovenskimi otroci: »In 20 Jahren ist Liechtenwald deutsch!« (v 20 letih bo Sevnica nemška). Zatorej pa vabimo vse na dan 14 julija t. 1. v Sevnico.
DNEVNI PREGLED
Šuklje in njegova brošura je sedaj kamen, ob katerega ^se spodtikajo klerikalci od Lam-peta pa do Steleta doli. Sedaj se je oglasil v »Slovencu« sam Lampe, ki obeta napisati celo klobaso Člankov o Šukljetovih trditvah, a že prvi Lampetov članek dokazuje konfuz-nost. ki je nastala po teh razkritjih v klerikalnem taboru. Lampe govori in govori, ne pove ničesar, diktira posamezne stavke iz brošure, ki govore lepo o klerikalcih, a iz vsega se pozna, da Lampe sam ne ve. kje naj bi začel, da bi bila sramota manjša. Lampe je v grozni zadregi in si ne ve pomagati, pozna se pa. da se ne upa izzvati Šuklieta, da je njegova roka precej široka irj da ne nastanejo posebno neprijetni občutki tarm kamor bi položil Šuklje svojo roko! — Včerajšnji »Slovenec« prinaša tudi iz Dunaja »brzojavno« poročilo, da ni resnično naše poročilo, kako se parlamentarni in poli-tiški krogi zanimajo za Šukljetovo brošuro. V ti brzjavki hoče »Slovenec« ironizirati Šuk-ljeta. češ, kako malopomembno je njegovo delo ali ob enem pa mora vendarle molče priznati, da je čutil potrebo dementirati naše poročilo. Da je vzbudila Sukljetova brošura pozornost in senzacijo izpričuje dejstvo, da so se bavili z njo vsi večii slovanski ter nemški listi. ter soglasno konstatirali uničevalno kritiko kranjskega deželnega gospodstva!
Korošec blamiral »Slovenca« v državnem zboru. Pred nekaj dnevi je prinesel »Slovenec« bombastičen članek, v katerem je kon-statiral popoln poraz rusinske obstrukcije. Ves svet je vedel takrat že, da je dosegla rusinska obstrukcij'i popolen uspeh, da »Slovenec« je hotel biti originalen in izpreinenil rusinske uspehe v poraz. 1 o se je pa zdelo celo poslancu Korošcu preneumno ter je v včerajšnji seji državnega zbora konstatiral, da občuduje rusin-sko obstrukcijo, ker je bila tako premišljena in dovedla do popolnega uspeha. Tako je Korošec javno blamiral »Slovenca«, ko je hvalil in občudoval to. kar ie »Slovenec« proklinjal.
Našim poslancem. Predsednik novomeškega okrožnega sodišča dvorni svetnik g. Fr. Irenz je bil torej na lastno prošnjo upokojen. S tern je zopet izpraznjeno važno mesto, ki je , % vrsto let slovenska posest, a je sedanji justični minister dr. Hochenburger na prav zahrbten način vtihotapil na to mesto Nemca lienza, ki je sicer zelo zmeren in vsega spoštovanja vreden človek. Od mnogih strani se^cuje. da pride na njegovo mesto ljubljanski državni pravdnik Luschan, na mesto tega pa di zavui pravdnik dr. Neuberger. Čisto mogoče je. da se to zgodi in da bo na ta način pre-terirana zopet cela vrsta veliko starejših odličnih slovenskih sodnikov. Dolžnost naših poslancev je. da zasledujejo načrte dr. Hochen-burgerja. Zvonenje po toči je vedno prepozno.
Čukarska čepica namesto križa na krsti. .V Idriji so lansko leto kakor čitamo v »Bogoljubu« št. 7, 1. 1911 pokopali 181etnega rudarja Antona Krapša. Na krsti je bila pripeta orlovska čepica, pred krsto je korakala četa Orlov. Pcbožni župnik Janez Kalan, urednik »Bogoljuba« je zadobil pri pogledu na omenjeno čepico sledeče vtise, kakor piše:	»A
ona čepica na krsti mi ne gre iz spomina. Smelo trdim, da čepica Oria pri nas nadome-stuje križ na krsti, kajti čepica je znamenje trpljenja iz ljubezni do Gospoda.« Povodom Aškerčeve smrti je »Slovenec« vzdignil huronsko vpitje in neprestano povdarjal. da so liberalci proti sv. križu. Ravno zato smo priobčili ta odstavek iz »Bogoljuba«, da se krščanski svet prepriča, koliko je našim klerikalcem do križa. Več kot križ na krsti jim je vredna orlovska čepica —- »znamenje trphjenja iz ljubezni do Gospoda.« Čepica — pa znamenje trpljenja iz ljubezni do Gospoda! Take profanacije razpela še ni nikdar napisal noben napreden list. In to najdemo v cerkvenem listu za Slovence »Bogoljubu«. Tu vidimo jasno. da klerikalcem ni sveta nobena stvar, ki spominja na Krista.
Zlorabljanje uradne oblasti potom gerenta Oražma.. Famozni moščanski gerent Oražem
—	ljubljenec klerikalnega deželnega odbora — je pokazal že mnogo svojih talentov. Kaj njemu mar blagor občanov, samo da je njegov nikdar nasičen žep vedno poln! Toda. da je mož celo tako predrzen, da zlorablja uradno oblast v svoje privatne namene, to se nam zdi skoro nemogoče. A vendar je stvar gola resnica, katere Oražem sam nikdar ne bo mogel tajiti. V Mostah zidu Ivanka Celarc svojo hišo. Z opeko jo je oskrbel gerent Oražem. Ker ni imela dovolj denarja, ji je »Mestna hranilnica ljubljanska * dovolila 6500 K posojila in sicer ji je izplačala polovico takoj, drugo polovico pa bi imela dobiti šele potem, ko bi prinesla uradno potrdilo, da je hiša že zgrajena in popolnoma
v	redu. sposobna za stanovanje. Hiša še danes ni popolnoma gotova, a Oražem. ki je najbrže rabil denar, je naredil Celarcevi uradno potr-
vanje, nakar je Celarčeva dobila od hranilnice še drugi del posojila. Oražem je torej zlorabil uradno oblast v svojo osebno korist. Kako je tp mogoče in od kedaj je to dopustno, ne vemo Čudimo se. da deželni odbor, ki mora biti pač nepristranski, pusti še človeka, ki zlorablja uradno oblast, na svojem mestu.
Nemški narodni dom v Trstu. Tržaški Nemci kljub nenavadnemu ptrotežiranju od strani vlade in Italijanov samih, nikakor ne morejo priti do kake posebne moči. Pri vseh zadnjih volitvah so postavili svoje števne kandidate. toda doživeli so ž njimi tako strašno blamažo, da je bila celo vlada v zadregi. Vsakokratne volitve so namreč pokazale, da tržaških Nemcev ni, da vse tržaško nemštvo reprezentira le par uradnikov in trgovcev. In ta majhna peščica priseljenih Nemcev ima v Trstu celo vi sto ljudskih in srednjih šol. kar stane dižavo silno mnogo denarja. Tržaški Nemci so si v svesti svoje nemoči in zato prosjačijo že dolgo časa po Avstriji doneske za zgradbo nemškega doma, ki naj bi bil nekako središče njih političnega in društvenega življenja. Prvi so jim seveda priskočili na pomoč dunajski krščanski socialci. ki so v soboto ustanovili pomožni odbor za zgradbo nemškega doma v Trstu. Posebno sta se zato navduševala občinska svetnika Philp in Gussen-bauer. ki sta govorila .o velikanskem pomenu Trsta za Nemce, posebno pa za nemško trgovino. Svoj prvi obolos bo vsekakor vrgel na oltar tržaškega nemštva čisto gotovo dunajski magistrat. Dunajska mestna občina bi pač storila veliko boljše, ako bi poskrbela tisočem in tisočem slovanskih otrok na Dunaju šole.
Doživljaji in spomini prelata Josipa Scliei-clierja. Znani prelat Josip Scheicher piše v svoji knjigi »Erlebnisse und Erinnerungen« von Josef Schcicher. sechster Band (Schlussband), aus dem politischen Leben (3) na straneh 278, 279 in 280: »Ljubljanski knezoškof je odstavil takrat (namreč 1. 1905.) nekega župnika, kateri baje ni ničesar drugega zagrešil, kakor le, da se je branil uganjati (škofovo) politiko. Hej. kak ogenj je tu nastal v zbornici! Plantan je pripovedoval: »Okrajni glavar Kron se je prikazal z 12 orožniki pred župniščem, pred katerim so stali zbrani župljani, da bi ščitili svojega župnika. — Poslanec Šušteršič: Ta je lump! — Poslanec Alvin Hanich: Ali naj je katoliški duhovnik lump? — Poslanec Šušteršič:	Takega gavnarja vi zagovarjate? Sra-
mujte se! — Poslanec Malik: Vi. dr. Žlindra,
vi	ste sami gavnarL.— Poslanec dr. Šušteršič: No. ubogi gospod Malik! — Poslanec dr. Plantan:	Le pod zaščito imunitete morete
reči. da je župnik lump! — Poslanec Šušteršič: To je največji lump na celem Kranjskem! Kako morete tega človeka zagovarjati? Noben človek vas ne pošlje več sem! — Poslanec dr. Plantan: Bežite no. vi terorist! — Poslanec dr. Šušteršič: Sramujte se, da zagovarjate tega gavnarja! — Poslanec dr. Plantan: Sramujte se svojega vedenja. (Prezidentu:) prosim, g. prezident. poskrbite, da bom imel mir pred tem patronom! — Poslanec Resel (poslancu dr. Šušteršiču)*, vi ste podel človek! (ordinaeref Kerl)!—• Ne vem ničesar o odstavljenem župniku, v zbornici se o tem slučaju tudi ni nadalje govorilo. Ta prizor iz Gautscheve dobe sem navel in čitateljem pre-dočil, da jim pokažem vzorec dostojnosti v državnem zboru*. Kar s,e tiče slučaja samega. upam. da se je odstavljenje izvršilo žako-nitim potom, ne pa po kaki kabinetni justici (Kabinettsjustiz). Tako bi ne bilo cerkveni oblasti težko, ljudstvu dokazati opravičenost svojega početja. Da bi se pa ljudstvo zavzelo za lumpa, za največjega gavnarja. kakor pravi Šušteršič, to je pri ljudeh ha deželi izključeno. V mestih bi utegnila z veseljem pozdravljena opozicija župnika proti cerkveni oblasti zakriti kake grehe s plaščem odpu-stijivosti. Lump in gavnar pa bi tudi tu ne smel biti. Ljudstvo ljubi svobodoljubne in tolerantne župnike, lumparskih ali celo gavnar-skih pa nikakor ne.« — Opisani prizor se je odigral v državnem zboru na Dunaju dne 16. decembra 1905, ko je interpeliral državni poslanec g. Iv. Plantan vlado radi tega ker je škof Jeglič dne 30. oktobra istega leta proti-postavno izgnal iz župnije Sore župnika Ber-ceta. Mi nimamo niti najmanjšega povoda, da bi dvomili o resničnosti po prelatu Scheicherju opisanega dogodka in to tembolj, ker je tudi »Slovenec« 1. 1904. poročal, kako predrzno je napadel dr. Šušteršič na Šmarni gori bin-koštni pondeljek župnika Berceta ob njegovi nenavzočnosti, a v zaščiti imunitete.
A. Aškerc v Mozirju. (Spomini). Prijatelj našega lista nam poroča: Rajni pe^nik-veli-kan je kaplanoval v Mozirju od leta 1893. do 1896.. kjer je bil zelo priljubljen razen pri ter-eijalkah. Podpiral je vsa narodna društva. Kako je bil pril jubijen. je kazal njegov odhod. Mozirski naprednjaki so mu podarili v spomin servis steklenic in so ga spremljali na železniško postajo Rečico na Paki na najmanj 15 vozovih. V Mozirju je tačas živel župnik Jože Zeheli, mož stare korenine, kateremu je bila politika deveta briga. Pri kosilu, katerega se je udeleževal tudi Franc Praprotnik, ki je kot samec imel v farovžu hrano, so skupaj čitali »Slovv Narod«, katerega naročnik je bil Aškerc. Z drugimi duhovniki v gornjegrajski dekaniji ni mnogo, ali skoraj nič občeval. Aškerčev velik nasprotnik je bil in ostal Fr. Dornik, dekan v Gornjem gradu. Posebno so Aškerca sovražile tercijalke, ker ni maral pri-digovati o svetnikih in Mariji. Večkrat je moral iti k škofu se zagovarjati, tako tudi koncem julija 1894. Dva dni poprej je rekel prijatelju: »Ako me sežgejo, molite za me!« Ker se ni maral prilizovati neki nemški gospej na Brdcah pri Mozirju (tu je bil navadno lavant. ordinarijat). je bil radi raznih neutemeljen/ih tožb prestavljen v Škale pri Velenju, kar so zelo obžalovali Mozirčani.	Prijatelj.
Za Aškerčev sklad. Dobili smo sledeče pismo: »Slavno uredništvo! Čital sem v »Dnevu si ioo da bi se nai izdala »Aškerčeva
čitanka«. Aškerc je bil moj ideal že od ljudske šole. ko sem dobil skrivaj njegova dela v roko in sem jih čital. zato želim, da pro-dero njegove velike in plemenite misli globo*-ko v najširše mase. — Pošiljam prvo krono za »Aškerčev skiad«. Ko se bo zagotovilo,, da se knjiga izda. pošljem še po možnosti. Ako se knjiga ne izda, dobi to kronico »Slov. svobodna misel«. Vsak napreden Slovenec bi naj daroval po 1 K za »Aškerčevo čitanko« kot odgovor na klerikalne napade na mrtvega pesnika.« — Pozdravljamo z veseljem ta prvi zgled in želimo, da mu kmalu slede drugi. Potrudili se bomo. da se misel čim preje uresniči in se bomo v tem oziru informirali pri naših zaležništvih. Naše uredništvo je priložilo skladu drugo krono.
»Svobodna misel« kakor se nam poroča izide v nekaj dneh z naslovno sliko pesnika Aškerca in s kratkim življenjepisom. Kdor se želi naročiti, naj se prijavi na naslov: Svobodna Misel. Praga-Vinogradi. Stane za vse leto 3 krone.
Proti nasiljem komisarja Čuvaja je protestirala srbsko-lirvaška akademska omladina v Pragi ter poslala na komisar jat naslednji brzojavni protest. Naš tovariš Jukič je moral trpeti po poskušenem atentatu največja nasilja od strani policije! Dobro razlikujemo delo Jukičevo od navadnega zločina! V Hrvaški stoji vsak navaden zločinec pod varstvom zakona. Proti taki inkviziciji protestira solidarno srbska in hrvaška akademska omladina in svečano obljublja, da se bo borila proti takemu nasilju z vsemi silami in vsemi sredstvi.
Dr. Ljubomir Miletič, Včeraj je slavil v Sofiji bolgarski učenjak dr. Ljubomir Miletič petindvajsetletnico svojega znanstvenega delovanja. Miletič je sedaj profesor na sofijskem vseučilišču: napisal je celo vrsto znamenitih filoloških in zgodovinskih del. ter je tudi so-trudnik odbora za jugoslovansko enciklopedijo. ki jo izdaja zagrebška akademija. Miletič je eden najizrazitejših predstavnikov novol-slovanske struje ter je stal s sedanjim naučnim ministrom Bobčevein vedno v prvih vrstah, ko se je šlo za koristi slovanstva. Povodom njegovega jubileja mu je poslala tudi »Slovenska Matica« svoje časti tke.
IV. jugoslovanska umetniška razstava. Iz Belgrada se poroča, da znaša dosedjij čisti dobiček razstave že nad 5000 K. a število obiskovalcev presega že 6000 ljudi. Razstav-ljalm odbor namerava iz čistega dobička nakupiti več umotvorov, ki se nameste v novi kraljevski umetniški galeriji v Belgradu.
Velika mednarodna avtomobilna dirka. Kakor smo že poročali, vdeleži se te izredne prireditve okoli 10 odličnih tekmovalcev raznih narodnosti, poleg teh tudi več cesarskih princev, mej njimi bodoči prestolonaslednik Njegova cesarska visokost nadvojvoda Kafol Franc Jožef. Tekmovalci prispo v Ljubljano v petek, dne 21. t. m. ter tukaj tudi prenoče.
V	Ljubljani vozijo tekmovalci po sledečih ulicah: Tržaška cesta. Rimski cesta. Valvazorjev trg. Vegova ulica. Kongresni trg mimo Zvezde čez Šelenburgovo ulico. Dunajsko cesto. Marije Terezije cesto na dirkališe v Tivoli. Posestniki hiš ob navedenih cestah prosijo se. da blagovolilo na dan dirke, to je v petek dne 21. t. m, popoludne v znak pozdrava odličnim gostom okrasiti svoje hiše z zastavami.
Trgovski uslužbenci in drugi delojemalet v podobnih službah. Ustrezajoč željam in pritožbam naših članov, pojasnujemo. da je upravičen vsak goraj omenjeni nastavljenec zahtevati dopust, po zakonu z dne 16. januarja 1910 drž. zak. št. 20 in sicer § 17 istega zakona določa: če je službeno razmerje trajalo nepretrgoma že 6 mesecev, je delojemalcu dovoliti vsako leto nepretrgan dopust, ki traja najmanj 10 dni. Če je službeno razmerje trajalo nepretrgoma že 5 ali 15 let znaša vsakoletni dopust najmanj dva. v zadnjem slučaju najmanj tri tedne. Nastop dopusta se mora z ozirom na čas. ki’ odgovarja obratnim razmeram, dogovorno in pravočasno določiti. Med dopustom obdrži delojemalec pravico do plače. Dobe. v kateri je delojemalec vsled bolezni ali kake nezgode oviran v opravljanju svoje službe. se ne sme všteti v dopust. V protivnem slučaju sledi komentar.
K slučaju dozdevnega poboja v Belo Krajini se nam poroča: Govorica, da so Lončariča pretepli, je nastala najbrž iz tega_ dogodka: Lončarič ima pri zgradbi belokranjske železnice tudi akordanta z istim imenom. Ta Lončarič je izsesaval delavce na ta način, cla jim je steklenico piva prodajal po 40 vinarjev.. To je v petek večer nekatere dela vet* tako razburilo da so padli po izkoriščevalcu, ki je tega drugega Lončariča vsled navedenega izkoriščanja takoj spodil iz službe. Pod>-jetniku Lončariču se doslej še ni ničesar zgo-dilo. a delavci imajo tudi nanj piko, ker jih slabo plačuje in ker jih kakor ta slučaj dokazuje. potem še v svojih barakah pusti izkoriščati. pa bi bili pri tem koga ubili, ta vest je najbrže izmišljena.
Koniisciran Machar še enkrat v Novem mestu. Ker je politični uradnik Golija, prvo predavanje o Macharjevi »Čitanki« zabrariil, priredi > Akademija« v pondeljek dne 24. t. m. še enkrat isto predavanje v novomeški Čitalnici. Tudi to pot bo predaval g. Lotrič. Predavanje bo iz gotovih ozirov, ki jih tu ne maramo navajati, še zanimivejše, kot je bilo prvo »konfiscirano.«
Klerikalna profesorja še enkrat pred sodiščem. Kakor čujemo, je g. Lotrič (pisarna dr. Slane. Novomesto) vložil vzklic proti razsodbi okrajnega sodnika v Novem mestu, sl katero je bil g. Blaž obsojen na 30 K globe, ker je klerikalnim profesorjem Stoparju in Severju očital, da sta koritarja. da ima Sever umazane dolgove itd. Pri novi obravnavi bo obtoženec nastopil dokaz resnice, da ima profesor Sever res umazane dolgove.
fiuda mačka. Kmetica Katarina Wolferer Iz Sv Martina na Solnograškem je mistila svo-
ja dva nedorasla otroka v starosti 3—4 let sama v sobi doma. Otroka sta se igrala z ma-čko. Kar se mačka vrže na dečka in ga strahovito razmesari. Izpraskala mu je tudi obe očesi in otrgala več kosov mesa od telesa. Tudi deklico je mačka nevarno poškodovala.
Nepošteni poštni sluga. Bivši poštni sluga Ivan Zie.\teh iz Tečna v Šleziji je bil svo-ječasno obdolžen, da je ukradel tri denarna pisma v znesku 17.000 K. Stal je celo že pred poroto, a je bil radii pomanjkanja dokazov oproščen. Ker je državno pravdništvo dobilo nov materijal. so ga zopet zaprli in je bil sedaj pred poroto obsojen na tri leta težke , ječe.
Preprečeni samomor. Pred odhodom dunajskega brzovlaka je hotel neki mladenič skočiti skozi okno. Nekdo je opazil njegov namen in ga je potegnil nazaj. Poskušeni samomorilec je davčni praktikant.
Zlobna roka. V neki vasi blizu Tobolska je neka ženska med ženitovanjem zažgala hišo. Osem oseb je našlo smrt v plamenih, vrh tega je zgorelo še 15 gospodarskih poslopij.
Voikovi na Goriškem in v Bosni. V bližini Kanala v dolini Soče sta se pojavila dva volka. — Iz Petrovca v Bosni se poroča, da so iz bližnjih gozdov udrli v vasi cele čete volkov, ki so povzročile med živino velikansko škodo. Kmetje stoje cele noči na straži in čakajo, oboroženi s puškami na požrešne volkove.	\
Tiskarna zgorela. Tiskarna Josipa Munka in sinov v Friedecku na Moravskem je pogorela do tal. Škoda znaša 300.000 K. Pri gasilnih delih je neki ognjegasec padel iz strehe in obležal na mestu mrtev.
Kinematograf »Ideal«. Še danes in jutri sijajni spored s senzacijsko amerikansko živalsko dramo »V noči pragozda«. Velezani-mivo je »Pathe Journal«. Dodatek zvečer učinkovita tragedija »Trnjeva krona ljubezni« z znamenito igralko grofico Adire Wolf Met-ternich.
DRUŠTVA.
Odbor »Belokranjskega učiteljskega društva« vabi svoje člane in nečlane dne 21. ju-niqja t. I. ob 2. uri popoldne v gostilno g. Dima v Gradacu k občnemu zboru s sledečim sporedom: 1. Poročilo o društvenem delovanju minulega leta. 2. Poročilo o zavezinem zborovanju v Trstu. Poročevalec delegat g.^ Franjo Šetina. 3. Načrt izpremenjenih pravi! »Zaveze« jugoslovanskih učiteljskih društev«. 4. Pregled, letnega računa; volitev dveh preglednikov.. 5. Volitev petih odbornikov za jedno leto. 6.. Volitev dveh delegatovk zborovanju »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«
7. O prispevkih za spomenika pokojnima gospema Amaliji Koncilija in Franji Pirc. 8.. Predlogi in nasveti.
Za »Sokolski dom« na Vrhniki darovali so lovci zbrani pri »Kosu« uničujoči Tinetovo zgubljeno stavo 10 K. — O priliki mojstrske preizkušnje darovali so člani komisije in drugi zbrani pri g.. Simonu na Vrhniki 31 K, —Kot" nik Tenka z Mirke darovala 1 K. — Dalje so je nabralo za »Sokolski dom« na Vrhniki po nabiralnikih v sledečih gostilnah: Pri »Jurci«
K 4.70. pri »Kočevarju« K 6.80, pri »Korenčanu« K 9.20, v »Mantovi« K 24.—, pri »Ign.. Oblaku« K 4.80. pri »Simonu« K 10.60. Skupaj K 102.10. vsem darovalcem iskrena hvala! Na zdar!
Vsem Ciril Metodovim podružnicam in družbenim prijateljem! Družba sv. Cirila in Metoda je setavila ravnokar bilanco za leto 1911. Družbenih dohodkov je bilo brez volil in prehodnih zneskov leta 1911. 179.973 K 85 v,; leta 1910. 225.865 K 39 v. družbeni dohodki zmanjšali so se torej za 45.891 K 74 v. Diu-žbeni stroški narašajo od dne do dne prispevki pa se zmanjšujejo, kajt> skoiaji vsaki mesec pokaže se zdaten primanjkljaj, uizbe-no vodstvo prosi vse podružnice, da vse do sptHi nabrane in neposlane zneske, oodisi članarine darove, prispevke iz nabiralnikov itd. dopošljcjo vodstveni blagajni. Tudi prijatelji družbe naj se spomnijo naše šolske družbe ter naj po svoili močeh dopošljcjo kak dar.. Vsak znesek bode dobro došel. Vodstvo dru-. žbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 10.. junija 1912.
Prosveta.
t PENČO SLAVE.IKOV.
V	času ko smo Slovenci pokopali Antona Aškerca, zadela je bolgarski narod težka j izguba. V sredo zvečer je namreč umrl v 1 severni Italiji, kjer je iskal svojega zdravja najznamenitejši bolgarski pesnik 1 enco bla-.j vejkov,. predstavnik rnodcrnc bOigitrsrvč po-, ezije. Pred mesecem dni jc proslavljal bol-, garski narod v svečani akademiji dvajsctlet- ■ nico njegovega literarnega dela, danes na p laka ob njegovi krsti.	.	j
Penčo Slavejkov je potomec predstavni-, j ka narodne bolgarske poezije Petka (1829 do ; 1835). ki je v svoji osebi združeval pesnika s in učitelja narodnega preporoditelja in politika-. I Penčo Slavejkov se je rodil 1. 1866. Lansko j leto je dobil državno štipendijo, da gre v lta' :' lijo iskat si zdravja, da more napisati bolgarskemu narodu svojo veliko pesem »Krvava. pesem«. Boloval je na paralizi, živel v Kirnu in Nsaplu, nato odšel v severno Italijo kjer se je nastanil ob Koruškem Jezeru. L domo-. vino ni dopisoval mnogo, le dvojici svojih pri-, jateljev je seinintja kaj sporočil, odkar pa je bil ob Koruškem Jezeru sploh m več pisal'! dokler ni dospelo v Sofijo poročilo o njegovi
Smr Penčo Slavejkov je brezdvonmo največji' sedanji bolgarski pesnik, on je dvignil bolgar-' sko pesništvo do modernih nazorov. SujetoVti je iskal vedno v duševnem življenju človeštva,'; a vendar ima Slavejkova poezija svoj izvir v narodni bolgarski poeziji. Najodličnejše so njegove pesmi, ki jih je vzel iz zgodovine
brošvete (Lenau, Nietsche, Beethoven. Prometej, Micblangelo). Prve njegove pesmi sip izšle v devetdesetili letih v raznih beletristi-čnih listih. L. 1907. in 1908. so izšle te pesmi zbrane v dveh knjigah »San o sreči« in »Epske pesmi«. Najvažnejše njegovo delo je pa »Krvava pesem«, ki je pa sk ,,aj gotovo ostala nedovršena vsaj ne ve se. ako je delo končal. Doslej je izšlo pet spevov, a pesnik je projektiral 8 spevov. Glavna oseba tega dela je star Balkan, ki odločuje usodo narodov. Opeva zgodovino Bolgarske do trenotka svobode ...
Tu pa je prenehalo pisati njegovo pero. ki ga je ustavilo strto življenje. Slava njegovemu spominu!
Truplo velikega pokojnika prepeljejo na 'drž avne stroške v Sofijo.
Mladinski vestnik.
K našemu II. rednemu občnemu zboru. Z
odkritim veseljem in z najboljšim upanjem v bodočnost moramo konstatirab ia se je naša mladina — govorimo tu le o delavski mladini začela končno zavedati svoje vzvišene naloge. katero ima izvrševati ne samo v narodu, ampak tudi v socializmu, t. j. bojevati se proti vsem krivicam in naj prihajajo te od koderkoli in od kogarkoli. V svesti si te naloge in zavedajoč se. kaj smo dtolžni narodu in delajočim slojem našega naroda sploh in mladini še posebej, zahtevali bodemo povsod le pravičnost in iskali — resnico. Zavedamo pa se tudi. kje so nahaja velik del naše mladine, katera tava v temi za neznanimi »ideali« ponaj-večkrat za košček boljšega kruha, za prijazno besedo, za usmev političnih koristolovcev in radi dvomljive »zabave«. Kdo se je zanimal dosedaj za napredno mladino, kdo io podučc-vai. kdo je skrbel za njo v slučaju brezposelnosti. v slučaju bolezni, kdo se je usmilil obrtnega ali trgovskega vajenca, ko ga je kruti gospodar pretepal, ker ni znal pestovati otrok gospodarja, ker ni mogel prenašati težkih bremen. stati na nogah od ranega jutra do poznega večera ob pičli hrani in nezadostnem počitku? Gospoda, katere se tiče. roko na srce in priznajte odkritosrčno: ne. to ni bil naš posel. Umevamo, politično »delovanje« je absorbiralo vse Vaše sile. za drobno delo med ljudstvom. med mladino ni bilo časa. Bili pa so ljudje, ki so šli med mladino, toda s prozornimi intencijami demagoštva in s tem pritegnili indiferentno mladino v svoje vrste, svesti si prorcškega gesla:	Komur	mladina, temu
bodočnost. Barva teh ljudi je brezpomembna, bodisi črna ali rdeča, njih herostratsko delovanje pa se ne razlikuje in v marsičem gredo obe barvi skupno pot.
Toda niti ti ljudije, katerim bi bilo v dolžnost skrbeti za mladino, ki za par sladkih fraz drvi za mojimi zasužnjevalci. niso ničesar storili za izboljšanje vsaj gmotnega in nravstvenega pc ložaja. Ako bi vlada s svojimi pičlimi nartdbami in zakoni ne omejila vsaj deloma srednjeveško izkoriščanje delavske mladine. bi se živ krst ne zmenil za vajence. Imamo »Društvo za varstvo živali«, zakaj pa nimamo »Društvo za varstvo mladine«? Toda niti ti pičli zakoni se ne uporabljajo, ker se nihče na nje ne sklicuje, ker nihče ne ve — ali pa tudi ve. in namenoma molči — koliko trpi učeča se mladina. Reklo se bode, saj ni treba skrbeti za mludino. saj je zadovoljna s svojim položajem, saj se ne pritožuje. Seveda se ne pritožuje, ker ji razni »delavski« in »ljudski« reševatelji maše usta s frazami in političnimi strastmi.
Posamezni slučaji pa ne najdejo odmeva, češ. takih »slučajev« ni mogoče omejiti.
V neki vasi so pričakovali prihoda neke visoke osebe. Občinski odbor je sklenil napraviti na čast visokemu gostu gostijo. Župan je ukazal svojemu hlapcu naj naloži na voz prazen sod in gre pobirat od hiše do hiše k sovaščanom, naj da vsak po en bokal vina v ta namen. Prvi kmetič — prebrisana glava — Si je mislil: »Kaj to. če dam mesto vina en bokal vode. v tako velikem sodu se ne bo nič poznalo.« Kakor je mislil, tako je tudi storil. Toda tudi drugi, tretji, četrti.... vsi so bili enakih misli...
Hlapec je pripeljal poln sod. ko je bila že vsa vaška elita zbrana pri mizi in sredi med njimi imeniten gost. kateremu so se klanjali v ponižnosti do tal. Majolke so prihajale na mize in kozarci so se polnili... Možje so vstali in trkali: na zdravje in — pili...
Spogledali so se... Kaj je bilo potem? Kronika pravi, naj si vsak sam misli.
Toda k stvari. Tudi med mladino je nezadovoljstvo. Delavska mladina zahteva, da se Skrbi za njo duševno in gmotno. V ta' namen bo prirejala nar. socialistična mladina izobraževalna in podučna predavarfia, izprehode in {zlete, vajenske razstave, ustanavljanje zavetišč. čitalnic, knjižnic, vajenskih hranilnic, hra-pilnih krožkov, preskrbljevanje skupnega nakupa oblek ili drugih takih stvari, ki jih vajenec potrebuje za vsakdanje življp”'e in za strokovno in splošno izobrazbo.
Narodno socialna mladina pa nima dovolj sredstev za vse to, potrebuje za svoje vodstvo izobraženih mladih — z demokratičnim duhom prepojenih — močij, ki poznajo težnje in psiho delavske mladine. Akademično izobražena mladina, ki ne iščeš lavorik v nehvaležnih političnih borbah, ki ne zreš prezirljivo na črnoga dimnikarskega vajenca, ki ima pod črno kožo gorko kri in utripajoče — socialno čuteče — srce. pristopi k nam, pomagaj pri našem delu. pri oplemenitujočih zabavah, pri oodučiiih tečajih, pa tudi pri resnem delu v zboljšanje vajenskega vprašanja.
Ostalo slovensko javnost pa prosimo, da upošteva delo naše mladine, poseča njene prireditve, nakbnja ji knjig za prepotrebno knjižnico pa tudi denarne podpore naj se blagohotno pošiljajo na uredništvo »Dneva«, vsaj sedaj, ko pripravljamo — za obrtni in trgovski naraščaj — velepomemben izlet v Prago, ki se vrši 26. septembra t. I.
O priliki izleta izdamo posebno publikacijo »Izletni Vestnik«, da z inserati mladiiio-ljubnih trgovcev, obrtnikov in naših denarnih zavodov pripomoremo delavski nepremožni mladini, da se udeleži izleta v zlato Prago, da vidi krasoto glavnega mesta bratskega nam češkega naroda. Dobili pa so se nekateri tudi napredni trgovci, ki so našega pooblaščenca kar kratko zavrnili, češ. da v take liste ne in-serirajo. Dobro, da niso vsi taki.
Oglasi se nabirajo tudi v Trstu in v Kranju.
Vsej mladini na Slovenskem na znanje.
Kjerkoli so tla ugodna za ustanovitev podružnice nar. soc. izobr. društva »Bratstvo«, sporočite takoj uredništvu »Mlad. Vestnika« »Dan« Ljubljana, da Vam pošlje vsa potrebna navodila. Sestavite pripravljalni odbor od 8 do 10 oseb in sporočite nam imena. Vse na-daljno ukientmo sami. Ako želi kdo v Prago naj se piiglasi in pošlje 5 kron vpisnine. Vožnja s hrano in stanovanjem bo stala le 40 do 50 kron. Mladeniči pripravljate se in hranite.
Listnica uredništva. Gosp. D r a g u t i -novic v Trstu: Prosimo Vas. da takoj vrnete rokopis »Na ognjenih tleh« na naslov, ki ga dobite pri g. Gorenjcu, ker drugače je »Bratstvo.« ki ima avtorsko pravico za vse jugosl. ozemlje, prisiljeno drugim potom zahtevati svojo lastnino nazaj. — N. D. O. T r s t: Ako imate že kaj na polah, pošljite nam vse skupaj do torka na znani naslov. — Kranj: Hvala lepa za Tvoje pismo, ki je na vse naše brate in sestre napravilo najboljši utis. Hvala Ti za Tvoj trud. Sedaj pa na delo. Pričakujemo poročil. — Bratje v Ilirski Bistrici: Čudno se nam zdi Vaše molčanje. Na delo za mladino! Ne odlašajte z ustanovitvijo podružnice »Bratstva«. — Pr. Tržič: Kaj pa pri Vas V
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
KRIZA
Skrajno kritična situacija v vladi in parlamentu. Demisija poljskih ministrov. *
Dunaj. 18. junija. Uspeh rusinske obstrukcije jc skrajno presenetil Poljake, ki odločno protestirajo proti izjavam vlade, da so Poljaki pristali na rešitev rusiriskega vprašanja v smislu dogovora med vlado in Rusini. Poljaki izjavljajo, da niso podali nikake izjave. da jih tudi nikdo ni vprašal! Glavna krivda zadene oba poljska ministra Zaleske-ga in Dlugosza. ki nista informirala poljskega kluba o namerah vlade! Zato je podal minister Dlngosz že svojo demisijo. a isto stori tudi finančni minister Zaleski. ker je njih položaj nevzdržljiv. Radikalni poljski elementi zahtevajo, da mora Kolo polskie odkloniti kompromis med vlado in Rusini, ker je v škodo Poljakom, ako bi pa vlada ne ugodila zahtevam Rusinov, potem je prelom med vlado in Poljaki neizogiben!
Dunaj. 18. junija. Položaj se zaostruje od trenotka do trenotka. Vlada se nahaja v nepopisni zadregi, jutri začne zbornica z drugim čitanjem brambne reSorme a vlada stoji med dvema ognjema. Danes je hotela vlada poskusiti z represalijami nad Rusmi in spravila v javnost celo vladarja, a Rusini se niso dali preplašiti in vztrajajo pri svcijih zahtevah. Poljaki pa soglasno izjavljajo, da so kompromisne točke za nje nesprejemljive in prete z opozicijo.
Dunaj. 18. junija. V seji klubovih načelnikov ni prišlo do nikakega konečnega rezultata. Vlada zahteva, da naj zbornica reši najprej brainbno predlogo, a v seji se ni mogel doseči sporazum, ter se je sklenilo, da naj zbornica sama odloči dnevni red! To razpoloženje v seji klubovih načelnikov jasno govori o kritični situaciji.
Dunaj. 18. junija. Po zadnji situaciji je kabinetna kriza neizogibna. Vlada ne more ra-unati, da bo šla gladko rešitev brambne reforme! Poljaki in Rusini vstr^ajo pri svojih zahtevah.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj. 18. junija. V današnji seji poslanske zbornice se je rešilo četrto skupino služb, pragmatike glede slug. Govoril je tudi poslanec Korošec, ki se je bavil z razmerami na Hrvaškem ter povdarjal. da nič ne pomaga, če hočejo dogodke na Hrvaškem speljati na veliko-srbsko polje. Na Hrvaškem so razmere take. da bo ljudstvo v kratkem prišlo do prepričanja. da proti nasilstvom komisarja ni mogoče drugače odgovoriti, kakor z nasilstvom.
KAPLAN CVRKOVIC PRED SODIŠČEM.
Osjek. 18. junija. Danes se je začela pred tukajšnjim sodiščem razprava proti kaplanu Cvrkoviču, ki je na velikonočni pondeljek na prižnici kritiziral v svoji pridigi Čuvajeva nasilja in motenje vere ter predlaga kazen radi prvega delikta od 1—3 let, radi drugega pa od enega do šest mesecev. Povabljenih je dvajset prič; razpravo vodi svetnik Petrovič, a obtoženca brani dr. Papratovič. ki je branil tudi Stipo Radiča. Obravnava bo trajala dva dni,
ALBANSKA VSTAJA.
Skoplje. 18. junija. Albanski vodja Idrin Seper je zasedel viadukt ob kačaniškem klancu eno najvažnejših postojank ob železniški progi. Prišlo je do hudihspopadov med Turki in ustaši, ki so izborno oboroženi s strojnimi puškami. katre so baje italijanskega izvoza. V Pečih so Turki pri obrani mesta s topaškimi streli hudo poškodovali srbski patrijarhatski samostan.
SRBSKI POLITIK PRI RUSKEM CARU.
Belgrad, 18. junija. Povodom odkritja spomenika carju Aleksandru je odposlala srbska
vlada v Moskvo posebno deputacijo z bivšim ministrskim predsednikom Pasičem. ki je položila na spomenik venec srbskega naroda in kralja Petra. Splošno pozornost je izzvalo dejstvo, da je car Nikolaj govoril med vsemi gostinajdelj s Pašičem, katerega je spraševal o razmerah v Srbiji, o kralju, prestolonasledniku. posebno pa se je zanimal za srbsko armado. Kakor se poroča sedaj je car Nikolaj povabil Pašiča v Perterburg. Temu vabilu se v tukajšnjih poliliškili krogih pripisuje izvan-redna važnest. Pašič je konferiral z vsemi vodilnimi krogi ruske politike in diplomacije.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Išče se mlajši trgovski sluga v manufak-turno trgovino za takojšen vstop. Natančneje v »Prvi anončni pisari«.	422—1
V
&
%
v.
Knjigoveznica
A. Feldstein
v Ljubljani Radeckega cesta 12
se najtopleje priporoča.
Celo noc odprto
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem Okraj, učiteljskim knjiž-:::	nlcain	:::
po vsebini m opremi krasno Ganglovo knjigo:
e	&
i r
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino :::	26	vinarjev	več.	:::
Naroča se v Učiteljski tiskarni
v Ljubljani.
'f* 'ff ffTf
Simon
stavbeni in pohištveni mizar
V LfubHani, Jenkova uiiea št.7.
priporoča p n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo
v poljubnih velikostih za pi-vovarne, icstavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd.	218
Cene najnižje.	Postrežba	točna.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
 	  .V
Celo
noč odprto
Zunanje tobakame.
GORICA:
Karol Schmelzer. južni kolodvor.
Ter. Leban. Corso Verdi 20. Jan-Sardaqua, Gosposka ulica štev. 9, Likar U.. državni kolodvor.
KRANJ:
Adamič Glavni trg.
Rant.
Šifrer, na kolodvoru.
BLED:
Pretnar in A. WolfIing.
K. Schmelzer, Nabrežina.
K. Schmelzer. Št. Peter na Krasu.
K. Schmelzer. Divača.
Trbojevič. Reka.
A. Komel. Komen pri Nabrežini.
Rus Josip, Gorenji Logatec.
Doiuiceli A.. Rakek.
K. Werll. Cerknica.
Marinšič. Postojna.
;M. Grobotek. Bohinjska Bistrica. Oton Homan. Radovljica.
M. Žigon, Škofja Loka.
Zvezna trgovina, Celje.
Vilko Weixl. Maribor.
M. Peterman, Zidanmost.
Josip Kos. Novo Mesto.
A. Tomašič. Opatija.
Sax, tiskarnar, Idrija.
mmmsm
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem neodvisnem dnevniku
ker ima to inseriranje gotov uspeh
Oglase za BDAN“ sprejema po najnižjih cenah »Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.
m
&
m
	 		~		< Prihod vlakov v Ljubljano iz:									
Dunaja . . .	12-2	3*12	4-48	5*22	9.50	12*«	5»	8*22	5.31
Trsta ....	12*22	4-22	9-04	U*"	2-bi	6*11	9*22	11*12	i
Trbiža ....	7.2.1	9.51	ll*1«	4.20	7*22	8*12	11*22		
Kamnika . , .	6.42	tl’00	2*11	6*12	10*30				
Rudolfovega .	g.GB	3.co	912						1 1
Kočevja , . ,	g.50	g.°0	0*12						1
Vrhnike . . .	Io-28	io*3« •	7*22						
* Brzovlak. ** Vozi ob nodeljnh ln pr Odhod vlakov			izniklh. iz Ljubljane proti:						
Dunaju . . .	1.2*22	12*12	4*22	7.30	U*“	g.tt	6*22	$*22	. 1 io-«|
Trstu ....	1*20	8*2	5*12	0.08	s 0 tH	1-0«	5*41	8*2	
Trbižu ....	to-17	6*52	9*09	11-80	3*22	0*25	10*22		
Kamniku . . .	7-27	ll-so	g.«	7*12	11*22				
Rudolfovem . .	7.83	i-“	7.44						
Kočevju . . .	7.“	J.81	7*«						
Vrhniki . . .	7.35	■[.18	8*12						
. Brzovlak. •• Vozi ob neciuljab ln premikih. t Od SO maju oziroma 1 Julija.									
,NAKUPNA kAVAKNa1
Novo došla, priljubljena elitna
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneba in da dobe vse številke.
U se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
DAN
koncertiije vsak večer.
Začetek ob pol 9 zvečer. Vstop prost.
Slavnemu občinstvu in rodoljubom lz dežele se pri' poroča za obilen obisk
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	...	K	18-—	Četrt leta	...	K	4-60
Pol leta	...	K	9'—	En mesec	...	K	1'50
V upravništvu prejemali na mesec K 1'20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	20‘—	Četrt leta	...	K	5‘—
Pol leta	...	K	10-—	En mesec	...	K	1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo ,,DNEVA“,
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
Mi šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za l§g™ .*. rodbino in obrt JmPnm Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani In oblastveno konceeljonlrani optik In strokovnjak svoj optični zavod.
M Daljnoglede, toplomere, In zrakomere
Očala, ščlpalnlki natančno po zdravni
Cenike pošiljam na
Cenila zastonj i
tapetnik in oblastveno konces. pokončevalec podgan, miši in mrčesa
Ljubljana, Sv Petra cesta 38
se priporoča v pokončavanje stenic, molov in v predelavo po teh mrčesih okuženega pohištva.
Uspeh zajamčen!	421
»Angleško	sklad
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št S.
naznanja
okasifškO
poletnih oblek in slamnikov za gospode iti dečke, ter poletne damske kon fekcije z globoko reduciranimi cenami.
Najfinrjšl
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
Mimmnmn. «r F $ f 11 £5 tTT 5' jpmumiii»t
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmodernejše urejena ih opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin n knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, lel kuvert.
Far konj, omnibus, kočijo za par konj in več zraven spadajočih potrebščin
proda iz proste roke
Franja Medved v Rudolfovem.
Lasne kite
po 5, 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K.
—	Lasne podlage in mrežice vse vrste. -7- Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
Ljubljana, Mestni trg št. 25
Lastna potoliolirana tovarna tir v Švici.
Litografija. - Stereotipija.. - Najmodernejše črke ih okraski Tisk v različnih barvah. NajTinejša izvršitev. Solidna in točna postrežba.
k\ow.ooo.! LfuMJaiiska hredltoa banba v Llnbl|anL “ir
Stritarjeva ulica. štev. S, (luštna. hiša)
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
Od ponedeljka 17. do 23. t. m. prodajam naslednje Stelo blago po znižanih eenah.
Žensko perilo iz batista in šifona— Svilnato blago	—
Moško perilo	Glase rokavice	in druge rokavice
Čipkasto blago in čipke —	Nogavice
Batisti za obleke in bluze	Kopalni plašči
Stezniki (moderci).
Mr Popast se da samo pri plačilu gotovim! "3