PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto X. - Stev. 310 (2620) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 1. januarja 1954 Cena 25 lir IH 7 (Ob vstopu našega dnevnika v deseto leto izhajanja) letos s tega atesta JrA že devetič pošiljamo novoletna voščila slovenskemu tržaškemu ljudstvu in vsem demokratom ne glede na narodnost, se kakor vsako leto trudimo, da bi z bežnim pogledom na dogodke starega leta mogli, oslunjajoč se na realne postavke, v resnici zaželeti našemu ljudstvu zares srečno in veselo novo leto. Kaj nam povedo lanski dogodki, ki so bili v tej povojni dobi morda med najvažnejšimi? Po pravici povedano: za naš nadaljnji obstoj in svobodni razvoj, za našo samostojnost in neodvisnost, nič dobrega. Kakor vsako leto, smo morali tudi letos v še večji meri ugotoviti vedno krutejše izvajanje rimske aneksionistične politike. Tem krutejše zato, ker je oficirjem angloameriške vojaške uprave pri tej zasužnjevalni roboti prišlo na pomoč nič manj kol 21 rimskih funkcionarjev. Tem krutejše zato, ker je to aneksionistično politiko kronal osmooktobrski hi-tlerjanski diktat. Toda t> preteklem letu beležimo tudi nešteto svetlih točk v političnem dogajanju našega področja. Naj omenimo samo dve-' množično udeležbo našega ljudstva na Veličan stve-nem zborovanju na Okroglici, ko smo stari in mladi, moški, ženske, otroci in starci, ne glede na per-fidne in zahrbtne manevre z nenadno odpovedjo posebnih vlakov odšli v svobodno Vipavsko dolino, da bi s svojo odločnostjo dali še večji poudarek besedam tovariša Tita, ki je pred vsem svetom do podrobnosti s krvavimi številkami v rokah razgalil Vse naše trpljenje pod it alijonsko i m perial ističn o peto; množični poliod tržaških ljudi preko umetne in krivične meje k enotam naše slavne jugoslovanske armade, katerim je tržaški delovni človek iz vseh predelov mesta, iz vseli predmestij, mestne okolice in vseh krajev naše cone izročit zastave ob odločni obojestranski volji in sklepu, da bodo čim-prej s slavo ovenčane plapolale tam, od koder so bile prinesene; odločna mani f ostari ju tržaških demokratov na Trgu Garibaldi 14. oktobra in neštete akcije v predmestjih in podeželju ki so pred Vsem svetom pokazale, da iv naše ljudstvo osmookto-farskemu diktatu ne bo nikdar uklonilo. In ko v znaku teh temnih in svetlih dogodkov presojamo bodoča dogodke, ne sinemo pozabiti, da )v ogromna večina svetovnega javnega mnenja bitu ne. naši strani ter je na naši strani tudi danes. Ni namreč nobenega tiroma, da danes Človeštvo t> borbi za mir, ki ne more bili različna od borbe za pravice teptanih narodov, v dobi preleni atomske. Vojne, v trenutku, ko se končno vendarle skuša najti neka pomiritev med obema največ jima svetovnimi blokoma, da dunes prav to človeštvo v svoji Ogromni Večini sloji na strani onih, ki so teptani, ki so upirajo krivicam in ki se borijo za zmago pravice, Mi smo trdno prepričani. da bo d bodočem letu na naši strani, na strani naše pravične borbe proti uresničenju diktata sleherni demokratični človek sveta. Zato smo tudi prepričani, da bomo v tej borbi zmagali naslanjajoč se predvsem na svojo lastno borbeno silo, na udarnost naše mladine, ki je tudi preteklem letu pokazala, da je vredna tradicij tržaških mladincev, naslanjajoč se na odločilno pomoč naših svobodnih jugoslovanskih bratov in njihove, naše armade s tovarišem Titom na čelu, naslanjajoč se končno na podporo demokratičnega svetovnega mnenja. V tem prepričanju sto-pu naš dnevnik danes v deseto leto svojega izhajanja. V tem prepričanju pošiljamo danes našemu ljudstvu naj prisrčne jša novoletna voščila. NOVOLETNO VOŠČILO PREDSEDNIKA REPUBLIKE MARŠALA TITA Vedno bolj gotova je zmaga miru BEOGRAD, 31. — Danes opolnoči je predsednik republike maršal Tito prebral v beograjskem radiu novoletni pozdrav jugoslovanskim narodom, ki so ga prenašale vse jugoslovanske radijske postaje. ((Tovariši ln tovarišice, državljani in državljanke, je dejal maršal Tito, menim, da se ne varam, ko pravim, da V novo leto 1954 stopamo v bolj vedrem položaju, kot pa je bilo to v prejšnjih povojnih letih. Na obzorju se vse bolj kažejo svetlobni žarki in se, čeprav počasi, toda vztrajno prebijajo skozi temne oblake, ki visijo nad človeštvom. Vedno bolj gotova je zmaga miru, vsaj v bližnji bodočnosti, nad vojno nevarnostjo, pred katero je ves miroljubni svet trepetal v povojnih letih. Od ljudi, ki nosijo naj večjo odgovornost v svetu, pa je odvisno, če bo ta nevarnost tudi v daljši bodočnosti odstranjena. Toda ni odvisno samo od odgovornih državnikov, temveč od miroljubnih sil v svetu na splošno, v vsaki državi pa še posebej, če bo mir ohranjen za daljši čas, če že ni mogoče ta ideal človeštva uresničiti Za Vedno. Prebivalci naše države so lahko prepričani, da bomo mi, ki nosimo odgovornost pred našim ljudstvom in pred zgodovino, kar se tiče velikega in najvažnejšega mednarodnega vprašanja, vprašanja miru, nad katerim je svet danes še zaskrbljen, vztrajno delali za njegovo zmago V svetu, da bomo pri tem sodelovali z vsemi miroljubnimi državami in miroljubnimi ljudmi. Žrtve, ki smo jih do sedaj dali za stvar miru, dokazujejo nepremagljivo hrepenenje naših narodov po miru. Zato menim, da nisem pretiran optimist, če zatrdim, da so lahko naši narodi v tem pogledu mirni, da lahko v miru usmerijo svoje napore za dosego svojih želja, za dosego svojega vsestranskega pro.cvita. V našem notranjem razvo- ju zapuščamo ' leto 1953 ter stopamo v novo leto 1954 z velikimi zmagami in vse jasnejšimi perspektivami naše velike in srečnejše prihodnosti. Preteklo 1953. leto je bilo polno bujnega, notranjega, po. litičnega in gospodarskega življenja. Obnova naše države hitro napreduje ter vse bolj za nami ostaja žalostna in nesrečna preteklost. V zadnjem letu je bilo napravljeno ogromno za nadaljnjo demokratizacijo našega družbenega življenja nasploh, posebej pa še upravljanja našega gospodarstva. V prihodnjem letu 1954 bodo prišli do svoje polne vsebine rezultati vsega tega, kar je začeto in kar je napravljeno, če bo vsak zaveden državljan napravil vse to, kar je dolžan in kar je v njegovi moči za nadaljnje izpolnjevanje našega družbenega sistema. Veliko odgovornost imajo v tem pogledu naše družbene in politične organizacije: Zveza komunistov, Socialistična zveza delovnega ljudstva, mladina, sindikati, Zahodni veleposlaniki v Beogradu poudarjajo dobre perspektive za rešitev vprašanja Trsta ženska zveza, Zveza borcev, razne kulturne in prosvetne organizacije ter pripadniki naše Ljudske armade, tako oficirji kot borci. Z vročo željo za srečo in procvit naše socialistične države pošiljam vsem državljanom Jugoslavije prisrčne čestitke ob novem letu 1954.» Novoletne Čestitke uglednih državnikov Grčije In Turčije - „Ria-rodna Armija" poudarja reševanje spornih vprašanj pred OZN (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — Novoletne številke beograjiskega časopisja objavljajo na naslovni, oziroma na vidnih mestih novoletno čestitko maršala Tita narodom Jugoslavije, čestitke maršala Tita Japonski, čestitke in izjave uglednih državnikov Grčije in Turčije in izjave veleposlanikov zahodnih držav v Beogradu v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja. Predsednik grške vlade maršal PapagOs je izjavil, da se tradicionalno prijateljstvo med Jugoslavijo in Grčijo danes obnavlja na novih osnovah. Mi se moramo veseliti rezultatov, doneženih z ankarskim sporazumom«, poudarja maršal Papagos v novoletni čestitki jugoslovanskim narodom, ki jo objavlja «Borba». Papagos dodaja, da se čuti zelo srečnega zaradi uspehov, ki so bili doseženi na področju vojaških razgovorov. Predsednik grške vlade je dalje izrazil svoje prepričanje, da se oba naroda, grški in jugoslovanski, vedno bolj približujeta svojim čil jem, ki obstajajo v dokončni utrditvi čkupne obrambe in trajnega miru, katerega posledice se ne bodo omejile samo na področje Balkana. V novoletni čestitki nar,,dom Jugoslavije v «Borbi» poudarja predsednik turške vlade Menderes, da predstavljajo odnosi med Turčijo in Jugoslavijo in sporazum o sodelovanju med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo trdno žarišče upanja Za boljšo prihodnost. Tega dela bi ne bilo mogoče uresničiti, če bi odnosi med tremi državami imeli prisrčen in napreden 2naČaj. «Zato tma ankarski sporazum perspektivo stalnega razvoja Za največjo dobrobit treh držav ter ostalih narodov in držav v svetu, ki se bore za tnir». Veleposlanika Francije in Velike Britanije Philip Bodet in sir Ivo Mallet izražata v izjavi beograjskemu večernemu listu »Večerne novosti* svoje prepričanje, da se bo našla rešitev tržaškega vprašanja, ki bo sprejemljiva za vse zainteresirane države. Veleposlanik ZDA James Riddleberger pa .je obvesti! Uredništvo lista, da soglaša 1 Izjavo francoskega in angleškega veleposlanika. Na vprašanje, kakšno je njihovo mnenje o naporih, ki so bili storjeni po 8. oktobru za rešitev tržaškega vprašanja, in ali meni, da bo v kratkem prišlo do rešitve, je francoski veleposlanik odgovoril; «Prve napake, ki so izšle iz sklepa 8. oktobra, so odstranjene Upamo, da Se bo kmalu —- ta dan ni več daleč, — našla kompromisna rešitev, sprejemljiva za obe strani, za Jugoslavijo in Ita-ljio in to na načelu popolne enakosti in enakopravnosti«. Veleposlanik Bodet je nadalje poudaril, da so tri zahodne sile dosegle določene rezultate v naporih za rešitev spora med Beogradom in Rimom. »Francija je prijateljica Italije in Jugoslavije in mi želimo, da obe državi u-resničita sodelovanje, ki bo koristno, ne samo njima, tem. več tudi vsemu svetu«. Britanski veleposlanik Ivo Mallet je med drugim izjavil: «Mi želimo, da bi se našla rešitev, ki bi bila sprejemljiva za Jugoslavijo in Italijo«, Nato pa je še dodal: »Okrepitev sodelovanja med Veliko Britanijo ln Jugoslavijo zadnja štiri leta je pokazala, kako velike važnosti je enakopraven položaj, ne- PO NOVEM LETU PREOSNOVA demokristjanske vlade v Italiji /uradi nBiinltontianotfn mešetarjenju »a sluleUe innd demokristjani in drugih težav je podoba prcusnove še /eIn nejasna - Pella mnral popustiti v sporu /, V a mini je ni ? - Fanfani nnen ix vladu • «IUanchester (uiardian* priznava, da se je Pnllu obdržal na krmilu sainu s pumueju razpihovanja tržaško krise (Od našega dopisnika) RIM, 31. — Italijanska vlada je z današnjo sejo zaključila svoje delo za teto«, in kot kaže, tudi za vedno. Prihodnjič se bo najbrž sestala že nova vlada, ki jo ima v načrtih Pella. Ze na včerajšnji seji so ministri, kot poročajo, vrnili Pelll svoje mandate — vsaj nekateri, kajti, kot pišejo najbolj poučeni listi, nekaj ministrov ni kar tako sprejelo Pel* lovega poročila o položaju in načrtov za preosnovo vlade, To so bili predvsem Cahrpkli. Malvestiti, Taviani, Tambroni Ih Fanfani; Vanoni je bil odsoten. Najbol) bojevit je bil, kot vedo povedati, Fanfani, ki je že v prejšnjih razgovorih s Pello Jasno povedal, da nima nobenega numena, da bi se umaknil iz vlade. Zdi «e. da bo Pella moral ugrizniti V kitilo jabolko, kajti Fanfani-Jeva skupina razpolaga z večino v Obeh demokristjanskih parlamentarnih skupinah, ki se lit tako ali tako nočeta docela prilagoditi Bellovim načrtom [n predvsem zahtevata, na| se spremembe v vladi ne delajo z« hrbtom parlamenta. Kot poročajo lz dobro obveščenih virov, je Fanfani včeraj zagovarjal mnenje, naj se vprašanje «požlvitve» vlade ne rešuje s preosnovo. temveč s pravo vladno krizo, kajti le tako bo mogoče sestavili trdno vlido z zaupanjem parlamenta, medtem ko lahko preosno-va rodi samo novo začasni) vlado. Vendar se zdi, da Fan-foni med množico ostalih ministrov hi prodrl. Da pa je moral tudi Pella popuščati, kaže poročilo z današnje Vladne seje. ki pravi, da so ministri odobrili načrt davčne reforme, za delniške iri podobne družbe, ki ga je pri- pravil Vanoni in proti kateremu je za kulisafho zelo odločno nastopila Confinduitria, tako da je bilo že mnogo govora, da bo Vahohi moral odstopiti. Veit kaže, kako težka je da* r.egj v Italiji desničarska politika, in je obenem značilna za težave, s katerimi se mora boriti Pella pri svojih načrtih, ki oblegajo priv odločen pro-okret na desno. Odločna opozicija proti tem načrtom se jc pojavila v samih demokristjanskih vrstah, kjer jč levica začela zbadljivo spreminjati Pellovo skovanko »tonifica-zione« (namreč vlade) v «to-gnificazione z jasnim namigovanjem na Tognija, značilnega zastopnika politične, gospodarske in socialne reakcije v demokristjanski stranki. Zaradi vseh teh težav — katerih osnova je verjetno v tem, da se demokristjansko vodstvo boji izgubiti stik e lastnimi množicami — je podoba P.ellove rekonstrukcije že zelo nejasna. Načrti, ki jih pripisujejo predsedniku vlade, gredo od obsežne pre-osnove, ki bi zadela osem mi-histrstev (verjetno zunanje zadeve, proračun, finance, državni zaklad, industrija, prosveta, kmetijstvo in delo), do skromnejših načrtov, ki bi obsegali pet ministrstev (tri po. litična in dve tehnični) Pri tem omenjajo možnost, da bo starj senator Paratofe prevzel ministrstvi za proračun in državni zaklad, medtem ko bi Vanoni po zadnjem razvoju dogodkov morda le ostal v finančnem ministritvu. Se ved. Ho se mnogo govori o včeraj zanikani vesti, da ima Pella namen ustanoviti ministrstvo Za gospodarsko koordinacijo in da ponuja to mesto Oton-chiju, s čimer bi bili pojas- njeni tudi pogosti obiski predsednika vlade pri predsedniku poslanske zbornice. Toda zdi se, da Gronchi nima nobenega namena stopiti V vlado, zlasti še, ker vneto zagovarja razširitev vladne o-snove na levo, kar je Izrazil tudi včeraj v izjavah reviji «Ep0ca». Kaj takega pa je povsem neskladno s Pellovi-mi načrti; obenem pa tudi ne. kaže, da bi Gronchi hotel igrati vlogo demokratične kulise ?a reakcionarno politiko, kRr očitno želi Pella. Vendar se je vsa diskusija v zvezi s preosnovo vlade v okviru demokristjanske stranke prenesla od razpravljanja o programu na mešetarjenje z ministrskimi stolčki, ki naj zadovolji vse demokristjanske tokove in skupine, pa tudi tiste, ki stoje za njimi. Vendar se tudi v tem pogledu vsi demokristjani ne strinjajo z vodstvom in predsednikom vlade, ker čutijo, da to ni noben izhod iz krize: tako je treba verjetno razlagati tudi včerajšnji Fanfanijev nastop na seji vlade Zanimiv uvodnik o italijanski krizi objavlja današnji angleški «Manchester Guardian«, ki pravi da se »pello-va začasna vlada, potem ko se je pet mesecev držala na površju s pomočjo jesenske krize v odnosih z Jugoslavijo, vse kaže, otepa nepopularnosti zaradi začasnega značaja svoje politike«. Po tej odkriti besedi o vzrokih Pellove »skrbi« za Trst omenja »Manchester Guardian« možnost obnovitve štlrirtran-skega centra in pravi, da bi takšni vladi .utegnil predsedovati Fanfani, njen glavni namen pa bi bile nove volitve, A. P. odvisnost in napredek Jugoslavije«. Britanski veleposlanik je izrazil svoje zadovoljstvo, da je tudi jugoslovanski državni tajnik z.a zunanje zadeve Koča Popovič nedavno izjavil, da Jugoslavija želi medsebojno sodelovanje na podlagi enak,, nravnosti in vzajemnega spoštovanja med narodi in državami. »V tem duhu. glede na dožežen napredek, smo prepričani, da se lahko najde rešitev tržaškega vprašanja, ki bi bila sprejemljiva za vse, ki se jih tiče. Upamo, je nadaljeval Mallet, da bo leto 1954 prispevalo k krepitvi in povečanju sodelovanja med našima dvema državama in k trajnemu miru v svetu ter povečanju blaginje narodov Jugoslavije«. «Narodna armija« piše v uvodniku novoletne številke, da bo leto 1953 zapisano v zgodovini kot leto velikih zmag miroljubnih narodov v svetu nad silami napada. List poudarja, da ni bil dosežen cilj hladne vojne, ki jo je začel Stalin, da bi prestrašil svet in vrgel na kolena čim več držav. Svobodoljubni narodi so strnili svoje vrste pred smrtno nevarnostjo. Tako se je Sovjetska zveza znašla osamljena in izolirana in je bila prisiljena iskati izhod iz zagate. »Narodna Armija« poudar ja nadalje, da je za miroljubni svet nesprejemljivo mnenje nekaterih krogov na Zahodu, ki trdijo, da «se Stalinovim naslednikom ne sme verjeti in da je potrebno preiti v napad«. Takšno stališče pomeni poizkus izkoriščanja zmage miroljubnih sil za cilje, ki niso v interesu miru. Takšno stališče je pokazal Mac Arthur, ko je zahteval, naj se nadaljuje vojna na Koreji, takšno stališče kažejo tisti, ki menijo, da je treba na berlinski konferenci postavljati pogoje in ultimate. «Narodna Armija« meni na koncu, da je mnogo bolj koristno, da se vsa sporna vprašanja rešijo, v okviru Združenih narodov in ne na tajnih sestankih za hrbtom svetovne javnosti. »Svet Je imel doslej priložnost povedati svojo besedo o krojenju usode človeštva po velikih silah, odnosno s strani petih držav. Ni slučaj, da so svobodoljubni narodi po vsem svetu toplo pozdravili stališče Jugoslavije junija 1948, ko se je uprla sovjetski zasužnjevalni politiki, in oktobra 1953, ko je odločno zavrgla sklep ameriške in angleške vlade o izročitvi cone A Italiji, pri tem so svobodoljubni narodi tudi podprli njeno borbo za neodvisnost, kajti to je bila tudi njihova borba za popolno enakopravnost, borba proti diktatu in krivicam velikih sil nad malimi narodi in državami«, poudarja ob zaključku «Narodna Armija«. B. B. Churchill in Auriol ob novem letu LONDON, 31. — V svoji novoletni poslanici izjavlja Winston Churchill, da bo njegova vlada v letu 1954 nadaljevala borbo za mir z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Poudarja nato, da si je vlada, ki ji predseduje, leta 1953 prizadevala, da reši svoje naloge za okrepitev miru v svetu, za izboljšanje življenja v državi, in dodaja, da je naraščajoča sila zahodnega sveta z njegovo željo, da sklene pravične in častne sporazume, zmanjšala možnost novega mednarodnega spopada. Nato pravi Churchill, da je finančna politika vlade »odpravila porazen položaj, ki je bil podedovan od socialistične vlade«, in da so bili sprejeti ukrepi za zagotovitev trdnosti in prestiža funta šterlinga. «Toda naša naloga še zdaieč ni izpolnjena«, dodaja Churchill. Na koncu pravi Churchill, da bo vlada v letu 1954 nadaljevala svoje konstruktivno delo, ((naslanjajoč se na zdrave že položene temelje«, in da bo z vsemi sredstvi nadaljevala borbo za mir. Predsednik Auriol, ki je v Elizejski palači sprejel diplomatski zbor, akreditiran v Parizu, je v odgovoru na voščila, ki jih je bral dekan diplomatskega zbora, opozoril na svojo- željo, ki jo je večkrat izrazil, da bi se začeli neposredni razgovori med državniki vsega sveta. Poudaril je, da se ta želja zdi danes manj daleč od uresničenja zaradi sedanjega živahnega diplomatskega delovanja in je dodal, da želi, da bi bile kljub vsem težkočam sedanje perspektive pomirjenja potrjene in da bi pripravile prihod boljših dni. Omenil je zatem zadnje pobude glede nadzorstva nad atomsko energijo, poudaril vlogo Francije v svetu in izrazil upanje, da bo konec sovražnosti na Koreji pomenil «luč, ki napoveduje upanje« glede vojne v Indokini. Na koncu je Auriol Izrekel upanje, da bodo pregrade nezaupanja izginile in da bo nastopila složnost med vsemi narodi. Predsednik zahodnonemške republike Heuss je po radiu izjavil, da ima združitev Nemčije pomen, ki presega meje Evrope, ter je izrazil upanje, da bodo sedaj iz obdobja izmenjavanja diplomatskih not prešli v razdobje »pravih pogajanj«. O franco-sko-nemških odnosih je izjavil, da bo sedaj, ko bodo ti odnosi postali zadovoljivi, napravljen odločilni korak «na poti razvoja evropske zavesti« Predsednik Ameriške zveze industrijskih delavskih organizacij CIO Walter Reuther izraža v svoji novoletni poslanici trdno upanje, da bo človeštvo kljub negotovosti, ki vlada v svetu, prihodnje leto napredovalo na poti k svetovnemu miru, k splošni blaginji in svobodnemu demokratičnemu sožitju. Nato poudarja Reuther v svoji poslanici, da si je ameriška sindikalna organizacija CIO postavila za cilj, da v le tu 1954 izkorišča velike tehnične pridobitve v prid na-meriške proizvodnje, izbolj šanje socialne zakonodaje, in prizadevanje, da še bolj utrdi državljanske svoboščine in da organizira še tiste delav ce, ki še niso člani delavskih sindikatov Brez »pojasnjevanja" PANMUNJOM, 31. — Danes je 40 kitajskih ujetnikov, ki so pod indijskim nadzorstvom, zahtevalo povratek v domovino. Čeprav se je ((pojasnjevanje« ujetnikom zaključilo, so indijske nadzorstvene sile začele danes inšpekcijo v taboriščih, kjer so kitajski in korejski ujetniki; ki se protiVijo repatriaciji, da ugotovijo želje posameznikov. Indijski predstavnik je poudaril, da indijske sile ne dajejo pojasnil ujetnikom, pač pa vsakega posebej vprašajo ali se želi vrniti domov. Večina od 40 Kitajcev, ki so se danes odločili za povrgtek, je že poslušala pojasnila in tedaj so vsi odklonili povratek v domovino. Indijski predstavnik Je dodal, da n! bilo Se sklenjeno ali se bo enak postopek razširil tudi na zavezniške ujetnike, ki se nočejo vrniti domov. Vojaške oblasti združe nega poveljstva so dane- izjavile, da nimajo nič proti temu, da Indijci sprašujejo posamezne ujetnike, da jim dajo možnost odločitve o repatriaciji. Danes je od približno 4000 ujetnikov, ki so jih Indijci vprašali, 147, ki so vsi Kitajci, sklenilo vrniti se domov, predstavnik indijskih nadzorstvenih sil je zatem ponovno poudaril, da ni šlo za pravo izpraševanje, pač pa za poimensko klicanje, da se ugotovi dejanska prisotnost ujetnikov v taborišču, in pri tem so mnogi od teh zahtevali, naj se jim dovoli povratek domov. V Londonu se je švicarski minister Henri De Torrente danes na Bvojo zahtevo raz-govarjal z britanskim državnim ministrom v zunanjem ministrstvu Selwynom Lloy* dom o položaju na Koreji. Kakor je znano, je Švica med petimi člani nevtralne repa-triacijske komisije, ki nadzoruje ujetnike. * tfieem no želi bot/iLidi/iihom, Mateljmi m nahomikom Jjiim otokidnemili "v. • Glavni odbor OSVOBODILNE FRONTE za Tržaško ozemlje vo-šči srečno novo leto vsemu slovenskemu ljudstvu in se zahvaljuje vsem posameznikom in ustanovam za poslana voščila. tVASHINGTON, 31. — Pred-stavnik državnega departmaja je včeraj izjavil, da ZDA niso spremenile svojega stališča glede vojaške pomoči Egiptu Dodal je, da državni departma sedaj proučuje celotno zadevo o ameriški pomoči Egiptu. Vsem včlanjenim prosvetnim društvom in ustanovam, vsem prosvetnim in kulturnim delavcem želi SLOVENSKO HRVATSKA PRO-SVETNA ZVEZA v Trstu pri delu za dvig kulturne ravni med našim narodom ob Jadranu uspehov polno in srečno novo leto. V Čestitke polk. Stamatovica Komandant Vojne uprave JLA polkovnik Miloš Stama- tovič je nastopil na prebivalstvo jugoslovanske cone STO sledeče čestitke za novo 1954. leto,- »Prebivalstvu jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja Slovencem, Italijanom in Hrvatom pošiljam prisrčne čestitke za novo 1954. leto. Preteklo leto je vnovič zaznamovalo precejšnji napredek na vseh področjih vašega dela. Prepričan sem, da boste v letu 1954 dosegli no- LANIEL BO SKUSAL IZSILITI zaupnico od narodne skupščine LONDON, 31. — Predstavnik zunanjega ministrstva je danes potrdil, da sta britanski odpravnik poslov v Teheranu Wright in iranski zunanji minister Entezam na Včerajšnjem prvem ((delovnem« sestanku govorila o an- fleško-lranskem sporu o pe-loleju. Predstavnik je dodal, da ni bil še predlagan datum za obnovitev pogajanj o petroleju. Ostavka vlade takoj po novem letu, ki pa je Coty ne bi sprejel ? - Toda težko se bo Laniel izognil poznejši krizi PARIZ, 31. — Potrjuje se, da je ministrski predsednik La-nlel sporočil predsedniku Au-i-lolu in novemu predsedniku Coty}u, da ima namen podati ostavko takoj po odobritvi pro. računa, do katere bo prišlo verjetno 3. januarja. Oba predsednika pa sta sporočila La-nielu, da bosta zavrnila ostavko, dokler ne bo podana uradno, ker samo narodna skupščina lahko izreče ali zavrne zaupnico ministrskemu predsedniku. Zato so opazovalci mnenja, da bo sklicano izredno zasedanje narodne skupščine med 3. januarjem, ko se zaključi redno zasedanje, lin 13. januarjem, ko je bilo sklicano prvo zasedanje za leto 1954. Izredno zasedanje pa bo lahko sklicano, samo če bo Laniel zahteval od predsednika skupščine Herriota, naj ga skliče, ali pa če bo to zahtevala vsaj tretjina poslancejv. Vest o ostavki, ki je biift »poročena ((dvoglavemu pred-3edništvu republike«, kakor se ' je ižfazil Laniel, je preseneti* j la iruncoiake politične kroge, kjer so domnevalH, da bo o-stavika predložena šele 17. januarja ali pa ik> berlinski konferenci. V drugem primeru so domnevali, da namerava Laniel zahtevati glasovanje O zaupnici, zato da bo francoska vlada lahko zastopana na berlinski konferenci 35. januarja. S sinočnjim korakom, ki bo uraden šele 3. ali 4. januarja, je Laniel hote« dati novemu predsedniku republike časa, da se lahko posvetuje spora' zurrmo z Auriolom še pred berlinsko konferenco. Vsekakor rešitev krize ne bo lahka, kajti ob priliki predsedniških volitev so se nasprotja med strankami in v strankah samih še bolj zaostrila, tako da skupščina ne bo imeOa lahka naloge, da se sporazume o novem ministrskem predsedniku. Sicer pa se vedno bolj širijo govorice, da bo skušala desnica izsiliti vsaj začasno Zaupnico Lanielu. Novi predsednik ne bi namreč sprejel Lanle-love ostavke in skupščina naj bi pod grožnjo nevarnosti, da ostane Francija prav za berlinsko konferenco brez vlade, Izglasovala zaupnico na izred' nem zasedanju skupščine, na katerem bi Laniel podal izjavo, ki bi bila V glavnem posvečena zunanji politiki. ve uspehe v nadaljnji izgradnji vašega kraja in v učvrstitvi bratstva in enotnosti. Želim vam obilo uspeha in sreče ter vam čestitam k novemu 1954. letu z najlepšimi željami*. 0 zahodnem odgovoru na sovjetsko noto PARIZ, 31. — V dobro obveščenih pariških krogih zatrjujejo, da bo odgovor treh zahodnih velesil na sovjetsko noto od 26. decembra izročen v Moskvi jutri. Kot so predvidevali, sporoča nota pristanek na datum 25. januarja za začetek konference štirih zunanjih ministrov. Prvotno so nameravali izročiti noto že danes Francoski visoki komisar v Nemčiji Franjob Poncet, ki je po turnusu predsednik zavezniške visoke komisije, je danes predpoldne obiskal kanclerja Adenauerja, da bi poizvedel za njegovo mnenje o načrtu zahodnega odgovora na sovjetsko noto. Poncet bo v torek odpotoval v Berlin, kjer bo ostal dva ali tri dni v zvezi s tehničnimi pripravami za konferenco, zlasti glede njenega sedeža. Po zatrdilih dobro obveščenih krogov Adenauer ni izrazil nobene kritične pripombe k načrtu odgovora na sovjetsko noto. Nemčija in Japonska v konkurenci s Commonwealthom LONDON, 31. — Danes je odpotovala iz Londona britanska delegacija za gospodarsko konferenco držav britanske skupnosti, ki se bo začela 8. januarja v Sydneyu Finančni minister Butler, ki predseduje delegaciji, je pred odhodom izjavil, da je konferenca zelo važna, ker je njen namen obdržati visoko raven trgovinske izmenjave ha šterlinskem področju in utrditi napredek, ki je bil do. sežen v preteklih letih. Butler je tudi izjavil, da mora Cotnmenurealth razviti syojo konkurenčno zmogljivost ln »nižati cene, Če hoče biti kos svojima tekmecema, ki sta i Nemčija in Japonska, TEHERAN, 31. — Iransko narodno gibanje je razširilo letake, s katerimi poziva prebivalstvo, naj dva dni žaluje, t. j, 2. in 3. januarja, zaradi obsodbe Mosadeka. Letaki priporočajo prebivalstvu, naj ne nosi ovratnice, ali pa naj bo ta črna, naj opoldne zmolijo molitev in naj ob 20. uri zvečer ugasijo za pet minut vse luči. Sporazum o mejah med Grčijo in Bolgarijo ATENE, 31. — Včeraj sta si grška in bolgarska delegacija, ki sta v Solunu podpisali dokončni dogovor o gr-ško-bolgarski mejni črti, izmenjali dokumente, ki dolo-*ajo nove zemeljske in rečne demarkacijske črte med obema državama. »POMIV^HI ii\i:vi Na danasn.il dan je leta 1881 začel izhajati ((Ljubljanski Zvon«. mm 'f>'4 m DANES, petek 1. januarja Novo leto, Dragovid Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.31. Dolžina dntva 8.45. Luna vzide ob 4.26 in jatone ob 13.10, JUTRI, sobota 2. januarja Makarij, Zlatan OB POSPEŠENEM 1SAJEM4.IS.KJ UELAVLEV PRI SELAD STATISTIKA 0 PRIREDITVAH V PRETEKLEM LETU PRIZADETI DELAVCI SE HUDO PRITOŽUJEJO NAD IZKORIŠČANJEM IN PRIGANJANJEM Razni delovodje zahtevajo od njih enako delovno storilnost kot od težakov gradbene stroke, medtem pa imajo mnogo manj pravic in nižje prejemke KINO - NAJBOLJ PRILJUBLJENA ZABAVA TRŽAŠKEGA PREBIVALSTVA Ustanova SELAD deluje že več let in je zaposlovala normalno okoli tisoč delavcev, ki so se izmenjavali vsakih šest mesecev. Po 8. oktobru pa je ta ustanova pridobila na važnosti, ker je postala edino zatočišče za vse tiste delavce, ki so jih angleške in ameriške vojaške sile odpustile, tako da so povečali armado brezposelnih. Po uradnih podatkih se je zaradi povečanja števila brezposelnih tudi Selad močno razširila, saj so od 13 novembra do sedaj najeli okoli 2.800 novih delavcev. Že ime ustanove Selad pomeni. da služi za ublažitev brezposelnosti in da delo pri tej ustanovi pomeni pravzaprav le nekako podporo, ki nadomešča mesečno podporo brezposelnim. Razlika je le v tem, da dobe brezposelni pri 'Selad mnogo več in da delajo. Ta ustanova je naslednica del v ekonomiji, ki niso bila produktivnega značaja. Tudi sedaj gre v glavnem za zemeljska dela. ki zahtevajo le malo materiala in so krediti za to ustanovo predvsem namenjeni za delovno silo. Spričo tega značaja Selad bi pač morali pričakovati, da ne bi vodstvo zahtevalo od delavcev enakega delovnega ličinka, kakor ga zahtevajo pri raznih podjetjih za produktiv. no delo. Toda dogaja se drugače. Razni prvi delavci («kapoti») stalno priganjajo delavce in zahtevajo, da naredijo prav toliko ali še več kot težaki gradbene industrije. Ce delavci, ki so že tako vajeni težkih del. lahko vzdržijo, pa je mnogo huje za tiste neštete brezposelne, ki niso vajeni težaikih del. Med delavci Selad so tudi vazni visoko kvalificirani delavci in ljudje z maturo, ki so mnogo let gulili hlače po šolskih klopeh. Med njimi so mnogi tudi šibke konstitucije. Zato je zahteva, da morajo delavc' Selad ravno toliko napraviti kakor težaki gradbenih podjetij, krivična. Zaradi tega so delavci Selad že mnogokrat protestirali in je prišlo ponekod tudi do stavk, toda metode se niso menjale. Vodstvo namreč predobro ve. kako veliko je pomanjkanje dela in kako se delavci boje odpusta. Delavci Selad pravijo, da zahteva po enaki delovni storilnosti ni pravična, toda • da bi jo lahko se razumeli, če bi veljali zadnje vsaj isti plačilni pogoji kakor za težake v gradbeni stroki, toda stvar je drugačna Zanje ne veljajo niti določbe o podpori za brezposelnost po odpustu od Selad niti razne druge ugodnosti socialnega in zavarovalnega 'značaja. Ce jih že hočejo izkoriščati kot druge delavce, naj bi jih vsaj plačevali po pogodbah, ki za te delavce veljajo. Ce se kdo pritoži, mu akapoti« groze z odpustom, ker p«č hočejo čim dalje ohraniti službo, saj so tudi sami konec koncev reveži. Delavci namreč dobe čistih 6.900 lir na teden, geometri, ki jim poveljujejo, pa dobe samo 1.300 lir več na teden. To seveda dobe delavci in geometri, če delajo celih 48 ur na teden. Ce pa je slabo vreme, dobe delavci samo po 340 lir na dan. pražil v med tednom pa jim sploh ne plačajo. Poročeni do. be za vsakega družinskega Člana po 100 lir dodatka. To pomeni, da dobe za ženo toliko doklade kot ostali delavci, za otroke pa komaj dobro polovico. Mnogo manj dobe tudi, če zbolijo Spričo tega ni čudno, če se delavci pritožujejo, saj jih I no podjetje, ki zida sanatorij maksimalno izkoriščajo, daje' jo pa jim samo minimalne pravice Iz tega se vidi, kaj se obeta tržaškemu delavstvu, ki se mora zatekati po pomoč na Selad. Priznati je treba, da je ta ustanova po demonstracijah brezposelnih začela najemati brezposelne delavce v precejšnjem številu, toda s tem je spravila delavce le z dežja pod kap. Delavci lahko tako na svoji koži poskušajo žalostne posledice vse zgrešene politike italijanskih iredentistov, posebno pa še zle posledice sklepa 8. oktobra, ki je tako poslabsal gospodarski položaj v Trstu. S politiko «krampa in lopate« se ne rešuje kriza tržaškega gospodarstva, ker . se samo veča množica deklasira-nih delavcev Vse pa kaže. da nam Italija ne more drugega nuditi, zato pa je tudi razumljiv strah delovnega ljudstva, da bi se krivični sklep 8. oktobra uresničil, saj bi pomenil le še poslabšanje „Giornalova“ novoletna laž V zvezi z vestjo lista «Gior. nale di Trieste» da je poštna uprava jugoslovanskega področja zavrnila vso pošto iz Trsta zaradi italijanske oznake naslovov, se je. naš sodelavec včeraj obrnil na poštno upravo v Kopru, kjer so mu zagotovili, da je vest netočna in da ni ta uprava zavrnila nobene poštne pošiljke iz razlogov, ki jih je navedel «Gior-nale di Trieste». Naslovnikom je bila dostavljena vsa pošta, pa naj so bili naslovi ozna- čeni v slovenščini, italijanščini ali v katerem koli drugem jeziku Obratno pa je res, da se je že večkrat zgodilo -— in to smo v našem dnevniku tudi te večkrat pisali — da je prav poštna uprava v Trstu oz, njeno šovinistično uradni-štvo tisto, ki je že večkrat zavrnilo poštne pošiljke iz Ju. goslavije, če je bilo na njih namesto Trieste zapisano Trst ali pa celo, čc Jr. ti'l naslev izpisan v obeh — po mirovni pogodbi — na Tržaškem enakopravnih jezik ih. Novoletna tirada v «Gior-nale di Trieste» ni zato nič drugega, ' kot reven poskus blatenja Jugoslavije in njenih upravnih organov. Glede vzdevka «barbari» itd. pa ni težko presoditi za koga veljajo: ali za tistega, ki sprejema tudi pošto z italijanskimi imeni označenih slovenskih in hrvatskih krajev, ali pa za tistega, ki k prečrtanemu imenu Trst na pošiljki pripiše še «porchi s’ciavi» itd., kot to delajo od časa do časa na pošti v Trstu, Zopet odpusti v mali industriji V mali industriji so se zopet začeli odpusti. Mizarsko podjetje Peces- Marossi je napovedalo 30 odpustov, čemur so se sindikati uprli. Zato je prišlo do sestanka med predstavniki delavcev in podjetja na sedežu indtistrijcev. Po pogajanjih je podjetje pristalo, da zniža število odpustov od 30 na 20. Delavce bodo odpustili v prvi polovici t. m. Tudi podjetje SAIGIR je napovedalo 15 odpustov, o katerih se bodo pogajali na sedežu industrijcev, Gradbe- za tuberkulozne na Opčinah za Zavod za socialno zavarovanje, je tudi odpustilo 23 delavcev. Zelo so zaskrbljeni tudi delavci v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev, kjer je vedno manj dela. Novo leto se torej začenja le s slabimi perspektivami. Dedek Mraz v Lonjerju Včera.i je dedek Mraz obiskal tudi malčke v Lonjerju. Dvorana domačega prosvetnega društva je bila nabito polna otrok in staršev iz Lonjerja in Katinare. ki so prihitetli, da se razveselijo ob lutkovni predstavi, ki jo je kot povsod, tu- 'M A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 8.00, 13.30, 19.00 in 23.30. 7.45 Jutranja glasba: 8.10 S slovensko narodno pesmijo veselo v novo .leto; 9.00 Dedek Mraz na radiu; 13.45 Glasba po željah; 16.C0 Primorski in tržaški zbori pojo za novo leto; 17.30 Glasba po željah v hrvaščini; 18.00 Poročila v hrvaščini: 18.15 Dalmatinske narodne’ pesmi; 18.30 Promenadni koncert priljubljenih melodij; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. I' H N „ > t. 306.1 m ali 980 kc-cek 8.30 Lahkp melodije; 9.00 Slovenski motivi; 9.30 Komorna glasba; 11.00 Hataturjan: Koncert za klavir ia orkester; 11.31 Veseli motivi- 12.00 Pesi-ra operna glasba: 13.00 Novoletna voščila; 15.30 Stavki iz znanih koncertov; 16.00 Malo za šalo - malo zares: 17.00 Slovenski zbori; 18.00 Lalo: Španska , simfonija ’ za violino; 18.25 Koncert tenorista Dušana Perto-ta; 19.00 Koncert pestre glasbe; 20.00 Šport; 20.05 Slovenski motivi; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.30 Dramatizirana zgodba; 22.45 Večerni ples. T K S* T 1 . 9.30 Operne uverture; 11.30 Komorna glasba; 15,00 Operna glasbo; 19.00 Plesna glasba; 21.00 Simfonični koncert, dirigira Pierre Micbel Le Comte. NliO VES1JA 327,1 m, 202,1 f, 212,4 m Poročila ob 8.00, 12.30, 15.00, 19.00 in 22,C0. 6.00 Pester glasbeni spored; 8.15 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi; 9.30 Glasbena medigra; 9.40 Dopoldanski simfonični koncert; 11.25 Lahka glasba; 12.00 Našim bratom v zamejstvu; 12.45 Zabavna glasba; 13.10 Novoletne čestitke; 15.10 Lahka in zabavna glasba; 16.00 Radijska igra - Ivan Tr-čan: Vse za prazen nič (piva izvedba); 17.00 Med kmečkimi pevci in godci; 18,00 Za ljubitelje oper. nih melodij; 19.30 Zabavna glasba: 20.00 Naši solisti svojim poslušalcem za novo leto 1954 ; 21.00 Za ples in razvedrilo igrajo domači ansambli. Darovi in prispevki Ida in Pepi Posega darujeta 1000 lir za Dilaško Matico. Amalija Zink daruje 1.000 lir za D’jaško Matico in 1.000 lir za novoletno jelko. Palmira Simič daruje 500 lir za Dijaško Matico in 500 lir za'novoletno jelko: AUTOMOBILE ODDAJA V NAJEM za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRST • UL. TIMEUS ŠT. 4 Tel. 90296 - urad TeL 33113 dom želi. srečno novo leto vsem svojim klientom ter se priporoča ZOBOZDRAVNIK Or. Danilo Brezigar ordinira v NABREŽINI štev. 130 (v hiši g. Tenceta) od 16. do 20. ure — ob nedeljah od 10. do 12. ure Or. HLAVATY zobozdravnik ORDINIRA na OPČINAH Narodna ulica št 12« Krojačnica Petelin NABREŽINA št 145 izdeluje moške in ženske plašče, obleke, ženske ko. stime, po najmodernejšem zadnjem kroju. CENE ZMERNE Ima na razpolago veliko izbiro vzorcev najboljših tovarn. KOLESA, ŠIVALNE STROJE, RADIOAPARA-TE IN DRUGO dobite v veliki izbiri tudi na o b r o k e v TRGOVINI KNEZ UVAIIII! MBKEŽINA, tel.22523 Mizarji i De*. ^ podjetniki *»•. *„«. kmetovalci !'mweintr<,,h lesov in tra me nudi naiugctdneje i IBS! vialeSonnino24 lel. 90441 PODJETJE brata ŠVARA ♦ 19 ♦ TRST - lil. Mia M 28 Telefon: 96-742 Citatelji in naročniki! KDOR PORAVNA CELOLETNO NAROČNINO ZA LETO 1954. V ZNESKU 3.300 lir PRED 31. T. M., PREJME V DAR LEPO SLOVENSKO KNJIGO. Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* V. ThUtt želi vsem svoj im člajiom, gojencem in njihovim starsem ter vsem obiskovalcem svojih koncertov srečno novo leto. Srečno in veselo novo leto želi cenjenim odjemalcem 'J^RST. cvetličarna S A v i m A Ul. tieiristfla 10 Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jefelu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do 13. ure ln od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca St. 43 (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18 Nameščenci podjetja A. Pertot izrekajo svoje globoko sožalje ob priliki izgube, ki je zadela lastnika tvrdke. I ■**! I Včeraj nas je v visoki starosti 94 let nenadoma zapustil naš dragi oče in stari oče KARLO JANČIČ Žalostno vest naznanjajo vsem, ki so ga poznali, globoko užaloščeni sin Guido. snaha, vnuk, družine Jančič, Marinič, Terkuč, Kraus in ostalo sorodstvo, Trst - Kojsko - Sm&rtno, 1. januarja 1954. NAJBOLJ PRIMERNO NOVOLETNO DARILO JE LEPA SLOVENSKA KNJIGA: Salten: «Bambi», polplatno . . . ; . . Twainn: ((Kraljevič in berač«, polplatno . . J. Avgusta: ((Lovci jamskih medvedov«, polplatno »Makedonske pripovedke«, polplatno , ; . . > F. Bevk: «Pot v svobodo« . . . 1 • ? ; lir 320.-= 600.-: 640.-; 520.—; 700,— Dobile jih v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici in Sesljanu Gradbeno podjetje Vinko Glai/ina BOLJUNC št. 11 Srečno trt uspeha polno novo leto želi svojim uslužbencem iti cenjenim, odjemalcem Mlekarna Olga truitn OPČINE. Na Bfdini želi vsem dragim odjemalcem uspehov tolno novo leto 1954 «JAICE-TREPHO» Jajce devetega dneva daje moč,' zdravje iM ' mladost. Telesno in duševno krepi. Naroča se v lekarnah. TVRDKA <(TKEI>H0» Tel. št. 47-730 TRST - Ul. DelHEremo 123 Voiii vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto KINO V NABREŽINI predvaja danes ob 16. in 20. url romantičen film »SAMOTNA ZVEZDA” Jutri, v soboto ln nedeljo .le na programu barvni film «STRAST AMACONK» (Passione di amazzorfi) Ob tej priliki želimo vsem cenj. obiskovalcem srečno in uspeha polno novo leto Uprava kino dvorane Nabrežina m predvaja danes, 1. januarja ZA VSE JE PROSTOR. šmm LETNI POLITIČNI PREGLED 0 leto novih upanj v pomiritev po neuspehu ! politike napadalnosti in hladne vojne Leto, ki je prineslo človeštvu mnogo upanja v omilitev mednarodne napetosti zmanjšanje vojne nevarnosti m pospešen napredni razvoj, le za nami. Ce se spomnimo na upe, ki jih je prinesla lanska pomlad, lahko ugotovimo, da so se le deloma izpolnili, da na njihovo uresničenje zvečine še vedno čakamo. Ugotovimo lahko tudi, da so prav pri nas zadali hud udarec tem upom tisti, ki sicer toliko govorijo o obrambi miru, varnosti in demokracije. Prezgodaj je'še 'za dokončno sodbo, ali pomeni leto 1953 preobrat v razvoju mednarodnih odnosov, ali pomeni res začetek poti k boljšemu. Na vsak • nač-in .pa je . treba ugotoviti, da se je lani zlomil sovjetski napadalni pritisk, ki je dolga leta groze- Kado Cilenšek ee ^viseT'nad 'svetom in ki' se je v lokaliziranem obsegu — na Koreji — izrodil celo v pravo, krvavo vojno. Nadalje lahko ugotovimo," da je v tem letu marsikje nastal položaj, ki sicer morda trenutno ustvarja zmedo, ki pa Je sprostil možnosti za razvoj fc napredku, če bodo sile, ki so za to poklicane, že rdaj znale izkoristiti ugodne možnosti. Možnosti novega- razvoja, ki jih danes še ni mogoče ne 'pregledati- ne - točno oceniti, -so- -se predvsem pojavile v ZSSR, kjer je s Stalinovo smrtjo 5. marca ogromna stavba sovjetske birokratske piramide izgubila svoj logični zaključek v najvišjem vrhu. Dogodki, ki so temu sledili in ki so prepleteni z drugim dejstvom, s porazom kremeljske politike v hladni vojni, se kažejo v dveh oblikah; v manifestacijah medsebojne borbe za oblast med nekdanjimi Stalinovimi satrapi, katere dosedanji višek je aretacija, obsodba ia ustrelitev nekdaj vsemogočnega policijskega šefa Bene, in v pojavih popuščanja zahtevam in razpoloženju ijudskih mno_ žic. Berja, najdoslednejši izvajalec stalinskih - metod policijske države, je bil pokončan prav s temi metodami, jci jih je sam pomagal izpopolnjevati V položaju, ki se zrcali v tem dogodku, vidi Milovan Djilas, pred kratkim izvoljeni .predsednik jugoslovanske ljudske skttpšči* ne, ((začetek konca in, obenem že začetek začetka«, ?a-četejj porajanja nečesa novega. Nestalen položaj, ki se u-tegne razviti v to ali ono smer, kakor ga bodo pač nasprotujoče sj politične sile znale izrabiti, je nastal tudi v Italiji po volitvah 7. junija. Kot v ZSSR Stalinova smrt, tako je v Italiji poraz De Gasperijeve volilne koalicije nenadoma obglavil dotedanji, na videz nepremakljivi sistem. Monopol demokri-stjanske stranke na oblast, ki se je zdel že tako utrjen, da se je postavljalo samo še vprašanje njegovega nadaljnjega izpopolnjevanja, se je naenkrat zamajal in se, o-slabljen, do neke mere vzdržuje samo še z raznimi začasnimi mašili. Novi položaj, v katerem je postala čez noč vsaka rešitev mogoča, je do konca razkril vsa neverjetna notranja protislovja italijanske družbe in spravil v pogon doslej pridušene politične in socialne gibalne šile. Odraz tega položaja je splošna zahteva po novi socialni politiki, po ozdravitvi italijanskega družbenega položaja, ki se pojavlja domala v vseh političnih taborih in ki ji je začela zlasti mogočno utirati pot navzgor v sami demoKristjariski stranki ter sprožiJa notranja krizo v stranki in s tem krizo vlade. Pri tem ne gre vej za vprašanje, ali bo na krmilu obsedela ta ali ona vlada, temveč za to, kakšna mora biti in kakšen program mora imeti vlada, ki bo vsaj približno odgovarjala potrebam in zahtevam -dežele. Temu položaju tudi De Gaspe-rijeva formula centra ni več kos, ker je utelešenje socialne nepremičnosti, te pa niti večina demokristjanov noče več. Ko ne bi neverjetna slepota italijanske buržoazije naravnost porivala velik del delovnega ljudstva v objem kominformovske agenture, ki ji je prav tako malo do socialnega napredka kot gospodom prj Confindustriji, bi bila rešitev italijanskega vozla preprosta. Tako pa se pojavlja resna nevarnost, da bo velika buržoazi.ia, kot že nekoč, ponovno iskala in morda tudi našla začasno rešitev v režimu fašističnega tipa in v imperialističnih pustolovščinah. Sedanja Bellova prizadevanja vodijo nedvomno v to smer, težave, na , katere „ naletava predsednik vlade, pa dokazujejo, da je tudi v Italiji- danes tako delo zelo nehvaležno. Ugotovitve, ki smo jih obširneje navedli za nam sosedno Italijo, veljajo v svojem splošnem delu tudi za marsikatero drugo državo in so sploh značilne za ves današnji svetovni položaj, ko si novo utira pot skozi vse razpoke stare družbe. To dokazujejo tudi protislovja, v kateriii se lovi politika nove ameriške republikanske vlade,, pritisnjena med želje krogov, ki stoje za njo, in med realni politični položaj, ki se mu ni mogoče vedno izogniti Sicer pa dokazujejo prepričljivi demokratični u-spehi na dopolnilnih kongresnih in guvernerskih volitvah, da se je spremenila perspektiva, v . kateri so republikanci lahko prišli na oblast; namesto verjetnosti nadaljnjega zaostrevanja med. narodnih odnosov se nakazuje možnost njihovega izboljšanja. S tem pa so bila republikanski politiki, kot je bila zasnovana ob predsedniških volitvah in ob prevzemu oblastj lani 21. januarja, nekako spodnesena tla:. Ves ta razvoj je omogočil, da je postala zamisel razgovorov med Vzhodom in Zahodom — ki jo je prvi konkretneje sprožil Churchill s kratkim posegom v spodnji zbornici 20. aprila in v svojem znanem govoru 11. maja otipljiva verjetnost, čeprav verjetno ne v Washing-tonu ne v Moskvi niso navdušili za dejansko urejanje nerešenih svetovnih vprašanj. Razlika med obema, kot jo je mogoče opaziti, je v tem, da poskuša Moskva, ki se zaveda neuspeha svoje politike hladne vojne, predvsem pridobiti na času, v ZDA pa se pojavljajo tendence, da se ta šibkost izkoristi za uresničevanje čisto posebnih načrtov nekaterih ameriških krogov. Da so ti načrti bolj ali manj osamljeni — šeprav se najdejo njihovi zagovorniki tudi v 'Evropi, med katerimi naj imenujemo na primer Adenauerja — je pokazala bermudska konferenca, ki skriva za . deklarativno visokodone-Cim, vsebinsko pa praznim zaključnim poročilom nesoglasje treh največjih zahodnih držav glade tega, kaj je trebs v današnjem položaju storiti. To nesoglasje se očitno kaže zaenkrat predvsem v vprašanju Daljnega vzhoda, ki je po ne ravno lahki sklenitvi premirja na Koreji 27 julija dozorelo vsaj za delno rešitev. Pot do te rešitve pa vodi skozi Peking in prvi korak k njej bi moralo bit j priznanje pekinške vlade. Pariz in London se, vsak iz svojih računov — Angleži si od tega qbetajo normalizacijo trgovine s Kitajsko in odvrnitev novih nevarnosti od Common-\vealtha, Francozi pa predvsem konec izčrpujoče vojne v Indokini — zavzemata za priznanje Maocetungove vlade, Washington pa se mu tr masto upira, čeprav olajšuje s tem Moskvi njeno kitajsko politiko, ki je očitno zašla v težave, v čemer utegne biti tudi eden izmed globljih, zaenkrat neznanih vzrokov spremembe sovjetske zunanje politike. Popolno nerazumevanje za zahteve, in pravice kolonialnih in polodvisnih narodov in onih. ki stremijo po popolni samostojnosti, ustvarja zahodnim državam precejšnje težave, ruši njihov politični ugled v velikem in najbolj občutljivem delu sveta, mnogokrat izčrpuje njihova Že tako skromna gospodarska sredstva, ali pa jim — kot Indokina Franciji — celo pije kri. Nerešeno vprašanje odnosov med Francijo in njenimi severnoafriškimi protektorati, angleško kolonialno za. tiranje v Keniji, Ugandi, Gva- jani, Malaji, nerazumevanje za upravičene zahteve Egipta, vztrajanje pri zahtevali po oblast; nad iransko nafto, ki je tudi pravo ozadje državnega udara in Mosadekovega padca v Iranu 19. avgusta, pa podpiranje raznih Singman Rijev, Cangkajškov in Baoda-jev — vse to in še marsikaj so ostanki politike, ki bo v pravem interesu samih onih, ki jo izvajajo, še bolj pa v interesu svetovnega miru in napredka morala kmalu popolnoma izginiti. Manifestacija takšne politike, povezane s popuščanjem porajajočemu se italijanskemu imperializmu kot reakcionarnemu zdravilu za prikrivanje notranjih težav, je bil tudi diktat od 8. oktobra, ki je prav zaradi tega svojega značaja naletel na obsodbo in odpor med svetovnim jav- 1UGOSL AVIf A DEMONSTRIRA Prizor z velikih demonstracij » Beogradu po objavi diktata. od’ S. oktobra: Milovan Djilas med demonstranti nim mnenjem. Zaradi tega so njegovi avtorji morali menjati taktiko, da bi tako obšli oviro, ki jo predstavlja odločni naj in jugoslovanski odpor, in poskušajo zdaj diktat izvesti pod krinko popačene zamisli konference. Delavnost, v katero so se v tem pogledu spustili London. Wa-shington in Rim ob sodelovanju Pariza je pravzaprav bitka za varanje svetovnega javnega mnenja, jugoslovanska diplomatska akcija, ki je s prvim odločnim, tudi vojaškim nastopom blokirala izvedbo diktata, pa je predvsem usmerjena v to, da to prevaro prepreči, pri čemer dosega velike uspehe, tembolj upoštevanja vredne, ker ima nasprotna stran na razpolago skoraj ves svetovni propagandistični in obveščevalni aparat. Jugoslaviji je to mogoče predvsem zaradi ugleda, ki si ga je s svojo politiko pridobila v svetovni javnosti, in zaradi njenega političnega položaja. ki ga je znala znatno utrditi in ga še stalno utrjuje. Važen korak k tej utrditvi je bil podpis balkanskega pakta 24. februarja v Ankari, sklenjenega v okviru načel OZN o regionalnih pogodbah. Važnost tega pakta je v tem, da ni bil sklenjen samo v skupno obrambo treh balkanskih držav d red trenutno nevarnpstjo napada (ki je bila v onem času največja z Vzhoda, ki pa utegne kmalu priti z Zahoda, iz Italije). temveč da daje predvsem osnovo in okvir za najširše miroljubno sodelovanje na vseh področjih, zlasti na gospodarskem, V notranjem razvoju Jugoslavije k resnični socialistični demokraciji je pomenila nov temeljni kamen odobritev novega zakona, ki vnaša nekaj popolnih novosti v ustavno zakonodajo sploh. Na podlagi novega ustavnega zakona je bil maršal Tito 14. januarja izvoljen za prvega predsednika jugoslovanske federativne republike. 22. novembra je bila izvoljena nova ljudska skupščina, v kateri so prvič v zgodovini v posebnem domu zastopani neposredni proizvajalci. S tem in z ostalimi naprednimi spremembami zadnjih let še je odprla široka pot za razvoj novih, doslej neznanih oblik resnične demokracije in socializma. General Mohamed Nagib, tvorec novega Egipta, kjer je bila 19. junija proglašena republike. Wi.nston Churchill, predsednik angleške vlade, se zavzema. za neposredne zasebne razgovore med najvišjimi predstavniki velesil Giuseppe Pella je po volitvah. 7. junija v Italiji in po dolgotrajni vladni krizi sestavil začasno vlado, ki jo poskuša zdaj z obratom na desno spremeniti v stalno, pri čemer si pomaga tudi z razpihovanjem šovinistične histerije s tržaškim vprašanjem. Vendar se mu je s tem sred' stvom p osrečilo le začasno odvrniti glavno pozornost od perečih notranjih, zlasti gospodarskih in socialnih vprašanj, kot- dokazuje velika stavka javnih uslužbencev 11. decembra, izvedena kljub vsem grožnjam vlade, in ponovna 24-urna stavka industrijskih delavcev 15. decembra. Za januar se napovedujejo nove stavke, po vsej državi in v posameznih pokrajinah. Mohamed Mosadek, bivši predsednik iranske vlade, ki je Uvedel racionalizacijo petroleja., je po šahovem državnem udaru 19, avgusta prišel v zapor in bil obsojen na tri leta zapora. Laurentij Berja, bivši šef sovjetske policije in po Stalinovi smrti z Malenkovom in Molotovom član vodilne »(trojke#, je bil nenadoma aretiran, na tajnem procesu sojen kot «izdajalec» in «tuji agent« in takoj nato 23. decembra izstreljen. V začetku, ieeembra so se na Bermudih sestali «veliki trijen — ChurchillEisenho- wer in Laniel. Rene Coty je bil 23. decembra pri trinajstem glasovanju' izvoljen za predsednika francoske republike Rakova pot t zaradi kriminc ržaškega line gospo gospoc darske larstva politike Pristaniški promet padel v enem lelu za (65 S5.000 ton.) Ladjedelnice brez n aročil. Vsa ostala indu strija slabo zaposlena Zelo stara je ugotovitev,) da je Trst zrasel iz ribiške | vasi v velemesto, da se je povzpel od tihotapljenja soli do mednarodnega trgovca, ker je postal okno v svet za dežeie Srednje Evrope. Ta stara resnica ni z leti izgubila nič na svoji veljavi. Trst in tržaška okolica nimata surovin za industrijo razen kraškega kamna za nagrobne spomenike in obleganje palač. Zemlja je -revna, rodovitna poljedelska zaledja so oddaljena po več sto kilometrov. Prvi in osnovni steber tržaškega življenja je torej pristaniški promet in z njim povezane številne dejavnosti: pomorstvo, ladjedelniška industrija, predelovanje in izvažanje uvoženih surovin itd. Prav pomorski in železniški promet pa v zadnjem letu izkazujeta najresnejši padec. ki je glavni krivec za večino gospodarskih težav, za brezposelnost in bedo, ki čedalje huje pritiska na mesto. Številke so zelo žalostne. KOCJO SA J1NA tankf so v krvi zaduiili upor berlinskih delaif- eev, ki ** je začel 17. junija Do podobnih uporov, ki to izraz sploinega nezadovoljstva v satelitskih detelah, je priilo tudi v CSR. V 11 mesecih 1953. leta so prepeljali skozi tržaško pristanišče po morju 3 milijone 161.420 ton raznega blaga, po železnici pa 1 milijon 117.756 ton raznega blaga. Lani so v istem razdobju prepeljali po morju 3 milijone 795.991 ton odnosno po železnici 2 mili- ] jona 629.991 ton. Kot vidimo je padel promet v enem letu pri pomorskih prevozih za okrog 635 tisoč ton in pri železniških prevozih za okrog 512 tisoč ton. Ti podatki se nanašajo samo na prvih enajst mesecev in lahko na tej osnovi, upoštevajoč predviden decembrski promet, ugotovimo, da se bo letošnji skupni železniški in pomorski promet gibal okrog pet in pol milijona j ton, medtem ko je lani sko-ro dosegel 7 milijonov ton. Ne moremo reči, da je ta padec prometa nastal slučajno in nepričakovano. Dolgo vrsto let po drugi svetovni vojni je tržaški promet rasel na račun ameriške pomoči I Avstriji. To so bile zlasti ob- j širne pošiljke premoga, žitaric in rud, za katere so Ame-rikanci plačali tudi visoke, nepotrebne tarife. Ameriška pomoč je sedaj prenehala in Avstrija kupuje žito ter premog v Poljski, Nemčiji in Češki. V zadnjem letu je torej izgubil Trst velik del po vojni umetno nastalega prometa, pridobil pa ni nobenega novega trga, naredil ni niti enega koraka naprej. 2e vrsto let so vsi resni gospodarstveniki predvidevali, da bo nekega dne nehal a-meriški «politični» promet, To so sicer ugotavljali, v praksi pa se ni nihče zganil, da bi se rešilo vsaj eno vprašanje, zaradi katerega se promet ne more ugodno razviti. Se vedno je v tržaškem pomorskem registru vpisanih komaj 117 tisoč ton ladjevja, in manjkajo Trstu najvažnejše pomorske proge. Železniške zveze se v zadnjem letu niso izboljšale niti za las. Italiji je tudi lani uspelo predvsem s političnimi mahinacijami pritegniti večino avstrijskega prometa na svojo slabo in neprimerno trbiško progo, medtem ko stoji najboljša «Južna železnica* neizkoriščena. Edino pristaniške tarife, zaradi katerih so se Avstrijci tolikokrat pritoževali, so nekoliko preuredili, tako da se ni več treba avstrijskemu špediterju pretvoriti v matematičnega genija, če hoče izračunati, koliko bo v Trstu na koncu plačal. Vendar pa so ostale tarife še vedno prav tako visoke, kot so bile in močno ovirajo,poživitev prometa. Zlasti je pereče železniško vprašanje, saj j,e res skoro neverjetno, da se plača za pošiljko iz Avstrije v Hamburg prav toliko kot. iz Avstrije do Trsta. Železniške zveze, ki vežejo Trst z avstrijskim zaledjem so sedemkrat dražje za isto razdaljo kot so nemške! V gospodarstvu je, kot pri vseh ostalih pojavih tako, da ena stvar vpliva na drugo: Pomanjkanje ladjevja povzroča, da se promet ne more prav razvijati. Na drugi strani pa ne bo nihče gradil tržaškega brodovja, če promet slabo kaže. Ker pa Trst nima lastne mornarice so v težavah zopet ladjedelnice in celo vrsta malih in srednjih podjetij, ki izdelujejo ladijsko opremo. Tudi ladjedelnice »o se do sedaj vzdrževale z ameriško pomočjo, katero so dobivale za gradnjo ladjevja, 1952. leta so tako v ladjedelnici Sv. Marka gradili kar 8 ladij s skupno tonažo 80.625 ton, letos pr v istem mesecu le 3 ladje s 56.740 tonami. Razlika pa je v resnici mnogo bolj občutna, ker so lani v ladjedelnicah gradili 6 večjih in manjših potni ško-tovornih ladij, medtem ko se vsa to-naža, ki je sedaj v gradnji sestoji v resnici iz dveh velikih petrolejskih in ene srednje potniško-tovome ladje. Petrolejska ladja pa je v bistvu prazna lupina s strojem in propelerjem na koncu in je za njo treba mnogo manj dela, manj delavcev in časa kot za mešano potniško tovorno ali za potniško ladjo. Pri takem položaju so razumljive zelo porazne številke o zaposlitvi raznih podjetij izračunane na osnovi ka- Nič boljši, kot je v velikih, ni položaj v malih tržaških industrijskih podjetjih in pri obrtnikih. Ce prelistamo poluradno poročilo tržaške trgovske, industrijske in kmetijske zbornice lahko čitamo zelo žalostne ugotovitve o zaposlitvi in dejavnosti različnih podjetij. Ustavimo se samo pri nekaterih panogah: «Manjša mehanična industrij a; položaj'je še vedno resen zaradi kritičnega stanja zaposlenosti, ki je nastal zaradi postopnega zmanjšanja naročil. Zaradi tega je de- nu. v oktobra so naredili 132.603 kg vreč iz jute in izkoriščali 53 odst, normalne zmogljivosti naprav«. »Lesno industrija; Je v krizi zaradi previsokih proizvodnih stroškov oziroma ostre konkurence furlanskih podjetij, ki delujejo v ugodnejših pogojih zlasti glede delovne sile. Naročila so zato sedaj zelo redka, zlasti zaradi zastoja pri opremi stanovanjskih hiš in ladij in zaradi znižanih nakupov potrošnikov. Podjetja so zato delala le malo in izkoriščala no% renito poslabšanje stanja tr-žaškega gospodarstva zvezano z dvema datumoma: 20. marcem 1952 in 8. oktobrom 1953. V juliju 1952 je prišlo v Trst 21 rimskih funkcionarjev, ki so zasedli najvažnejša m^sta v tržaški upravi in zlasti na gospodarskih položajih. Od takrat. . pričenjajo kazati vse statistike vedno hujše padce in se kriza zaostruje. Po prihodu rimskih funkcionarjev je pričel padati pristaniški promet. Bes je, da je promet padel tudi iz raz- 110% LADJEDELNICA JSV. MARKO" TOV. STROJEV „$V. ANDREJ" DE LAVA).MOSTOV IN DVIGAL PLAVŽI . I. L. V. A.* JEKLARNA „ I. L.V. A.” Opomb a: OKTOBER 1QS2 okt o Ben 19SS in številnim obljubam po prihodu rimskih uradnikov ostale brez dela in -gredo v če-daljo ostrejšo krizo. Generalni direktor CRDA je bil tako pred _ nekaj dnevi prisiljen izjaviti, da bodo ladjedelnice CRDA v Trstu v sredini prihodnjega leta izkoriščale komaj 40 odstotkov naprav. Kot vidimo je bilo v lanskem letu vse ravnanje oblasti deloma zavestno, deloma pa zaradi tradicionalne rimske nesposobnosti tako, da je v resnici «več škodilo kot koristilo)). Lahko rečemo več — prihod rimskih funkcionarjev, tesnejša povezanost in podrejenost italijanskim ukazom so resnični vzroki krize. Dejali smo, da je Trst nastal, zrasel in dosegel svetovni pomen samo zato, ker se je odtrgal od Benetk in pričel služiti svojemu naravnemu zaledju. Tudi sedaj velja ta zgodovinska ugotovitev. Trst se lahko reši iz krize, lahko vnovič dobi syor jo veličino le, če se bo odtrgal od neprirodnih vezi z Italijo in se tesneje naslonil na svoje prirodno, tradicionalno zaledje. Grafični prikaz nazadovanja industrijske proizvodnje v Trst« v preteklem letu pacitet in delovne sile. Proizvodnja v najvažnejših obratih CRDA se je v letu dni skrčila skoro za polovico, pa tudi ILVA, proizvaja v resnici mnogo manj, kot bi kazalo iz odstotka izkoriščanja naprav jeklarne. Lani sta namreč bili v pogonu dve Martinovi peči letos pa samo ena, tako da so lani v oktobru napravili več kot 5 tisoč pet sto ton jekla letos pa nekaj pod 4 tisoč ton. Mnogo točnejšo sliko dobimo o položaju ILVA, če pogledamo dejanski obseg proizvodnje tega podjetja in ga primerjamo z lanskim stanjem: Proizvodnja ILVA oktober oktober 1952 1953 litb železo 8.436 6.594 jeklo 5.541 3.892 jeklene plošče 3.398 3.372 , lovne sile preveč«. «Barve m laki; Stanje pro-| j izvodnje je slabo... Proizvod- j nja je dosegla 28 odst v od-j i nosu na naprave v raznih I podjetjih#, | »Koneerve: Nobenega ra z- j voja pri proizvodnji v tem sektorju. Aktivnost je bila še vedno šibka in čutilo se I je pomanjkanje naročil z no- j tranjega trga, medtem ko so 1 naročila iz tujine še vedno I normalna.« Proizvodnjo oce-; njujejo na 30 odst. v odnosu1 na produkcijske sposobnosti#. nPredelava jute: Neugodna kriza, ki je zajela ta produkcijski sektor je povzročila zmanjšanje naročil tako z notranjega kot zunanjega trga. Zato je »Jutificio e Canapi-ficio Triestino# bil slabo zaposlen in se je produkcija t omejevala na tri dni v ted-| le 70 odst. naprav ter se pritožujejo, da imajo odvečno delovno silo. S sličnimi citati, vzetimi iz omenjenega poročila industrijske zbornice, bi lahko nadaljevali, saj ni položaj nič boljši v ostalih tržaških industrijskih podjetjih. Iz vseh navedenih čtevilnih podatkov o stanju tržaškega prometa, mornarice in velike ter male industrije lahko zaključimo da gre tržaško gospodarstvo v vedno ostrejšo krizo, politični dogodki okrog 8. oktobra pa so to krizo še zaostrili in povzročili, da jo sedaj občuti velika večina tržaškega delavstva. Preveč je podjetij, ki se pritožujejo nad »odvečno delovno silo# in se skušajo na ta ali oni način iznebiti delavcev. Ni slučajno, da je tako ko- logov, ki do neke mere niso odvisni od tržaških ukrepov, še bolj pa je točno, da se je v veliki meri znižal prav zaradi nepravilne železniške, tarifne in pristaniške politike. Da so ukrepi oblasti ((mnogokrat bolj škodljivi kot koristni#, je priznal celo ravnatelj ZVU za gospodarstvo in finance Sartori na procesu, ko ga je «Corriere di Trieste« obtožil, da ovira tržaški promet. Številne tržaške družine še niso pozabile, da so rimski funkcionarji z neodgovornim početjem praktično ukinili fond «Aldisio», da je že lani zaradi tega nastopila ostra kriza pri gradbenih podjetjih in se je brezposelnost prav v sredi zime zaostrila. Pa tudi ladjedelnice so kljub svečanim zagotovilom V ladjedelnici Sv. Marka (CRDA) SO gradili v okto- bru 1952 sledeče ladje: mešana 11.600 ton mešana 11.600 ton cisterna 18.100 ton cisterna 31.500 ton tovorna 3.700 ton meiana 3.700 ton mešana 425 ton mešana 425 ton SKUPNO so OKTOBRA 1952 GRADILI t LADIJ S 81.050 TONAMI V oktobru 1953 pa je ladjedelnica gradile slediče ladje; cisterna 31.500 ton cisterna 18.800 ton tovorna 6.440 ton SKUPNO SO OKTOBRA 1*53 GRADILI I LADJE S 56.740 TONAMI. FRANCE MA VRABCI H C 1 © Kmetič žito seje, vrabec se mu smeje: Cibi, cibi, hejca. Oj ti nesrečni vrabec! Narodna. Malokomu sem doslej povedal, da imam vrabce rad. Zakaj naj bi se neki dajal v zobe trdosrčnim ljudem, ki imajo vrabce radi samo v rižotu! Jaz nisem tak, jaz sem mehkega srca in imam rad vrabce le dokler so živi, dokler brezbrižno in razposajeno uganjajo svoje strahotne zločine, ki jim jih dan na dan pripisujemo in ki se jih nikoli ne kesajo ■— take imam rad. Ne vem, če so vprav vsi afinči« tako prikupni, tako nadležni, tako drzni, tako pretkani, tako strastni ljubimci in tako dobri starši; če so, smejo biti ponosni. V velemestu. Pred najino malo hišico je vrtec in tu sua z Rihardom obsejavala dve gredici s solatnim semenom. Tik ob vrtcu je bil drevored mogočnih platan — razkošno igrišče neštetih vrabcev. Rahlo sem branal z grabljami po gredici in se skrivnostno nasmihal: to bodo veseli vrabci najinega dela! In res, komaj so drobni lističi solate pogledali na svetlo, že so prihiteli vrabci, da vidijo, če bo dobra ali ne. Dobra je bila, kajti nikoli prej ni bilo toliko teh poniglavcev na bližnji platani kot sedaj. Pa ko bi bili na platani — kaj še — večinoma so bili na gredicah in marljivo opravljali sočno trgatev Zaman je Rihard pokal z dlanmi in mahal z rokami in kričal «i>šššc». Niti odleteli niso, če ni pobral polena. Pride Rihard v hišo in je jezen kakor sedem risov. «Kaj je hudega, Rihard?* pravim. «Vrabci, da bi jih strela!« i(Pa kaj so spet napravili?» «Kaj? Solato pulijo kar naprej, Ce ni eden dovolj močan, mu trije prihitijo na pomoč. Morala bi imeti korenine kakor akacija». «Pa bi jih spodil», menim preprosto. sSpodil! Postreljal jih bom! Puško kupim, revolver, bombo! Spodil! Brigajo se kaj, če jih spodim; hrbet obrnem in že so vsi nazaj in z njimi še pet iz sosednje ulice. Vražja ciganija!« Ne zamerim Rihardu. V potu svojega obraza je prekopal gredici in je bil prepričan, da se trudi zase. Zdaj pa taka Nesreča. Kdo naj bi se bil neki spomnil na vrabce. Sele zdaj ve in jih preklinja redoma vsak dan, pred vsakim kosilom in večerjo. In po kosilu in po večerji tudi. Pravzaprav zmeraj jth preklinja. Spomnim se nečesa od sile preprostega. Na vrtu onstran sosednje ulice sem o-pazil čuden lesen križ. uEn meč navpik, handžar počez» takorekoč, le da nista bila meč in handžar, pač pa dve leseni lati. Z obeh koncev povprečne, sta bingljali dve kositrni škatli in nihali kadar je bil veter. Vprašal sem, kaj to žalostno znamenje pomen ja. Vrabci se bojijo takega križa bolj kot vrag krščanskega, sem izvedel. Pojasnil sem Rihardu veliko novgst. «Tak križ bova napravila, Rihard. Solata je rešena!» Pa sva napravila tak križ in ga slovesno zataknila v sredo med obe gredici. Zares, prve dneve so vrabci ogledovali čudno napravo od daleč. Vznemirjeno so čivkali na platanovih vejah in se živahno posvetovali. Močno so nezaupni. Vse se jim zdi sumljivo, kar človek napravi. Zelo sva se smejala jaz pa Rihard in si mela roke. V soboto popoldne pa pride v vas Rihardvo leto Trgovina jestvin Milan Bevk TRST, UL Sottnino 9 želi svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto Mlekarna « A t P I IVI A » TRST, Ul. Rittmeyer št. 10 Tel. 31-464 želi cenjenim odjemalcem srečno notio leto Trgovina jestvin Avguštin Gregorič TRST, Ul. Commerciale 25 Tel. 29-658 želi svojim cenj. odjemalcem srečno nmo leto Jestvine na debelo Alojz Emili Milič Trst, Ul. Timeus, št. 7 - Tel. 41-147 Specialiteta kranjške klobase in kraški pršut Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem TRGOVINA JESTVIN Avgust Ščuka TRST, Ul. Commerciale št. 90 — Tel. 50-30 Elektroinslalacijsko podjetje Milan Auibružič TRST, Ul. Boeeaccio st. 10 Tel. 29-322 želi svojim klientom srečno novo leto A Gostilna « C 1 II II, » TRST, UL S. Marco 47 želi svojim gostom srečno novo leto Mlekiirna It A K I Ž TRST, UL S Marco 40 želi svojim cenjenim gostom srečno novo leto Gostilna „P BI ,1 I) Ž E T II” TRST, BARKOVLJE, Bovedo št. 48 Postreže Vam s pristno domačo kapljico in prvovrstno domačo kuhinjo Zeli svojim cenjenim gostom srečno in uspeha polno nov o leto želi vsem svojim delujočim in podpornim članom, kakor tudi vsem prijateljem, SRECHO NOVO LETO 1954 Zaloga papirja »* PAPVHUG TRST. Ul. F. Severo 10 Tel, 364-53 želi cenjenim odjemalcem srečno nop0 leto IHOHIOMSKE PRAVICE lUCOSLAVIIE PO MIROVNI P0C0DUI V TRSTU V mednarodnem življenju ni redek pojav, da ima kaka država nesporne ekonomske pravice na ozemlju druge države. Taki primer se vedno pojavlja, ko gre promet blaga skozi ozemlje določene države v druge države, ali kadar določena država potrebuje to ozemlje za svoj izvoz. Lahko rečemo, da je ista osnova pogodila nastajanje mednarodnih služnosti v sistemu razvoja mednarodne izmenjave ter da imamo te služnosti za logično posledico samega zamljepisnega položaja. Prišlo je do tega, da so ustanovitelji teh služnosti v času prvega razvoja mednarodne trgovine še v začetku 16. stoletja videli v njih priroden pojav ter dokazovali, da tem služnostim ni treba nasprotovati, ker so naravna pravica njihovih koristnikov. Med temi služnost- določa pogodba, in na tiste ki jih lahko izvaja na osno- vi samega jugoslovanskega položaja v Trstu. Gotovo je ena od glavnih gospodarskih pravic Jugoslavije, ta ne le da uporablja tržaško luko,1 marveč da je tudi udeležena v njenem u-pravnem odboru. Ko bi vrnili Trst Italiji brez tega jamstva, bi dosegla Italija tisto pravico, ki je nima, Jugoslavija pa izgubila tisto, ki jo Že ima. Pravica Jugoslavije, da u-porablja tržaško luko, ni samo pravica, da je udeležena v upravnem odboru in da u-porablja tržaško luko pod istimi pogoji brez diskrimi-nacii proti drugim zastavam in blagu To pravico stimulirajo tudi druge višje pravice, brez katerih ne bi mogla Jugoslavija v ugodnih pogojih uporabljati Trst kot narav mi so bile od prvih dni nred- no pristanišlče za določeno vsem; pravica do prometa na rekah in cestah ter uporabljanje važnih pristanišč Menili so in menijo, da je zaledje takega pristanišča po samem zemljepisnem odnosu ■upravičeno uporabljati^ pristanišča h kateremu teži, ter da država, v katere rokah je pristanišče, ne glede na njegov status nima pravice, da preprečuje drugim državam uporabljati to pristanišče. Z razvojem železnic in drugih tehničnih sredstev prevoza se je to pravilo še bolj razširilo in je v velikem delu prišlo v mednarodno pravo kot pojav, katerega zakonitosti nihče več ne oporeka. Na tem načelu je zgrajena teorija o mednarodnih rekah, s tokom kateri^ se lahko okoriščajo vsi, posebno pa obrežne države. Na tej teoriji je zgrajeno tudi pravo nemotenega železniškega tranzita po vseh železniških progah; pravo, ki je nažlo svoj izraz tudi v mednarodnem železniškem pravilniku. To pravo so potrdile barcelonske in ženevske konvencije o mednarodnem režimu v pristaniščih. V načelu morajo biti vse odprte luke pristopne za pristajanje in trgovske operacije z ladjami vseh zastav in blaga slehernega izvora brez vsake diskriminacije. Po drugi svetovni vojni so to pravo le dvakrat potrdili, in sicer v čikaaki konvenciji o letalskem prometu, o pravici poleta Čez tuja ozemlja in o pravici o uporabi trgovskih letalskih prog čez tuja ozemlja. Drugič je bilo potrjeno v konvenciji o cestnem prometu, to je v konvenciji, ki urejuje mednarodni avtomobilski promet. Medtem se to pravilo ne izraža samo v splošnih načelih, marveč se tudi lokalizira kot skupek okoliščin, ki napotu-jejo določeno državo, da se okorišča s pravico uporabljanja tujega ozemlja za svoj gospodarski razvoj. Upoštevajoč načelo, ki je v skladu z interesi domače države »n držav zaledja, je mnogo držav, Jd imajo velika pristanišča, z lastno dobro voljo proglasilo taka pristanišča za svobodna ali pa so pristale, da so se na njihovem ozemlju ustanovile svobodne cone v korist določe nih držav. " Nedavno je bil v mednarodnem pravu niz takih pristanišč, med katerimi zaslužita posebno pažnjo Gdansk in Memel. Gdansk je bil u-stanovljen z versajsko pogodbo kot privilegij v korist Poljske. Ta privilegij^ je imel v sebi mnogo političnih primesi Mnogo bolj važen je za nas primer Memel. Mesto in pristanišče Memel sta bila na etničnem področju litvanskega naroda in sta bila ločena od svojega etničnega področja zato, ker sta imela nemški nacionalni značaj. Ko so razpravljali o Memelu, se je postavilo vprašanje: ali je prevladujoče zaledje ali mesto, ki mu sluii zaledje. Premagalo je stališče, da je prevladujoči interes zaledja ter je Memel z določeno avtonomijo pripadel Litvi. Niso zanikali nemškega značaja Memela, ki je dobil kot mesto svoje pravice. Toda ugotovili so, da Memel služi Litvi- in drugim baltiškim državam kakor tudi Poljski, postavili Memel pod litvansko suverenost ob posebni kontroli Društva narodov. Zagotovili so takrat tudi mednarodne služnosti v Memelu v korist vsem tistim državam, kj jim je Memel primerno pristanišče za zveze s svetom. Isto vprašanje je nastalo po drugi svetovni vojni v zvezi s Trstom. Spričo dejstva, da Trst leži na nepretrganem jugoslovanskem etničnem zaledju ter upoštevajoč italijansko večino v samem ožjem Trstu, hkrati pa želeč, da ne pride pod Jugoslavijo, so štiri velesile soglasno sklenile, naj Trst postane posebno ozemlje s specifičnim pravnim položajem, omejenim s pravicami njegovih sosedov. Ekonomske pravice Jugoslavije Ob takšni rešitvi je dobila Jugosla ja vrsto posebnih ekonomskih pravic v Trstu. Te pravioe lahko delimo na tis ', ki jih izrecno zaledje, v katero moramo prištevati tudi Jugoslavijo. Mednarodni instrument o svobodni tržaški luki predvideva posebno ugodnost za Jugoslavijo; posebno pravico, da del tržaškega pristanišča, pa Čeprav svobodnega, služi za stalno ’ uporabljanje Jugoslaviji. S tem je Jugoslaviji dana pravica, da se s stalnim izkoriščanjem dela tržaškega pristanišča lahko v svojem prometu z inozemstvom osla-nja na to pristanišče in da del svojega uvoza in izvoza napoti v tej smeri. Ta pravica Jugoslavije je toliko bolj važna, ker se mnoge svetovne proge na vzhodnem Jadranu ne dotikajo druge luke razen Trsta. Prav tako je ta pravica značilna tudi po tem, da se lahko jugoslovansko blago skupno z izključnim uporabljanjem določenega dela tržaške luke, kakor tudi blago, ki je namenjeno za Jugoslavijo, okorišča s posebno ureditvijo, ki je lastna tržaškemu pristanišču in s posebnimi brezcarinskimi skladišši, ki so vezana na to pristanišče. Druga pravica, ki je vezana na uporabljanje svobod- slavije do nemotenega tran-1 nali slabše z njo kot z družita proti in izven luke. Ta I giimi državami, posebno pa ugodnost predstavlja prav tako važno pravico, kajti prihod jugoslovanskega blaga v tržaško pristanišče in prehod iz tega pristanišča v Jugoslavijo, ni samo možnost marveč pravica Jugoslavije; pravica, s katero Jugoslavija lahko računa in pri jemer ne more naleteti na presenečenja s strani italijanskega prestiža, ki bi delal diskriminacije v škodo jugoslovanskega gospodarstva v prid drugim državam. Jugoslavija je prav tako, da bi bil tranzit čim bolj popoln, po statutu STO dobila tudi pozitivno pravico, da more STO brez škode za svoje lastninske pravice nad železnicami v svojih , mejah in za svojo kontrolo nad upravo železnic, skleniti z Jugoslavijo sporazum za zagotovitev čim bolj racionalne in ekonomične eksploatacije svojih železnic. Na ta način bi Dr. Milan lSartoš se Trst Jugoslaviji približal, a sami prevozni sporazumi glede uvoza in izvoza iz Jugoslavije bi bili podvrženi njenemu posebnemu železniškemu sistemu, kar bi v mno. gočem pocenilo in olajšalo prevoz blaga, ki gre skozi tržaško pristanišče. Tu bi bila Jugoslavija zavarovana pred vsakim presenečenjem, ki bi lahko nastalo, če bi bila odvisna od železniške u-prave tretje države. V zvezi z železnicami bi Jugoslavija dobila tudi tu privilegij, da bi v komisiji, ki bi upravljala eksploatacijo tržaških železnic, imela svojega predstavnika ter na ta način vplivala na tržaško železniško politiko. Jugoslavija je po mirovni pogodbi dobila tudi nekatere druge pravice ekonomskega značaja, ki jih mi imenujemo negativne pravice. Te negativne ekonomske pravice nega pristanišča v Trstu po I Jugoslavije so v tem, da bi Jugoslaviji, je pravica Jugo-1 dobila jamstvo, da ne bi rav- ne, da ne bo Italija v Trstu favorizirana na njeno škodo. Predvsem izvirajo te negativne ekonomske pravice Jugoslavije v Trstu iz pravnega faktorja, da je Italija zgubila r.ad njim suverenost. S tem so Italijo postavili v položaj, da ne more vplivati na stanje v Trstu niti preprečevati — kakor je delala med obema vojnama — da se Trst izrodi, to je preprečiti njegovo naravno ekonomsko funkcijo, po kateri služi kot luka svojemu zaledju. Statut je Jugoslaviji zagotovil to pravico zlasti glede odtegnitve STO italijanskemu finančnemu vplivu. Posebno je bilo predpisano, da bo imelo STO svoj denarni sistem. S tem bi Jugoslavija imela neposreden denarni promet s Trstom in ne bi bila odvisna niti od italijanskega kreditnega vpliva v Trstu niti od italijanske valute. Po drugi strani je Trstu prepovedano sklepati z drugimi državami mednarodne pogodbe, ki bi predstavljale ekonomsko unijo ali izključno zvezo s kako drugo državo. Ze s tem je ta odredba pomenila izkljušitev italijanskega gospodarskega va-ruštva nad Trstom, kar bi pomenilo, da bi se moral Trst po gospodarskih zakonih obračati na njegovo zaledje in stopati z njim v gospodarske odnose,, kar je posebnega interesa za Jugoslavijo, ker je Trst' pristanišče, ki ji služi po njenih geografskih odnosih. Statut je prav tako predvideval, da je lahko STO pogodbena stranka v mednarodnih konvencijah, kolikor se tiče gospodarskih, tehničnih, kulturnih in socialnih vprašanj. S tem je Jugoslavija dobila možnost, da brez tujega posredovanja sklepa s Trstom sporazume prav za reševanje gospodarskih vprašanj, s katerimi bi se uresničilo tisto gospodarsko sodelovanje Jugoslavije in Trsta, ki jima je naravno, in da obe stranki pri tem upoštevata samo svoje interese, ne pa da Jugo- NASE KMEČKO GOSPODARSTVO ZOPET V KRITIČNEM POLOŽAJU Razlaščanje slovenske zemlje pod videzom «hnmanosti». Sloven1 ski kmetovalci, ki jih je 95 odst., vseh v coni A, niso zastopani niti v eni uradni ustanovi, ki se ukvarja s kmetijskimi vprašanji. Zanemarjenje strokovne izobrazbe in vrsta drugih diskriminacij Naše kmečko gospodarstvo, ki se je pred prvo svetovno vojno spričo bližine velikega potrošnega trga ugodno razvijalo in krepilo, je pričelo takoj po prvi Svetovni vojno zaradi italijanske okupacije nazadovati. Italijanske oblasti, ki so bile že takoj v začetku sovražno razpoložene proti vsemu slovenskemu gospodarstvu, so na široko odprle vrata italijanskim kmetijskim pridelkom in že s tem zadale prvi - udarec tukajšnjemu kmetijstvu, ki ni moglio tekmovati z italijanskimi kmečkimi pridelki. Italijanska fašistična raznarodovalna politika, ki je uporabila vsa sredstva. da bi našega upornega kmeta prisilila, da zapusti svojo zemljo v korist italijanskih priseljencev, je propadanje našega kmetijstva še pospešila. Posebno nalogo pri poita-. lijančevanju slovenskih vasi je imela ustanova «Ente per la rinascita agraria delle Tre Venezie«, ki je odkupovala na dražbi slovenska kmečka gospodarstva ter jih izročala elementom, ki so bili naklonjeni Italiji in fašizmu. Po podatkih, id jih imamo na razpolago, je ta ustanova od leta 1926 do leta 1938 odkupila na dražbi 7000 slovenskih in hrvatskih kmečkih posestev. Prav tl podatki pričajo, kako je ta ustanova vneto opravljala svoj posel Zato jo je tudi hvalil fašistični tisk. ki je te odkupe imenoval «Bonificazibne etnican. Naš kmet, ki se je stoletja boril za obstanek na naši zemlji in ki so je dobro zavedal, kakšna nevarnost mu preti, se je uničevanju uprl s tem, da se je še bolj zaril v svojo zemljo ter je skušal iztrgati vsaj toliko, da bi lahko preživljal sebe in družino in tako ohranil svojo zemljo,, ker se je dobro zavedal, da bo vsa fašistična raznarodovalna politika brezuspešna, dokler bo ostalo kmečko gospodarstvo v slovenskih rokah. Ta dolga 25-letna borba našega kmeta proti nacionalnemu in socialnemu zatiranju je našega kmeta skoraj popolnoma izčrpala in prav zaradi tega je bil prepričan, da bo po zmagoviti vojni proti nacifašizmu, v kateri je v okviru osvobodilne borbe aktivno sodeloval, konec trpljenja in krivic ter da bo zanj prišla nova doba, ki bo pomenila konec zapostavljanja in raznarodovanja ter da bo tev svojega gospodarstva do- nosti vsoto 3 milijard lir na bil ne le moralno ampak tudi materialno podporo, s katero bi se popravile vse tiste krivice, ki so mu bile prizadejane v 25 letih suženjstva. Ko je prevzela oblast ZVU, se diskriminacijska in raznarodovalna politika proti našemu kmečkemu gospodarstvu ni prav nič spremenila; spremenila se je samo taktika. Namesto odkrito nasilnega nastopa proti našemu kmečkemu gospodarstvu se danes italijanski iredentisti poslužujejo drugih oblik, ki so še bolj nevarne, ker se skrivajo za navidezno humanitarnimi ukrepi, ki pa zadajajo našemu kmetijstvu hude udarce. Tako stalno razlaščajo slovensko zemljo v prid raznih italijanskih ustanov. Za «Vil-laggio del Fanciullo« na Opčinah so razlastili in odkupili 74.097 kv. m zemljišča, za tako imenovano poboljše-valnico v Padričah 49.170 kv. m za športno igrišče ameriške vojske na Opčinah pa 74.000 kv. m zemljišča. Za begunsko taborišče je tržaška občinska uprava prodala na Opčinah 34.000 kv. m sloven- mirko Hosmina skega jusarskega zemljišča; prav tako je prodala isti u-stanovi 35,00Q kv. m jusarskega zemljišča v Sv. Križu. V Lonjerju so bili kmetje pod grožnjo razlastitve prisiljeni prodati podjetju «Italcemen-ti» 38.900 kv. m zemljišča; Za gradnjo cestnega omrežja so razlastili 370.000 kv. m slovenske zemlje. Ze sama omenjena površina razlaščene ali odkupljene slovenske zemlje v prid ustanov, ki nimajo nobene z vere z gospodarstvom tega področja, nam jasno kaže odnos tukajšnjih oblasti do kmečkega gospodarstva. Načrt ZVU, ki je predvideval znatno izboljšanje te panoge gospodarstva, je klavrno propadel, in sicer zelo verjetno po zaslugi prav tistih ljudi, ki so imeli v času fašizma glavno besedo pri zatiranju našega delovnega človeka. Odgovornim oblastem smo ža večkrat prikazali, da je na področju okoli 6000 kmečkih gospodarstev in da je nad 10 odstotkov prebivalstva posredno ali neposredno povezanih s kmetijsko proiz-v naporu za ponovno utrdi- vodnjo, ki presega po vred- leto in da kmetijstvo po vrednosti pridelkov kakor po Številu zaposlenih, ne zaostaja za kovinarsko industrijo ter da je prav zaradi tega dolžnost ZVU, da to gospodarsko panogo učinkovito podpre. Prav tako smo odgovornim oblastem prikazali, da je 95 odst. kmetovalcev slovenske narodnosti ter da bi morah slovenski kmetje imeti v vseh tistih ustanovah, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, svoje predstavnike, ki bi branili njihove interese. V zbornici za trgovino, industrijo in poljedelstvo, ki bi morala biti gibalo kmetijske dejavnosti, kmetje sploh niso dejansko zastopani. Strokovna izobrazba, ki bi mnogo pripomogla k izboljšanju kme. tijstva, je zanemarjena Zaman so bila vsa prizadevanja Kmečke zveze in občinskih svetov slovenskih občin za ustanovitev slovenske kmetijske šole, kajti za strokovno izobrazbo slovenskega kmeta niso dali nikoli na razpolago finančnih sredstev. ZVU je bila nakazana cela vrsta problemov, katerih rešitev bi pomagala razvoju našega kmetijstva, toda vsi napori v tej smeri so bili brezuspešni. Za tako očitno diskriminacijo proti našim kmetovalcem ne nosijo odgovornosti le razni rimski funkcionarji, ki to diskriminacijo izvajajo, marveč predvsem ZVU, ki jo zavestno ali podzavestno podpira. Zaradi takih krivičnih odnosov oblasti do kmečkega vprašanja je naše kmetijstvo zopet v kritičnem položaju in kmetje se morajo zopet boriti za obstoj. Ta borba pa bo uspešna le, če se bodo slovenski kmetje še bolj združili, da bodo vsa svoja vprašanja skupno reševali ter se skupno upirali vsem spletkam italijanskega imperializma in njegovih podrepnikov: le tako bodo lahko ohranili svojo zemljo in njen slovenski značaj. Razna kmečka gospodarska društva, ki še obstajajo, pa se morajo povrniti k taki aktivnosti, kakršno so izvajale pred prvo in po prvi svetovni vojni, t. j. poglobiti se morajo v vsa kmečka vprašanja, ki se pojavljajo po posameznih vaseh, ker le tako se bo naša kmetijstvo uspešno upiralo vsem poskusom uničevanja, s čimer bomo varovali tudi svoj narodni obstoj. slavija prihaja v položaj, da se njena gospodarska vprašanja in vprašanj Trsta rešujejo skozi prizmo italijanskih interesov. Obstaja tudi vrsta drugih vprašanj o ekonomskih pravicah Jugoslavije, ki so ve zana na ta najbolj važna vprašanja; to je pravica u-deležbe jugoslovanskega civilnega letalstva v trtaškem mednarodnem prometu, vprašanje izkoriščanja uslug tržaškega pristanišča, svobode poštnega in telefonskega prometa, enakega ravnanja ; jugoslovanskimi državljani v trgovskih operacijah, svoboda gibanja njenih poslovnih ljudi v svobodnem področju luke, uporabljanja tržaških skladišč, svoboda pristajanja, skupno uporabljanje vodovoda, dobave električne energije itd. Ce se vsa ta vprašanja povežejo in če k temu dodamo, da bi se italijanski vpliv močno skrčil s tem, da je po mirovni pogodbi STO brezplačno dodeljena vsa italijanska državna in poldržav-na • imovina ter imovina, ki je pripadala fašistišni stranki in njenim pomožnim organizacijam. tako da je STO postalo sposobno, da samo prevzame glavne javne usluge v Trstu — tedaj je jugoslovanski pravni interes prišel toliko bolj do izraza, v kolikor bi ta imovina morala zagotoviti javne usluge, ki bi koristile Jugoslaviji brez vpliva Italije. Ekonomski interesi Trsta Vse to dokazuje, da je šlo pri mirovni pogodbi, čeprav niso bili jugoslovanski gospodarski interesi dovolj zaščiteni, vendarle za to, da se Jugoslaviji neposredno ali posredno zajamčijo razne važne gospodarske pravice v Trstu, da bi mogla Jugoslavija nemoteno in brez italijanskega vpliva uporabljati tržaško luko in se okoriščati s tržaškim gospodarstvom ter uživati enakopraven položaj z drugimi državami brez vsake diskriminacije. Nedvomno je, da te pravice, dane Jugoslaviji in drugim državam tržaškega zaledja, predstavljajo hkrati posebni gospodarski interes Trsta. Trst bi sam v svojo korist izkoriščal tržaški monopolni položaj velikega pristanišča z dolžnostjo, da služi svojemu zaledji1. S tem bi bilo tržaškim meščanom zagotovljeno, da bi pripadal njim in ne Italiji dobiček od njihovega dela in da bi ta dobiček bil osnova za novo akumulacijo tega mesta, ki je bilo zgrajeno brez Italije in prej kot je prišlo pod italijansko suverenost in ki je pod italijansko oblastjo životarilo ia propadalo. Italija ni tržaško zaledje. To potrjuje tudi dejstvo, da je Italija med obema vojnama, ko je bil Trst pod njeno suverenostjo, v njegovi bližini, to je pri Benetkah, izgradila pristanišče Porto Marghero, ki bi bilo nepotrebno, če bi bila dežela Benečija, v katero je bil vključen Trst, tržaško zaledje. V tem primeru ne bi bilo treba investirati ogromna sredstva v graditev nove luke, marveč bi ta sredstva uporabili za razvoj Trsta. Toda Trst je bil in je ostal naravna luka svojega zaledja, vključujoč ne le določene dele Jugoslavije in Avstrije kot naj-neposrednejše zaledje, marveč tudi druge kraje Srednje Evrope in Podonavja. Ce se upošteva vse to, tedaj se vidi, koliiko pravic bi izgubila Jugoslavija, če bi Trst in njegovo pristanišče z enim samim odlokom brezpogojno predali Italiji. To bi pomenilo v prvi vrsti oropati Jugoslavijo njenih priznanih in doseženih pravic, ki so naile svoj izrez v posebnih mednarodnih pogodbah, in za katere — tudi če ne sprejmemo idejo šole prirodnega prava — moremo glede na stvarnost reči, da so to naravne pravice Jugoslavije, ker so te pravice izraz ekonomske nujnosti in skladnosti interesov Jugoslavije kot državnega zaledja i Trsta i njegove luke. Ta kratki pogled na to, kakšnih pravic bi bila oropana Jugoslavija, je samo dopolnilo splošnega vprašanja. Vprašanja političnega značaja in krivice proti našim narodom, ki bi se še bolj krepko pokazala v dejstvu, da se oblast v okviru jugoslovanskega etničnega področja, katerega prebivalstvo je etnično mešano, izroči na milost in nemilost Italiji. Mi se tu ne spuščamo v to politično plat, ker je bilo o tem dovolj govora v našem tišini. Ne moremo pa molče preiti niti mimo teh gospodarskih plati. Gospodarske pravice Jugoslavije v Trstu niso izraz nekega umetno skonstruiranega prava, marveč so posledica stoletnih zvez Trsta in jugoslovanskih pokrajin, ki gravitirajo nanj. Te pravice ,so potrjene z mednarodnim pravom, ker so obstajale že pred to potrditvijo in ker je sama njihova potrditev deklarativni akt nujnosti ekonomskih *vez med Jugoslavijo in Trstom in skladnosti njunih 'nteresov. Klepar in inštalater Milan Soave (Št/ali) TRST, Ul. San Giusto št. 16 Tel. 93-609 4 M L E K A RNA K o 1 e TRST, Ul. F. Filzi 13 ieli srečno novo leto vsem cenj. odjemalcem Brata ŠVARA Elektromehanična delavnica za avtomobile In motorje TRST, Ul. Giulla 28 Podjetje Tel. 96-742 Trgovina jestvin Roman Smnc Ul. Battisti 13 Seli srečno novo leto vsem cenj. odjemalcem Trgovina jestvin Brata Višini TRST, Ul. Roma 15 - Tel. 23094 želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto Trgovina jestvin Rudi Bidovec TRST, Ul. Genova 13 - Tel. 37-700 (nova štev.) zeli cenjenim odjemalcem srečno novo leto GOSTILNA Ostrouška TRST, Ul. S. Nicolft 3 želi vsem cenjenim gostom srečno novo leto Krojaška delavnica Lado Premcu TRST, Ulica Ginnastlca 35, tel. 45-447 Seli cenjenim klientom uspeha polno leto 1954 KRZNARSTVO Mermoglia TRST, Ul. Coroneo 4 zeli uspeha polno leto 1954 Bnfiet „Pri Jožkotu“ TRST, Ul. Ghega 2 mit cenjenim gostom obilo uspeha in zadovoljstva v novem letu ter postreže s prvovrstno kuhinjo, briškim in istrskim vinom Buffet »Tomažič “ TRST, Ul. Cassa di Risparmio 3 - Tel. 53-01 Kranjske klobase in kraški teran dobiš pri tTomažičut vsak dan Krojaški salon M. Mozetič TRST, Trg Garibaldi 11 Tel. 90-280 želi cenjenim klientom srečno In uspehov polno novo leto Krojaška delavnica Stanislav Košuta TRST, Ul. Raffineria 5 Tel. 95-498 želi cenjenim klientom srečno novo leto Odlikovana mizarska delavnica Roman Barič - Marini TRST, Ul. R. Manna 21 Tel. 81-84 Izdelovanje pohištva in vsakovrstne lesene opreme želi vsem srečno novo leto Josip Kravos Krojačnica za moške in ženske TRST (Sv. Ivan) ul. Brandesia 53 Svoji cenjeni klienteli želi uspeha polno leto 1954 Gostilna < !\ n n 10 Bunker» TRST, Ul. Conti št. 40 Pristno istrsko vino in originalna barbera Lastnik: MIRKO PIREC Priporočajo se bratje Umek 5eli svojim gostom srečno novo leto DIPLOMIRANA KROJACNIOA s srebrno medaljo leta 1953 Leopold Podgornik TRST, Ulica Oriani St. 9 želi svojim cenjenim klientom srečno novo leto Emporio H a v r i n r a TRST , Ul. Oriani 7 Tel. 94-453 želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspeha polno leto 1954 F. Rupena nasl. TRST, Ul. Udtae 15 Tel. 86-48 želi svojim klientom srečno novo leto Uspeha polno leto 1954 želi vsem cenjenim klientom Ivan Ribarič Uvoz — Izvoz Zaloga oglja, premoga in drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO Urad: Ul. Crispi št. 14 - Tel. 93-562 Skladišče: Ul. delle Milizie 14 - Tel. 96-510 Telefon. štev. stanovanja 95-918 linicola istriana TRST, Ul. Fonderla 6 Tel. 93-200 gostilna - bife - cantina Ul. Solitario štev. 4 MIRKO PIREC VINA: istrska malvazija, refošk, barbera, pie-mant, furlanska vina In kraški teran Prodaja vina na debelo vošči srečno novo leto vsem klientom Trgovina jestvin P n I j š a It GRETA št. 275 želi cenj. odjemalcem sreče polno novo leto ,,1'OTO E 1)1“ J L'8t, lil. (Jdani 2-1 ^Barrlorn) Jestvine in pekarna ŠIRCA TRST, Strada vecchia dellTstria Stev. 216 ieli cenj. odjemalcem uspeha polno leto 1954 TRST, Tvrdka R e r z e Piazza S. Giovanni 1. Telefon 50-19 vošči svojim cenjenim odjemalcem srečno in zadovoljno leto 1954 A Trans - Trst d* Z O* Za TRST želi srečno novo leto Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem STAROZNANA TVRDKA Jakob Perhauc zailoga likerjev, žganja ln sirupov TRST. Ul. S. T. Xydias 6. tel. 96-882 ^uauauuiiuuuuuuuuuuuiiuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuiiuuuuauuuiiuuuuiiiiuuuukuuiiuuuuuuuuuuuuuuuiuuuuuuuuuuuuauuuuui a a a a a a a a 3 a a a a a a a a a a a a a a a a a' a a a a a a a a a a a a l a a a a a a a a 1 a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a -* a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a 3 a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a VESELO KISLI PREGLED JANUAR 1 2a leio 1953 "v' /# / C V M i BS*. fS Včasih je pogled nazaj poln zabave iti pouka, ker pokaže, da naš svet se vedno v istem krogu suka. V Franciji šedš ministri .stalno ob zeleni mizi: danes tam je kriza v vladi, jutri pa je vlada v krizi. Da je v ječah Se prostora, v Moskvi skoraj so prezrli; zidovske zdravnike torej prav na. hitro so zaprli. Let devetdeset praznuje v Reziji naš slavni Trinko. Dolgo še pri nas ostani, stari ti slovenski sinko! FEBRUAR Keprulii se je oglasil v Beogradu na posete; Stefanopulos sledi mu... Hopla! Tu se nekaj plete! Na Holandskem strašna voda mesta in vasi podira. Hrabro se bori Holandci vse človeštvo jih podpira. Na Koreji pa zavela so pogajanja na novo. Al’ bo jajce, al’ klopotec, to se še ne vi gotovo. Da v Gorici na kulturo ne bi morda pozabili, so v slovenski srednji šoli zopet bombo podložili. MAREC Boljše vreme marec nosi, nove nade, nov pogum: Koj v začetku bil podpisan je balkanski sporazum. V Moskvi Stalin oboli za par dni in ze ga ni. A čez komaj teden Gottrvald V Pragi mu sledi. Jasno je, da je nejasen zdaj tam v Moskvi položaj: jasno torej, da potrebne čistke bodo in še kaj.- Koj razpisal je volitve, zdaj gotova mu je zmaga; kadar ljudstvo je nasprotno, pa zvijača naj pomaga. V Moskvi zidovske zdravnike so spustili na svobodo. Druge so zato zaprli. Mar naj ječe prazne bodo?! V Panmunjomu po dveh letih prvi je uspeh dosežen: Sel domov bo vsak ujetnik, ki je ranjen al’ betežen. MAJ Lepi maj pač ni prikladen, da politika se uganja. V maju človek o ljubezni in tak" dalje raje sanja. Po proslavi prvoniajski smo se glasbi posvetili, pevce, godce iz Ljubljane smo sprejeli, počastili. Cuj glasove iz Pariza; Tu je sama večna kriza! A s Koreje poročilo: Tu je le besed obilo! London pa nam brzojavlja: Tu se kronanje pripravlja. Skrb nam sega preko glave, grozne, grozne so težave. JUNIJ tJOCTANU I V Trstu MJS-je zborovanje z bombo klavrno končal; ranila je gospodarja... Kaj jo nosi, če ne zna!!'- APRIL Nov volilni' zakon v Rimu spravljen srečno je pod kapo in De Gasperi zdaj upa, da dobil bo novo sapo. Na vrh Everesta človek končno vendar je dospel. Hvala bod’bogul Zdaj nit več te skrbi ne bo imel! Po Italiji volitve v polnem redu so potekle. Z njimi pa se vladne stranke prav pošteno so opekle. V Pazinu se zbere ljudstvo■ da pokloni se Gortanu in da par besed odkritih sporoči Italijanu. Francija pa je vesela, ker je končno le uspela: Po zaslugi Laniela zopet vlado bo imela. JU LIJ Da sestavi novo vlado, Gasperi zaman poskuša; konec je njegove slave ljudstvo več ga ne posluša. Malenkov pa Berji pesem o Lubjanki je zasviral: Prej je druge tja pošiljal, zdaj pa sam jo bo študiral. mk ; Na Koreji vendar enkrat konec doživel špetir je; po dveh dolgoveznih letih je podpisano premirje. V Rimu vladna krpanja po programu se razvija; Gasperi je «kufre spokah, drug naj glavo si razbija. AVGUST Po Piccionijevem j jaška vlado je sestavil Pella. Rimska javnost si domišlja, da je terno s tem zadela. Mal’ z orožjem porožljati, to nikoli ni napačno; A že drugi dan sprememba taka pride, da je joj: Tam na meji mož vodilni dvigne svoj mogočni «Stoj!> NOVEMBER Huda v Rimu je zadrega. Pella udarec s tem parira, da po starem vzorcu sklene, naj mladina demonstrira. Ker uspeh je negativen, ljudstvo čudi se in gleda in pozabi, da je lačno. Prva skrb je torej Pelli, da izvede to idejo. «Guerrp.t-» vpije in vojake koj odpošlje tja na mejo. V Teheranu Mosadek vsidra v vladni se palači-Sah se vsede na letalo, da drugod se mal’ prezrači. SEPTEMBER A '.1 Na Okroglici odločna izrečena je beseda. Ljudstvo naše in voditelj svoje se moči zaveda: Ne! Ne boste barantali z našo zemljo in krvjo! Naše ljudstvo za pravico se borilo je in bo! Madrepatrijske koncerte v Trstu Bartoli zasvira, a compagno mu Vidall začne Pella mešetarit', če v Atenah al’ v Parizu dalo bi se kaj prevarif, A zaman se trudi Pella s silo, prošnjo in prevaro-Sklep od osmega oktobra spada ze med staro 'šaro. Rim in Washington in London istega so mnenja zdej: Ker se stvar nam ni obnesla, pa jo guncajmo naprej! DECEMBER Meje zapusti vojaki, ljudstvo jim spomin ohrani, jih pozdravlja, obdaruje— toda — le na eni strani! V Rimu nove sb težave: Kaj bo jutri za pod zobe? t*TUJ j — vpraša: delavec, uradnik — stavke rastejo kot gobe. V Trstu pa se samo burja včasih zmisli. da zapiska. Drugo vse je tpoteftanOi», kolne in pasove stiska. In pogled naprej? O jerum! Kje napoved je mogoča? Temni so povsod oblaki. _ Sneg bo ali dež al’ ~ toča. zraven pridno sekundira. Sah se v Teheran povrne in zakliče: «Slek. šlek, šlek! zdaj pa jaz bom komandiral, ti pa v ječo. Mosadek■'» OKTOBER Prve dni se že pokaže dobrohotnost «domovine>, ko uprava v naših šolah več razredov nam ukine. S tem zavezniška prijaznost se je pil še-le pričela; kajti osmega oktobra poči bomba prav debela. Bartoli takoj zakliče: «Hej, meščani! Ven zastave!* Ljudstvo pa ni tega mnenja, žalostno poveša glave. r SKLEP Moja zelja je pa taka, da čez leto vse bi d’jalo; «K vragu, ti prerok lažnivi! Sonce se nam je smejalo!!» Dado fe c e e e r c e e e e e e e r c e K I e e e c e r e e e c e e c e e e c e e e e c c e c £ c £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ I £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ C £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ E £ £ C £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ § l l r c £ Urarna in zlatarna Martin Šuligoj GORICA, Ul. Carducci, 19 žeti cenjenim odjemalcem srečno novo leto. Avtoprevoznik Herman Van ut STANDREZ želi srečno novo leto Tvrdka z električnim materialom Massimiltano Steni GORICA Ul. Mazzini 13, Tel. 29-24 Seli cenj. odjemalcem srečno novo lete KAVARNA -BIFE’ BRATUŽ GORICA, Ul. Mataeli, 14 Tel. 34-78 želi svojim cenjenim gostom srečno novo leto KNJIGARNA „G. CARDUCCI* združena s prodajo papirja in pisarniških, potrebščin na debelo in drobno GORICA Ul Carducci 7, Tel. 2288 želi srečno novo leto vsem cenj. odjemalcem a | ^rmnmmmmTTTTOmmTm»mn mHmitffnntomnnimffimimEnTmfTrrmroffHTmHiTnTTrommmfmmmnnTmiTTmmmimn rrmwwwnmmwwnwmmwrt — * . Srečno novo leto želi RIBARNICA Uanen OPČINE Proseška ulica 47 GOSTILNA P A V L 1 M Drevored XX. septembra štev. 54 GORICA Seli cenjenim. gostom srečno novo leto Mirodilnica Anton Podgornik GORICA Trg E. de Amicis št. 12 Tel. 30-09 želi cenjenim odjemalcem srečno novo leto Uprava KINO - ŠTAAIDRP.Ž želi t>«em obiskovalcem srečno in uspeha poltto novo leto i • f ■ • i Kmečka banka GORICA, Ul. MoreUi. 14 Tel. 2206 želi srečno novo leto Lesni trgovec Karlo Mischon GORICA, Ul. Anglolina 23 Telefon 2829 zeli srečno novo leto Goriška nabavno * prodajna zadruga GORICA, Ul Don Bosco, 48 Tel. 2608 teli sreftto nemo leto Zaloga vina in likerjev ter najboljših domačih ln briSkih vin Ivan Bric GORICA, UL Croce, 4, - Tel. pisarne 3497, stanovanje 2010 želi srečno novo leto 1954 cenjenim klientom Tvrdka /. oloktričnim materialom Giovanni Mi/.zon GORICA, C. Verdi 33 Telefon 30-48 želi uspeha polno leto 1964 vsem cenjenim klientom Tvrdka „s. I. L L a.“ GORICA Ul. Duca d'Aosta It. 17 Telefon 3436 teli srečno nooo leto Strojno mizarstvo Anton Cernignj GORICA Ul. Duca d’Aosta št. 30 Telefon 25-98 reli srečno novo leto KLOBUCARNA „111. I»eban“ Športni in klasični klobuki znamke «Panizza» -«Rossi» dežnik), kovčki, moške srajce, kravate GORICA, Ul. Raštel, 28 ' želi srečno novo leto svojim cenj. odjemalcem trgovina jestvin Jože Cigoj GORICA, Ul. Monache 17 želi svojim, odjemalcem srečno novo leto LESNI TRGOVEC Vitiorlo Hliseri GORICA. Ul. Ariosto 5 Tel. 33-35 želi vsem srečno novo leto RESTAVRACIJA D AH EU OPČINE Narodna ulica želi cenjenim gostom srečno novo leto Gostilna Fabčič OPČINE. Narodna ul 156 želi svojim cenjenim obiskovalcem uspeha polno leto 1954 Alojz /.ongher GORIC/V, Corso Verdi 1, Tel. 3364 Prodaja in popravila ra-dioaparatov — popravila električnih strojev ieli obilo uspeha v novem letu vsem cenjenim klientom Trgovina jestvin Ciril Bndihna GORICA, Ul. Venniero 6 Tel. 29-18 želi cenjenim klientom srečno novo l*to Odlikovana mizarska delavnica Škcrlai/aj in Šajna OPČINE, Narodna ul. 156 želi svojim klientom, srečno novo leto Obilo uspehov v novem letu Želi cenjenim odjemalcem trgovina jestvin Josip Škabar OPČINE. Narodna ul. 42 - Tel 21-026 CENTRAL BAR - KAVARNA OPČINE želi vsem cenjenim gostom srečno novo leto Z ni? a (lok OPČINE. Narodna ul. 57 In 63 trgorios jnsHin • poklana in slaščičarna Telefon 24-046 želi svojim cenjenim odjemalcem, srečno in uspeha polno novo leto Kinu di/orana n a 0 p f: i n a li Narodna ulica želi svojim obiskovalcem srečno in uspeha polno leto 1954 Čeuljarnica G OLJA PROSEK 212 vošči svojim klientom srečno novo leto lirama zlatarna Anton IVI A L A L A IVI OPČINE, Alpinska ulica 83-1 želi cenjenim odjemalcem srečno novo leto Trgovina čevljev Marcel IVI A I> A L A IV OPČINE. PioseSka cesta st. 59 želi svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto Ignac Plahuta trgovina koles in motorjev «OLYMPIA» GORICA UL Duca d’Aosta, štev. H želi grelno novo leto MESNICA Krmenetflldo Soarcl GORICA, Travnik St. 8 Tel. 21-85 želi srečno novo leto, 1. januarja 1M4 TO DM sindikalnega življenja Ob koncu leta 1953 moramo žal ugotoviti, da $o delavci močno dezorientirani I vodstva ES in Delavske in sindikalno razcepljeni ter zbornice sploh brez besede pasivni spričo nujnih gospo- | in zelo malo odločajo. Toda darskih vprašanj. Ob koncu leta je nad 50 odstotkov delavcev sploh izven sindikatov, sindikalna vodstva pa so strankarsko nestrpna ter popolnoma odvisna od rimskih qentral, ki so sovražne resnični in samostojni sindikalni borbi v Trstu. Zato ni opažati nobenega iskrenega napora za enotno sindikalno akcijo, medtem ko posvečajo vso svojo pažnjo dejanski pasivnosti tržaških delavcev. Nasprotno pa se o-paža aktivna akcijska enotnost skupno z industrijci in z aparatom ZVU proti Razrednim sindikatom. Z vso to pasivnostjo so tržaški delavci tudi začeli leto 1953. Tu podajamo kratek kronološki pregled najvažnejših dogodkov in tega, .kar je bilo storjenega na sindikalnem področju in kako so to storili. Začeli so pristanišiniki, ki so zahtevali upokojitev starih delavcev, dopolnitev pokojnin in vključitev priložnostnih delavcev v pristaniške družbe. Protestirali so tudi proti ukazu št. 1 ZVU, ki je vpeljal v tržaško pristanišče pravilnik o izvajanju zakonika pomorske plovbet, Splošno nezadovoljstvo pa ni zadostovalo, da bi bil pravilnik preklican; nekaj pozitivnega pa so dosegli glede upokojitev. Sledili so delavci podjetij Genet in OMSA, ki so protestirali proti odpustom, pa jih kljub temu niso preprečili. Važna je bilo nato dolgo stavkovno gibanje s krajšimi stavkami delavcev CRDA proti novim disciplinskim predpisom, ki so jemali delavcem civilne in pogodbene pravice. Tudi tu je prišlo do kompromisa, ki je služil le temu, da so ■ukrep odložili. Nato se je pričela agitacija za Delavske zadruge, ki se je prav pretekli teden popolnoma negativno. zaključila. Uslužbenci Tržaške konop-Ijarne so se borili brez prave pomoči sindikatov proti reakcionarni izkoriščevalski politiki ravnateljstva, toda kljub trdi borbi je v glavnem obveljala beseda lastnikov. Ravnateljstvo IJJVA je izzivalo delavce z diskriminacijami in izsiljevanji, toda kljub splošnemu vrenju delavstva niso sindikalna vodstva začela nobene odločilne akcije. Delavci v pivovarni Dreher ter v podjetju Sl.DE.MAR. so se upirali poskusom, da bi se zmanjšal pomen predstavništev v podjetjih, medtem pa so se tobačne delavke borile in stavkale za izboljšanje mezdnih tarif, kar so delno dosegle v maju s sporazumom o izenačenju družinskih doklad z 8-odstotnim po-"ilšTconi V sporu v Felszegy glede udeležbe pri delu dobička so ES delitvi nasprotovali, medtem ko bi lahko stvar posplošili, kar bi bilo v korist vsemu delavstvu. Kljub sporazumu v Italiji .med Confindustrio in sindikalnimi organizacijami o notranjih komisijah so sindikalna vodstva v Trstu odbila.pred-log Razrednih sindikatov, da bi se v Trstu razpravljalo o tovarniških odborih, tako da še sedaj niso delavska predstavništva v Trstu pogodbeno priznana. Da bi dokazali vrednost in pomen neposredne akcije glede jasnih ciljev, so tramvajski uslužbenci napovedali petdnevno stor/jo za delovne turnuse ter imeli pri tem precej uspeha. V podjetjih Modiano in Esso-Stan-dard so se delavci hoteli boriti do kraja proti reakcionarnim ukrepom vodstev, toda sindikati jih niso podprli. Tiskarski delavci so stopili v borbo M poenotenje plač in njihovo izboljšanje ter so v sistematični borbi dosegli dobre rezultate. . Zaradi poslabšanja položaja so šli brezposelni delavci na tržaške ulice in trge ter zahtevali pravico od dela in življenja. Odločna a/ceija je nekoliko prebudila odgovorne kroge ter jih prisilila, da so sprejeli nekaj pozitivnih ukrepov, ki bi bili mnogo bolj izdatni, če ne bi iredentistični interesi dovedli sin- 80.000 delavcev zaradi pri- I okrožnicami in letaki teh sin- stranske sindikalne politika | dikatov, ki jih delavci ved- no bolj berejo in o njih med seboj diskutirajo. Izkušnje preteklega leta tudi kažejo, da se delavci radi vztrajno borijo, ko imajo neposredno pred seboj delodajalca, t. j.' svojega izko-. riščevalca. Tako se začenja novo leto s težkimi, toda koristnimi izkušnjami, ki bodo postale pravi kapitali in ki bodo pomagale tržaškim delavcem, da se z vso svojo težo pojavijo v sporu nasprotujočih si interesov ter da bodo imeli glavno besedo pri reševanju vprašanj, ki se tičejo njih samih in splošnih vprašanj vsega delovnega ljudstva Trsta. B. P. stališča delavce CRDA, pri-staniičnikov, tramvajskih u-službencev, tobačnih delavk, tiskarjev in brezposelnih kažejo, da je prišlo do napredka v razčiščevanju pojmov med delavci, hkrati pa kažejo. da je prišlo do pomembnega prebujenja v kolektivih velikih tovarn in podjetij ter da sindikalnim vodstvom vedno manj uspevajo poskusi, da bi delavstvo popolnoma pasivizirali. K temu pozitivnemu dejstvu je treba dodati vedno večji vpliv akcije Razrednih sindt-katov ter konstruktivnega delovanja in propagande z Vsem svojim cenjenim klientom želi'srečno in uspeha polno., novo leto 1954. Zadružni kon/urcij /. jeslvinami Zastopstvo in glavna zaloga mineralne vode ,R III) RUSKA” TRST, Ul. Valdirivo 3. Tel. 35-034 Mizarska delavnica franc Tat/čer TRST, Ul. sv. Frančiška 22 zeli srečno novo. leto vsem klientom Manufakturna trgovina, modne drobnarije in razne otroške potrebščine K. Suši«; TRST, Ul. Roiano 2. Tel. 32-515 želi cenjenim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto 1954 Trgovina jestvin Vladimir tl L' u v a t TRST, Ul. Cologna 19 Tel. 95-768 želi srečno novo leto cenjenim klientom prijateljem in znancem Krojačnica Henrik G u mize tj BAZOVICA 53 zeli srečno novo leto vsem klientom znancem in prijateljem na Tržaškem in v Jugoslaviji Tvrdka RA Dl US A S. I1. A. Uvoz — Izvoz TRST. Piazza della\Borsa 7-1 Tel. 377-60 zeli uspeha polno novo leto PohiStvo po najnižjih cenah Trsta in okolice dobile v trgovini - l/IKTOR I.OREHZl TRST, Drevored XX Settembre 53 ali pa v delavnici Ul. Zovenzoni 6, Tel. 94366 Zeli vsem cenjenim odjemalcem obilo• uspehov v novem, letu Glasbena Matica dviga kulturno raven tržaških Slovencev Pomen glasbene šole - prirejanje javnih koncertov - glasbena predavanja itd. (Nadaljevanje s 4. strani) brežinskega okraja v katere se posebno zaganja italijanska raznarodovalna akcija (Devin, Sesljan, Nabrežina, Sempolaj itd.). Prav v teh krajih je zanimanje za glasbeno šolstvo tolikšno, da bi Glasbena Matica s pridom mogla ustanoviti podružnico Nabrežini, če bi imeli na razpolago zadostna finančna sredstva. Ta sredstva pa so pičla že iz tega razloga, ker je velika večina staršev gojencev šole Glasbene Matice srednjega kmečkega ali delavskega stanU. S tem, da priteguje v svoj Pomen in vloga študijske knjižnice (Na-iUjevanje s 4. strani) dat ni meri pomagala. V preteklem letu se je gibal povprečni mesečni obisk od 350 do 500 prisotnih. Naša Jjnjižnica je izdala dve Stevitkl «Tržaške bibliografije*,-ki je vzbudila precejšnje zanimanje tudi drhi-' god po svetu in tako je prišla naša knjižnica v stik tudi z nekaterimi velikimi znanstvenimi knjižnicami. Ndj navedem tu Kongresno knjižnico v Washingtonu, Knjižnico ministrstva za informacije republike Indonezije v Djakarti, Unesco itd. V preteklem letu je zašla knjižnica v resen gmotni položaj in edino to je močno oviralo delovanje knjižnice. Odbor si je z vsemi silami prizadeval, da je knjižnica kljub temu neovirano poslovala in tudi vsaj v majhni meri rastla. Upamo, da bomo te težave prihodnje leto premagali in da nam bo tudi naša javnost pri tem šla na roko. Hvaležni smo vsem, ki so nam doslej kakor koli pomagali. V najrazličnejše kroge naše slovenske javnosti je zašlo delo naše knjižnice in krog številne otroke slovenskih. staršev, . neredko tudi one, ki sicer obiskujejo italijanske šole, ter že zapada-jo pod italijanski kulturni vpliv, vrši Glasbena šola poleg pedagoške silno važno narodnostno politično nalogo. Dejstva kažejo' da se je večina slovenske mladine, ki je študirala na ' italijanskem glasbenem zavodu potujčila, čeprav njihovi starši niso znali niti besedice italijanski. Z glasbeno izobrazoo se končno vzgaja slovenska koncertna publika ter se pomaga premostiti občutek manjvrednosti, ki se je pri naših ljudeh tako. globoko ukoreninil s sistematičnim italijanskim zatiranjem. Poleg šole je glavna dejavnost Glasbene Matice usmerjena v organiziranje javnih koncertnih prireditev, ki so velikega pomena, za razvoj kulturnega življenja tržaških Slovencev. Koncertna poslovalnica Glasbene Matice je v letu 1953. dosegla lepe uspehe in organizirala vrsto koncertov, pri katerih so sodelovali 'tržaški in jugoslovanski solisti .in -ansambli. Pri organiziranju koncertov so velike težave, ker je tudi Glasbena Matica, kakor Slovensko narodno gledališče v Trstu, navezana na Avditorium, na dvorano zavezniške vojaške uprave, za katere uporabo pa ne more sama določati terminov. Prav tako; so težave, ker nima koncertna poslovalnica svoje administrativne moči, temveč sloni vse delo v zvezi z organiziranjem koncertov na požrtvovalnosti sodelavcev Glasbene Matice toliko večja nem učitelji glasbe, administratorji, sodelavci pri koncertih itd. Ce upoštevamo še to, da je gostovanje večjih ansamblov združeno z znatnimi stroški in da Glasbena Matica ne prejema od tržaških oblasti prav nobenih podpor, kakor jih prejemajo druge podobne italijanske, institucije. je težavnost dela Glasbene matice toliko večja in vredna vsega priznanja. Med posebno uspele koncerte v letu 1953. štejemo nastop simfoničnega orkestra Sloven- Mizarska delavnica Jože Mihnlj TRST Ul. Ugo’ Polonio 3 Tel. 95-357 želi svojim odjemalcem srečno novo leto Gostilna Benedikt F le tj o TRST, Ul. Rossini 6 želi cenjenim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto Društvena »ostilna na Up cinah Vošči srečno noto leto s tem t udi med vse nase ljudi. Tako je skoro vsakdo j ske filharmonije pod vodstvom na ta ali oni način obogatil i Sama' Hubada, .nastop Sloven-svoje znanje in se bolj za- skega vokalnega okteta ter vestno povezal Z našo na- pevskega zbora Glasbene Ma-rodno skupnostjo. Zato mora tiče iz Ljubljane, ki ga vodi naša Narodna in študijska Ciril Cvetko. Poleg tržaškega knjižnica še naprej rasti, da Komornega zbora, ki ga vodi se bo tudi z njeno pomočjo Ubald Vrabec ter solistov: dvigala naša kulturna raven, harfistke Jelice Pertot-Por-JOS1P KOSOVEL tograndi ter pianistov Bratuž Damjane, Gojmira Demšarja in Devetak Gabrijela ter klarinetista Sergeja Volpija so. nastopili naslednji jugoslovanski umetniki: sopranistka Anita Meze, ’ baritonist Vladimir Ruždjak in . Stanoje Jankovič, mezzosopranistka Elza Karlo-vac, violinista Jelka Staničr Krekova in Karlo Rupel, pianist Marjan Lipovšek ter ljubljanski godalni.. kvartet (Pfeifer, Dermelj, Šušteršič in Šedlbauer). Kljub vsem težavam predstavljajo koncerti Glabene Matice izredno uspele prireditve, saj je povprečen obisk slovenskih koncertov številnejši od mnogih podobnih prireditev, ki jih prirejajo italijanske ustanove. Zanimivo pa je, da so med obiskovalci slovenskih koncertov le redki italijanski glasbeniki. Le malokdo se namreč upa na slovenske., -koncerte, kajti-posečanje slovenskih kulturnih: prireditev pomeni priznavati obstoj Slovencev v Trstu kar je po. fnnenju italijanskih iredentistov' velik, greh. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je zastalo delo pri izdajanju glasbenih publikacij. Ze poldrugo leto je pripravljena' za .natisk- vee-ja izdaja zborovskih pesmi primorskih 'skladateljev.. Upaftia; da bo ..v novem letu ta prva večja edicija Glasbene Matice ki jo je pripravil prof. Vasilij Mirk, zares zagledala beli dan. Ne smemo končo pozabiti uspelih - glasbenih- predavanj, pri katerih so sodelovali profesorji ljubljanske Akademije za glasbo: Vilko Ukmar, Pavel Sivic ter dr. Dragotin Cvetko. Pogoji v katerih danes deluje Glasbena Matica so dokaj težavni. Na eni. strani pritisk italijanskega iredentizma, na drugi razcepljenost tržaških Slovencev in materialne težave, s katerimi se bori. ne ustvarjajo rožnatih pogojev za delo. Kljub temu Glasbena Matica živi in deluje. Delo pri organiziranju koncertom je.bilo. krepko in pravilno zastavljeno; Glasbena šola, kot pomembna slovenska vzgojna ustanova je še razširila krog svojega delovanja; ponovno se je pričelo s sistematičnim delom pri mladinskem pevskem zboru, ki ga vodi prof. Karel Boštjančič — to »o glavne sm.erpice, v jcaterih se bo razvijalo bodoče 'delo Glasbene Matice, ki se razvija v močno žarišče slovenske kulture na Tržaškem ozemlju. Srečno novo leto zeli I). PIERl TRST, Ul. XXX Ottobre št. Uvoz Tel. 29-812 Izvoz lesa in vseh vrst surove plutovine A TRGOVINA USNJA in čevljarskih potrebščin 1/irgil Unijah TRST, Ul Molin a vento št. 3 Tel. 95-392 zeli cenj. odjemalcem srečno novo leto A Tvrdka J. VATU V EC nagi. TRST, Ul. Torre Bianca 19 vosii srečno novo leto J Trgovina «PRI SONCU« manufaktura * galanterija in vse vrste perila Ivan l.upše v TRSTU, Ul. Coroneo Ul. Rismondo 1 A Slovenska trgovina Frane lldoi/ič z manufakturo in modo v TRSTU, Ul. Mazzini 44 — Tel. 94-550 Trg Ponte Kosso št. 5, Tel. 29-868 ' želi srečno novo leto v ' A SREČNO NOVO LETO 1954 VAM ZELI POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD »ADRIA EXPRESS” TRST, Ul. Fabio Severo 5 b Prireja izlete in sprejema rezerviranja za zimovanja in letovanja v Avstriji, Italiji, Jugoslaviji, Švici in drugje * Gostilna "EX USS,\RO„ Ivan Filipčič TRST, Ulica Carducci 41 (nasproti pokritega trga) Postreže vam z najboljšim domačim In istrskim vi- VSEM CENJENIM GOSTOM nom in domiačini pršutom. ZELI SREČNO NOVO LETO Maks Hrokat OPČINE - FERNETIČI Velezaloga pristnega Vipavca ln kraškega terana i zaščitno znamko „l/ino-Maks“ SREČNO NOVO LETO želi cenjenim odjemalcem in znancem trgovina jestvin KOŠUTA SALEZ TRtiOVllUA JESTVIN F.di/ard GRUDEN NABREŽINA 182 želi cenjenim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto * ■ ■ rc» ' Srečno in uspeha polno novo leto želi vsem svojim odjemalcem TVRDKA Brata Torcun NABREŽINA - SESUAN Antonija Simonič OPČINE, Narodna ul. 39 želi svojim obiskovalcem srečno novo leto FRANCE MAGAJNA (Nadaljevanje s 4. strani) novoletna četica drug za drugim v neznane kraje. Ljubimca ostaneta sa- ------------------ - , iino. Oti postaja nasilen, to* dikalpih vodstev do tega, da- (;a ona je dostojna dama, ki ve, kaj se spodobi. Odbija ga. Kdo ve, <če ni tole sama hinavščina in mu hoče s svojo vzdržnostjo še bolj razplamteti srce. Vrag naj jo pogrunta. «Crrrk, črrrk, črrrk», šepeta on neprestano. Ona molči. Skoči na vejo in se stisne k njej. Kakor okrogla kepica je našopirjen. Dregne jo s perutnico v rebra. Ona ga ljuto kavsne in odleti na drugo rejo. Jasno je, da zna ceniti svojo čast in ne ve- ruje vsega, kar ji pravi. Vrabec na sosedovem topolu meni, da ni vse izgubljeno. Prileti na platano m se sladka okoli kraljice. Prvega pograbi togota. Požene se v tekmeca in zopet je divji boj. Tekmec prvi odjenja in se vrne na topol. Zmagovalec postane zdaj odločnejši in pograbi izvoljenko za perje. Celo izpuli ji dve peresi. Ona omaguje. Ne bo vzdržala več dolgo. Zbere vse svoje moči in odleti na bližnjo streho in od tam dalje Vrabec ji sledi. Oba izginita,- Tako je življenje — lepo in zanimivo. V vsakem živem bitju kipi ob svojem času ljubezen. Povsod je isti prirodni namen; ohranitev so agitacijo brzdali ter jo spravili na birokratski tir, kjer je nekako zaspala. Končno so stavkali industrijski delavci, toda le površno, brez navdušenja in brez prave odločnosti. Kot vidimo, je le malo sinil'kalne borbe ter jo rodijo vodstva zelo hladno, delavci pa se udeležujejo stavic le iz splošnega razrednega čuta, Tu bi morali napraviti bilanco tega, kar ni bilo storjenega, pa bi bili lahko storili. Lahko bi bili dosegli preklic ukaza, ki je bil izdan v škodo pristaniških ae-lavcev; lahko bi industrijski delavci m delavci v trgovini dosegli uresničenje nekaterih svojih zahtev; lahko In dosegli, da bi moralo tudi ravnateljstvo CRDA preklicati svoje krivične, disciplinske ukrepe m tudi brezposelni bi lahko dosegli mnogo več. Ce upoštevamo običajno merilo, moramo reči, da je bilanca revna in pasivno. Ta bilanca pa ima v sebi faktorje, velike pozitiv-h e vrednosti, če upoštevamo, dejansiii položaj tržaških delavcev ob koncu leta. Ob koncu leta je v Trstu t«;< sindikalni položaj, da je rodu. Ljubezen je skriv- nostna, neumljiva sila, ki skr bi za življenje, ki bo prišlo, Skrbi, da se življenje ne prekine ln. se. ponavlja večino uničftfanje in večno histvatjanfe; Kdo more tu kaj spremeniti? Nihče. To je prirodni krog, Ui nima konca. % >!■ * Kadar grem v mestni vrt, najraje sedem na tisto klo-pičo v senci, pred ‘katero stoji v a meter visokem kamnitem podstavku seženj široka kamnita skleda. Pravzaprav je bolj podobna o-gromnemu plitvemu krožniku. Iz luknjice sredi dna slezi polagoma voda. Kar je ne izhlapi, izginja v skrito odprtino, ki je blizu roba. Ptičja kopalnica je to, javno pluje kopališče, ki ga je pernatim prebivalcev vrta postavil človek. Od jutra do večera je tu velik živžav. Nikoli' ne zmanjka kopalcev, tud t , pozimi; ne. Največ je vra6'irv, pa so med njtmi tudi ščinkavci in še drugi drobni zastopniki pernatega kraljestva.- Čudovito gomazenje. Na desetine in desetine jih je. Brozgajo po tri centimetre globoki vodi in bijejo s perutnicami, da 04-letajo kapljice duleC na okoli. Nepopisno razkolje, V poletju smo zdaj, spominjam se pa pretekle zime Toplomer je kazal dvajset stopinj pod ničlo. Po uli- cah so skakali premrli vrab-' ci in si iskali hrane. Trpeli so, ne. da bi vedeli čemu in zakaj. In črni so bili skoro kakoi kosi. V dimnikih so spali, siromaki, pa so Si zamazali perje. In so tako čedni v poletju! Zima in Z njo beda: glad, mraz. Kogar, beda tare, se malo zmeni za' telesno ali pa tudi za duševno čednost, V bedi na marsikaj pozabimo, ki se nam zdi nepozabljivo v dobrih dneh. Danes v poletju, so dobri dne uti./, vsega ; je b -bbilibi.' Današnjemu dnevu živijo vrabci. Veseli so-in razposajeni in srečni. Celo mački se posmehujejo. Kopajo se v čisti vodi in se vdajajo razkošju kakor nekoč rimske dame. Današnji dan je njifiou dan, jutri bo že kako,. Kdove kako bi se godilo nam - ljud-em, • (e bi se držali tega načela? Pa saj so tudi med ljudmi «t>rabci», ki živijo samo današnjemu dnevu. Ali so srečni? Seveda so, dokler trajajo sončni dnevi, potem pa... Sedim na klopici in gledam zasanjano v kopajočo se perjad, ki se ni za mojo bližino niti najmanj zmenila.-S stranske stezice prihaja skupina ljudi. Tudi njo zanima ptičje kopališče. Ustavijo se poleg mene in opazujejo živahni vrvež. «Oh, poglejte no, kaj dela tisti capin tani! ■ Utopil jo . bo!» vzklikne mlada žena iz skupine in pokaže s prstom nekam tja v sredo kričeč ih kopalcev. Pogledam tudi jaz. Sredi tolmunčka drži vrabec svojo boljšo polovico za vra,t in se r\a v se . krip,lje . trudi, da bi ji 'potisnil glavo pod'vodo. Ona se ■■ brani in otepa na vso moč, Iztrga se mu in odleti na bližnje drevo. Lopov o-stane v vodi, Očito je, da se je hiiel ha tak radikalen način rešiti zakonskih spon. ifmeruj •• sem menil, da je rtizveza zakona' pri vrabcih kaj preprosta stvar, pa kakor je videti ni. Neznanci pred mano se smejejo. Moški so vsi na njegovi strani, žene pa odločno branijo nesrečno gospo vrabčevo. «Zt>erina je, lump, cigan!« ,«Eh,. kaj bi! Morda ga je jezičnica 'sama pognala na zločinsko pot. Kaj pa mi vemo, koliko hudega je že prestal zaradi njen, ((Morda,, j e bila to le njegova tašča«, je menil nekdo m psi so se zasmejali. Odšli so, ne da bi rešili vprašanje. Tudi jaz ga nisem 'rešil. Sanjal sem tam iea‘ -klopi o življenju in o njegovih skrivnostnih zaplet-Ijajih, dokler se ni začelo mračiti. Vrabci so drug za drugim odleteli V, svoja pre-'nočevališČa, mene so pa spodili domov komarji. Veselo in srečno novo leto 1954 želi gostom, znancem in prijateljem REPENTABOR Trgovina jestvin Drage Žerjal BOLJUNEC 159 beli cenjenim odjemalcem srečno novo leto Trgovina jestvin Valentin Sancin BOLJUNEC 62 želi vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto Gostilna - Mirke SAH1.IIV BOLJUNEC 62 želi srečno novo leto vsem cenjenim gostom in prijateljem (iostilna «L,KI ŽUM/H\IU» nudi domače vino ln domač pršut Lastnik Mirke Čok LONJER zeli svojim gostom srečno in veselo novo leto THliUVIKA BUTAM GAS“ Karli Kralj Bogomil PROSEK 212 želi cenjenim 'odjemalcem srečno novo leto Trgovin« jestvin Karel £ II H LONJER št. 269 želi svojim odjemalcem srečno novo leto «(i()s|)(idarsk(> ilrušti/o» PROSEK 280 želi srečno novo leto vsem svojim klientom in članom MKSNO Srečko M are KATINARA želi srečno novo leto svojim cenj. odjemalcem G O S T IL N A E U R L A IVI REPENTABOR želi cenjenim gostom srečno novo leto — 8 — 1. jsnuarja 1954 kliše fotografija tablice tiskovine TS ST • ULICA MONTECCHI i TELEFOK: 95-873, 90-810 Veselo iti srečno novo leto itli vsem svojtm ktientom BRIVEC Fram: l.lpanje BA/IOV ICA Srečno m veselo novo leto želt svojim odjemalcem TRGOVINA JESTVIN Križmančič Anion GKOPADA <■* Srečno novo leto teli vsem svojtm odjemalcem tn gostom gostilna ib trgovin« mstvin Grgič l.ovrtnu: PAUKICt 'i*> prečno novo leto zeh vsem svojim odjemalcem in vaščanom TRGOVINA .IKSIVIN Karin Paluir lutiBCh 'frgovins jestvin, oglja m drv Marija Dancu PROSEK sv 124 Jeii srečno novo leto osem cenj. odjemalcem DROGERIJA Josip Antončič PROSEK št. 140 jeli cenf. odjemalcem srečno novo leto Venelo m srečno novo leto zeli vsem svojim cenjenim odjemalcem in gostom TRGOVINA JESTVIN IN UOSUJoNa I v a n Mahnič BAZOVICA Srečno in veselo novo leto vsem svojim gostom želi GOSTILNA »PRI LIPI* Karin (im 11 tar BAZOVICA Srečno m veselo novo leto želt vsem svojim cenjenim odjemalcem, sorodnikom, prijateljem in znancem tukaj in c Jugoslaviji TRGOVINA JESTVIN Herman Križman BAZOVICA Venelo in srečno novo leto vsem svojim gostom želi GOSTILNA Jnžet Križni a n r; in BAZOVICA 113 „MESUPROMET“ Tnlisfun štisv. 92 Kn p er 4 n t: i. a ivi /i im s IZOLA Internacionalna pomorska agencija Piran Istrska lianka Koper LadjcdcInica „B(IRIS KIDRIČ PIRAN Ai/t(ip:• r :- m Avstralija obranila eell a v i s o v poba 1“ Vic Seisas se ni megel upirati Renu Hoseu/allu, ki je zmagal s B:2, 2:B, 6:3, 6:4 - Končno stanje: Avstralija-ZI) Amerike 2:2 MELBOURNE, 31. — Avstralija je vendarle ohranila Davisov pokal z zmago Kena ROsevvalla nad Seixasom v štirih setih (6:2, 2:6, 6:3, 6:4). Končni rezultat je torej 3:2. Vsi napori izkušenega Sei-x»sa, da v zadnji in odločilni igri pribori zmago svojemu moštvu, so bili zaman. Seixas je igral zelo napadalno in takoj tekel k mreži, kekor hitro se mu je ponudila priložnost Po prvem setu, ki ga je Rosewall precej hitro dobil, je Seixas z odlično igro, zlasti z neubranljivimi voleji, izenačil. Vendar ni mogel nadaljevati v Istem tempu in v naslednjih setih ga je Rosewall redno z neverjetno natančnostjo pasi-ral, kadarkoli je poskušal srečo z igro na mreži. Seixa-sova pobuda je kmalu popustila in tudi ponovni napor v četrtem setu ni mogel rešiti izgubljenega. Ob stanju 5:4 za Rosevvalla je Seixas vodil v gameu s 40:15, vendar je Rosewall izenačil in dobil set in igro. Avstralsko zmago v letošnjem finalu Davisovega pokala imenujejo »zmago mladih«. Oba avstralska »čudežna dvojčka«, Hoad in Rose-wall, imata po 19 let, medtem ko jih ima Trabert 23, S«ixas pa že čez 30. Ascari zapušča«Ferrari» MODENA, 30. — Tovarna «Ferrari» je izdala poročilo, v katerem naznanja, da zapušča Alberto Ascari avtomobile «Ferrari». Poročilo dodaja, da jo edini razlog za to ločitev Alcarijeva želja, da »si zagotovi perspektive, tudi trgov- skega značaja, ki bi zagotovile mimo bodočnost njegovi družim«. Vodstvo tovarne »Ferrari« izraža obžalovanje, d* ne more nuditi svetovnemu prvaku tako ugodnih pogojev, kot mu jih ponujajo druga podjetja. Kam ee bo Ascari obrnil, še ni z gotovostjo znano, verjetno pa ima že kakšno pogodbo v žepu ali vsaj zagotovljeno. Tovarno «Ferrari» bo zapustil tudi znani dirkač Gigi Villorezi. Oslabljeno moštvo tovarna iz Modene bo okra-pilo nekaj inozemskih avtomobilistov, ki imajo očitno manjše zahteve od italijanskih. Med njimi je tudi Anglež Hauthorne. Kot poroča «Gazzetta dello Šport«, bo Ascari odslej tekmoval za turinsko «Lancio». Najboljši boksarji v letu 1953 PARIZ, 31. — «’Compognons du Ring« so danes izvolili A-meričana Kida Pavilana za letošnjega najboljšega boksarja na svetu. Bavilan je dobil 8 glasov in tako prehitel Ro-ckyja Marciana, ki jih je dobil 6. Naslov »velika nida« pa so podelili Francozu Jacquesu Dumesnilu. Nagrado «Oscar» za najbolj, še boksarje Evrope pa so razdelili tako; Mulja kategorija: Mou Skena (Francija). Bantam; Robert Cohen (Fr.). Peresna; Ray Famechon (Francija). Lahka: Jacques Herbillon (Francija). Welter: Bilbert Lavoine (Francija). Srednja: Randolph Turpin (Anglija). Srednjetežka; Jacques Hal-rabedian (Francija). Težka: W. Neuhaus (Nemčija), Znana newyorška revija «Ring» pa proglaša v svojih letnih lestvicah za najboljšega svetovnega boksarja v letu 1953 Carla - Boba Olsona, svetovnega prvaka srednje kategorije. Ameriški športni novinarji pa so se odločili za Kida Gavillana. Med boksarji težke kategorije navaja «Ring» za prvakom Marcianom Kubanca Nina Valdesa, ki mu slede Charles, La Starza, Bucceroni in drugi. Kot edini Evropejec je na desetem mestu Nemec Neuhaus. V poltežki kategoriji slede prvaku Archieju Mooru naslednji boksarji: Johnson, Maxim, Pompee, Nar-dico itd. V srednji kategoriji je Turpin takoj za prvakom Olsonom; deseti na lestvici je Francoz Humez, DAVOS, 31. — V turnirju v hokeju na ledu za Spengler-jev pokal je moštvo »Milan-Inter« danes premagalo domači klub «Davos» z 10:6 (5:2, 5:0, 0:4) in tako osvojilo pokal. K zmagi milanskega moštva so največ pripomogli trije Kanadčani, ki nastopajo zanj. TRST, UL. C. B ATT ISTI 23-1. Tel. 44-208 Telegr. lMPEXPORT -Tit JESTE U VA Z A : Vsakovrstni les, drva »a kurjavo, gradbeni material 1ZVAZA: tekstil,kolonialno blago in rax. novrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE Ivan Ribarič Uvoz — Izvoz Zaloga oglja, premoga in drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO Vseh vrst trdega to mehkega rezanega lesa, furnirja, vezanih ploši itd. Previamemo preveze vsakovrstnega blaga i lastnimi prevoznimi sredstvi Urad: TRST Ul. Criapi št. 14 — Tel. 93-562 Skladišče: Ul. delle Milizae 14 — Tel. 96-610 Telefonska stev. stanovanja 95-918 Ena nalivno peto v rfttto STARŠI! ŠOLARJI! Kdor si nabavi vse šolske potrebščine v PAPIRNICI - TISKARNI U. BERNARDI-Ul. Mazzini,44 TEL. 93.667 dobi v dar eno dobro nalivno pero VSE Ih SOLO PO ZMERNIH CENAH NALIVNO PERO REKNIN JE NAJBOLJŠE OD VSEH DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000.- LIR,- 1 LETO JAMSTVA TRST, U!. Coroneo 3. Tel. 38 18 GlaiSauG pii plačilu Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog, najboljših znamk-Električni hladilniki in hladilniki na led - Naj lepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetniške keramike, stekla in kristali Prvovrstno posrebreni pribor in pribor iz nerjavečega jekla-Vse za gostilne, bare, dom in kuhinjo C PLAČILNE OLAJŠAVE Tvrdka TRST - Trg n v. Ivana 1 (Piazza M. Giovannf - Tel. 50-19) STARA IN ZNANA TVRDKA V. ws .. *■ • mm R0D0LF0 ki se je preselila v (II. delli Goarflia 15 tel. 95089 * zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke SIMCA s križnim šivom za gumbnice, pritrjevanj e gumbov in čipk ter vezenje brez okvira. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun In dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezpla čen pouk v vezenju. GEOMETER izdeluje načrte za hiše in vile, zemljeknjižne in katastrske mape (tavolare) ter meri in preverja zemljišča. — Urnik pisarne od 17. do 19. ure. Brezplačne informacije in tehnični nasveti. TRST - UL. CORONEO ST. l/III - TEL. 5960. Tovorni prevozi ♦ Tel. aL 56011 ♦ ilsnbui avtobusni prevozi AVTO GARAŽA z MEHANIČNO DELAVNICO TRST - Ulica Mor eri 7 - ROJAN KAROSERIJA ili izvršuje vsa popravila avtomobilov in predeluje karoserije Trst, Ul. Cologna 48 - tel. 52-32 Ne bo vam žal, ako si boste nabavili čevlje v trgovini fP ID p i L \j TRST - Trg tra i Rivl 2. Ima veliko izbiro elegantnih moških in ženskih modelov BELTRAM 1MPORT » I I. \ nliliri vo :t/l tel.OU lU e HA’IM)RT Odpremlja hitro po najnižjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države. Pošiljajo se zdravila, tekstilno blago šivalni stroji, radijski aparati, harmonike, kolesa, vespe in sploh vse, kar je potrebno. Tvrdka razpolaga z lastnim skladiščem v prosti luki (Punto franco) 2-a-21. Obrnite se osebno ali pismeno na naš gornji naslov. 6BVLJH dobri: in poceni dobite za VBlike in mala v trgovini j&bip T^uulhuni TRST, Ulica Vasari III - tel. B9BB1 Srečno in uspeha polno novo leto želi cenjenim odjemalcem Ekskluzivno zastopstvo znamke ZOPPAS" // za gornjo okolico vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog za dom in gostilne. Izvršuje se popravilo in prodaja vsakovrstnih radijskih aparatov najboljših znatnk: TELEFUNKEN, MINERVA, SIEMENS, PHGNOLA, MARELLI, UNDA. Zastopstvo tiLIOUIGAS A" Kompletne inštalacije na tri plamene znamke «EQUAT0R» lir 8.500.- povračljiva vsota „ 7.50.- realna cena lir 7.750.- Nabavite si ga v Bazovici, Padričah, Trebčah, na Konkonelu in v Velikem Repnu. Prodaja vsakovrstnega električnega materiala, sprejemajo se naročila za električne inštalacije. CENE UGODNE IN NA OBROKE Tvrdka M. SOSIČ-SOSSI OPČINE - Trg Monte Re 4 - Tel, 21-155 in 21-154 TRG GARIBALDI 11 tel. 90-280 za Rame in Najmodernejša izdelava tajerjev plaščev — velika Izbira dobrega in modernega blaga najtinejših tovarn — plačilne olajšave. —J MOTOM 48 CCM ur m s** GLAVNICA II T K S T Ul. F. Crispi 15 Tale fon 952 M 11 Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zasiopslvo ,Gilenr MOSCHION & FRISORI TRSI, Ul. Valdirivo 36 Ul. 23-475