Leto U/111. šteullKa 217.
v LiuMjani, w peten Z5. septembra 1SZ5.
cena Din 1*50
lika > a vsak dan popoldne« izvzemal nodelfe In praznike. — Insaratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D, — Popust po dogovoru, — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upravntštvo: KnaDova alica ste v. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Bnailora ulica it. 5,1, nadatropie. — Telefon sfer. 34.
V      Poštnina platana v gotovini.
Moralno razoroževanje
/ šesti komisiji Društva narodov v Ženevi je bila sprejeta rezolucija, v kateri se ugotavlja, da je tisk najsigurnej-iredstvo za orijentacijo javnega ija v smislu moralne razorožitve. Rc; »lucija poziva na to svet Društva narodov, naj skliče konferenco časopisnih  trokovnjakov vseh kontinentov, da ravljajo o taki svetovni časopisni agandi v prilog mirovne ideje. Priznati moramo, da je Društvo narodov s tem svojim predlogom, o katerem upamo, da ne ostane samo pri beli, marveč da res poizkusijo ures-i njegovo plemenito zasnovo, zade-živo. Vpliv tiska je res ogromen. Zlasai v zapadnih državah deluje di-p   lacija potom tiska, s tiskom ustvarja i azpoloženja v narodih, intrigira, vabi   i mami sosede in sovražnike. Med svetovno vojno se je n. pr. za frontami bil gigantski dvoboj Časopisja antantnih držav proti časopisju osrednjih držav, ki si je vsako hotelo osvojit? svetovno mnenje. In res je antanta deloma zmaga i s časopisnim orožjem na ta način, da ie pobunila celokupno svetovno iav-nc mnenje proti nasilnim, nedemokra-im in imperialističnim ciljem bivše ;troogrske in Nemčije. Vprašanje mednarodnega miru se . insko tiče dveh činiteljev: Na eni mi diplomacije, na drugi strani doga mednarodnega tiska. Vprašanje rganizacije diplomacije v modernem, lokratičnem duhu je vprašanje svoje te. Tu prevladujejo tradicije zahrbtni ti, nasilnosti, ekspanzije in drueih tičnih rekvizitov, ki bi jih bilo prav £0 izbiti iz glav sodobnih diploma-, zlasti diplomatov velikih držav, ki se lavadno ne ravnajo po principih resni lih interesih, marveč po nekem pope loma zgrešenem teženju po prvenstva v mednarodni veljavi, ki direktno rt£ protuje enakopravnosti narodov in :mljenju po mednarodni solidarnosti, ka; pomeni v bistvu mednarodno, med-sel ojno   koncilijantnost, pooustljivost ter srednjo pot ali sporazum. Povsod, • gre za interese, treba ali vztrajati na enostranski interesni rešitvi ali pa okušati uveljaviti metodo popustlji-ti, sožitja, sporazuma. Zdi se pa, da nu inarodna diplomacija  še vedno ni pr ipela do spoznanja, da so posledice tremnih interesnih stremljenj mnogo . še kot pa koncesije, ki bi se morale riti, da se doseže stalna mednarodna so»Udarnost Kaj koristi podreti s to ali ono trgovinsko pogodbo, zašiti nasprot-nika pri tem ali onem političnem vpraša ju, če pa vse to vodi k vojni, ki uni-ctiie mnogo večje dobrine, kakor pa so one, ki so se dosegle pri trgovinskih •codbah in drugih kapitulacijah.
Zdi se, da bodo finančna bremena modernih držav v doglednem času dosegla take višine, da bodo vojne nara nost izključene. Države in narodi bo lo ubirali nasprotna pota do bla^o-S nja, ekspanzije, napredka in veličine potom bogačenja brez vojn. Z vojnami se pač res ne da obogateti...
Drugi činitelji, ki bodo odločali o m. inarodni razorožitvi in o svetovni ovni ideji, so časopisi. V tem oziru je pobuda Društva narodov prav dra-j; cena in je upati, da se pobuda spre-niLni vsaj v bodočnosti v stvarnost. Pr -dlagana konferenca bi mogla v marim koristiti narodom. Po našem m enju pa mora taki splošni konferenci slediti ideja, ki se je baš te dni na druge n političnem polju pokrenila. To je ideja paktov. Regionalnim paktom naj slede namreč regionalne časopisne kampanje za mirno sosedstvo in bratstvo med sosedi in narodi sploh!
Govorimo v tej stvari konkretno: Vzemimo Italijo! Odkar je fašizem na vladi, je skoro celokupno italijansko časopisje v neprestani vojni nevrozi. Vsak dan objavljajo slavospeve naorožitvi in napihuje italijansko javnost z umetnim bojnim navdušenjem, v čemer pa se temeljito moti, ker vojno navdušenje ni stvar časopisne kampanje, marveč temperamenta in rase. Umevno je, da pri takem stanju ni mogoče misliti na to, da bi zainteresirani sosedi odložili peresa ter začeli peti slavo razorožitvi in moralni mirovni ideji. V velikem interesu mednarodnega miru bi bilo, da se sklepajo regionalni časopisni pakti da se sestajajo novinarji sosednih držav, da skupno prerešetavajo vprašanja, ki se tičejo bodočnosti in sreče svojih narodov.
Brez "dvoma je, da bi se potom moralnih takih dogovorov in potom solidarnega mednarodnega sporazumevanja dosegali vse drugačni uspehi, kakor pa se danes, ko se še vedno smatrajo naoroževjanja in vojni spopadi kot edina Dot za reševanje mednarodnih SPO-
Popoten Hudičev DlnsUo v Ženevi
Radić v svojem predavanju napada zaveznike, zlasti Francijo-— Slab vtis njegovega predavanja, — Incident radi Italije. — Radić mora predavanje prekiniti.
— Beograd, 24. septembra. (Izv.) Na* stop Stepana Radića v Ženevi je predmet ironičnih in sarkastičnih komentarjev v vseh političnih krogih. Radića danes sma* trajo v Beogradu za «cirkuškega clowna».
Današnja «Politika» priobčuje na prvi strani veleznačilno karikaturo, ki predstav* lja cirkus. Občinstvo tvorijo zastopniki Drušva narodov, a na odru se nahajata dr. Ninčić in Stepan Radić. Naš zunanji mini* ster je objel voditelja seljakov Radića, ki je oblečen v kostum clowna z velikim ci* lindrom na glavi. Zunanji minister vzklika: «Eto! Vidite, gospoda, da je bil vaš strah pred Radićevo veliko balkansko revolucijo 'neutemeljen! To je bila njegova najduho* vitejša šala!»
Po poročilih iz Ženeve je snoči Stepan Radić predaval v dvorani «Athenca» o temi »Demokracija in nova diplomacija*. Predaš vanje je bilo improvizirano. Cilj predava* nja je bil radi nakopičenih fraz in raznih problemov zgrešen. Splošni vtis slab. Radić je zelo tiho predaval, tako da ga vsi nas vzoči niso razumeli.
V svojem predavanju je Stepan Radić napadal Anglijo, Francijo, Ameriko, Španijo in H aH j o, Ičer je izzvalo med inferesirsnirm. krogi veliko ogorčenje in nezadovoljstvo. Radić je pokvaril pozicije naše delegacije in bo uglajenemu Ninčiću zelo težko za* brisati mučne vtise tega predavanja.
Stepan Radić je v svojem predavanju povdarjal, da  obstojite  dve demokraciji:
taM
prva je seljaška in druga je nazadnjaška Anglija je kolosalna radi svoje aristokraci* je. Toda mora vedno skrbeti za svoj vsak* danji kruh in ne more ostati brez kolonij. Anglija je izgubila vsak stik s svetom. Zato med Angleži ni prave veselosti. Amerika je slična, ta ne more rešiti svojih vitalnih soci* jalnih problemov. V Ameriki ni seljaštva, tato ni prsve demokracije. Španijo so veke in veke vladali jezuitje. V Franciji ne eksi* stira seljaštvo. V Franciji je veliko število politični Ji strank, ki se pod raznimi etike* tami bore in tepo za vlado. Pariz je glava, toda brez trupta in živcev. Pariz je izgubil vsak stik z narodom, a narod je vse.
V svojih nadaljnih izvajanjih se je Ste* pan Radić skesano opravičeval, da ni nikdar hrvatskega kmeta pozival, da naj ne plaču* je davkov, da naj nc služi vojakov in da sploh vojne več ne bo. Radić je dalje zelo hvalil boljševike. Zasluge boljševikom so po Rad i cevem prepričanju ogromne, zlasti za* sluge v njih propagandi proti vojni. Angle* ška in francoska demokracija ste brez na* roda. Mi hočemo seljaško demokracijo, ki daje veselost in notranji mir.
Radić se jo nato dotaknil vprašanja na* rr.dnih manjšin. Omenjal je kulturno misijo Nemcev v naši državi ter sc je nato do* faknil naše narodne manjšine v Italiji. Tu so mu italijanski poslušalci strastno prote* stircii. Prišlo je do incidenta, tako da je bil predsednik dr. Zimmermann primoran pre* davanje prekiniti in končati.
VV
mu narasta
Važna Pašićeva brzojavka.. — Nervozne konference radikalnih voditeljev, — Uspehi Pribičevića v Bosni«
— Beograd, 24. septembra, (izv.) Konflikt med radikali in radičevci zavzema čim večji obseg. Delujejo sile, ki skušajo ta konflikt poravnati in požar ugasniti. Po Informacijah vašega dopisnika, je danes zjutraj prispela iz Monte Carla zelo obširna in značilna brzojavka ministrskega pred-sednika Nikole Pašlća. Takoj nato so se v predsedstvu vlade sestali vplivni radikalni vodltelii in prvaki. Te konference so se udeležili vsi v Beogradu navzoči radikalni ministri: Radojević, dr. Milan Srskič, Slavko Miletic* in Uzimović ter predsednik, radikalnega kluba Ljuba Zivković. Razmo-trivali   so odnošaje med radikali in Tadi-
čevci. V zvezi s tem le že danes ob 18. zve. čer sklicana širša konferenca, na katero je povabljen edini v Beogradu navzoči za-stopnfk HSS minister Krajać.
V beogradskem tisku vodijo radikali koncentrično borbo proti samostojnim demokratom. Radikalom niso povšeči lepi uspehi Pribičevičeve agitacije v Bosni. — Opažati je zelo nervozno pisavo glavnega organa radikalne stramke »Samouprave« proti samostojnim demokratom. Objektivni opazovalci konstatirajo odkrito, da je Pri-bičević v Bosni zavojeval radikalne pozicije. Mnogo je tam pridobil.
f
Prosvetni minister odločno zavrača nemške klevete« — Zanimiva statistika o zaprtih šolah« Bilo je več čeških kakor pa nemških razredov ukinjenih. — Razpust skupščine«
— Praga, 24. sept. (Izv.) Narodna skupščina prične danes veliko debato o šolskem problemu. Povod tej debati so dale
interpelacije, tako vladnih, kakor tudi opo-zicijonalnih strank glede ukinjeni a mnogoštevilnih šolskih razredov oziroma šol. Češkoslovaške narodne stranke so interpelira-le prosvetnega ministra radi ukinjenja čeških šol. Nemci pa so protestirali proti za-tvoritvi nemških šol in so dvignili doma in zunaj velikanski vihar. Češkoslovaško republiko so Nemci predstavljali v inozemstvu kot nekulturno in barbarsko nasilno državo, ki zatira kulturni razvoj nemške manjšine.
Prosvetni minister clr. Mar kovic je že na torkovi, le poldrugo uro trajajoči skupščinski seji ovrgel vse nemške očitke s stvarnimi in logičnimi argumenti na podlagi statističnih podatkov. Prosvetni minister je krepko zavrnil vse one bujne bajke, ki so jih Nemci širili mesece in mesece o krivicah, ki se gode Nemcem na šolskem polju v republiki. Značilno je, da so se Nemci, ko je začel prosvetni minister na' vajati točne statistične podatke, povsem po*
rov .Na pr. finančni uspehi, ki so mnogo stvarnejsi ,kakor ostali argumenti, dasi imajo ti v moralnem oziru primat. Vsekakor je jasno, da bodo narodi brez vojn dosegli mnogo večje blagostanje, kakor narodi, ki si bodo pripravljali stalne vojne in revanšne spopade.
Vprašanje mednarodnega mitu se torej da v marsikaterem oziru privesti do povoljnejšega stanja, kakor danes, ko je mednarodni svet in mednarodna javnost brez moralne mirovne orijentacije. Mednarodna, splošna konferenca in splošen pakt ne bi veliko koristil. Pač bi koristili regionala* časopisni pakti
tuhnili in niso hoteli poslušati ekspozeja prosvetnega ministra, dočim je vsa ostala zbornica z največjo pozornostjo sledila ministrovim izvajanjem.
Prosvetni minister je j>oxial najpreje statistiko o številu učencev na ljudskih in meščanskih šolah. Kons ta tiral je znatno nazadovanje števila učencev napram letu 1914 Vzrok tega je iskati v nazadovanju porodov. Opozarjal je, da je število šolskih otrok nazadovalo tudi v Avstriji in v Franciji. Na ljudskih in meščanskih šola je letos na Češkem 726.745 učencev, na Moravskera 336.464, na Šlezkem 68.528. Primerjajoč te številke z onimi iz leta 1914 v teh pokrajinah je konstatiral minister, da znaša upa-dek učencev v 10 leiih okoli pol milijona in od tega 245,506 učencev z nenemškim jezikom.
Prosvetni minister je nato na podlagi statistike utemeljeval prosvetno politiko, ki stremi za restrinkcijo šol.
Prosvetni minister je močno udaril Nemce in ovrgel njih obtožbe, ko je navedel splošno statistiko o restrinkciji šol. Ta statistika konstatira, da je bilo odpravljenih:
a) na Češkem 1712 razredov, od teh 1031 čeških in le 681 nemških;
b) na Moravskem 403 razredi, od teh 300 čeških in le 103 nemški;
c) na Šlezkem 111 razredov, od teh 48 čeških in 63 nenemških.
Prosvetni minister je nato pohvalno govoril o napredku šolstva na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Tu je Šolstvo napredovalo kljub temu, da je bilo pod prejšnjim madžarskim režimom v teh krajih šolstvo zelo zanemarjeno. V teh krajih je biio nanovo ustanovljenih 150 šol.
V nedeljo predloži proračunski odbor plenumu narodne skupščine redni državni proračun, za leto 1926. Po sprejemu prora-
čuna in sprejemu nekaterih nujnejših zakonov se zbornica razpusti. Volitve so projektirane za drugo polovico meseca novembra.
Gai!laux v Ameriki
Pogajanja o ureditvi dolgov se danes prično.
Newyork, 23. septembra s. Francoska delegacija pod vodstvom finančnega mmi-nistra Caillauxa je danes prispela semkaj. V pristanišču sta jo sprejela državni podtajnik \Vinston in ameriški poslanik v Parizu Herrick. Prvi sestanek obeh delegacij se vrsi 25. t. m. v Washrngtonu.
članom ameriške delegacije je bila dostavljena obsežna spomenica z naslovom
»Problem francoskega doigat, ki jo k sestavil ravnatelj ameriškega gospodarskega zavoda Moulton. Spomenica ugotavlja, da bi bila Francija iinanoijelno uničena, ako bt ji Zedtnjene države naložile enake plačilne obveznosil, kakor jih je zahtevala Anglija.
— Pariz, 24. sept. Prihajajo poročila o prisrčnem sprejemu, ki ga je bila deležna francoska delegacija od strani ameriških oblasti. Pogajanja, ki se danes formalno pri-čno, se osredotočijo na revizijo celokupnega francoskega dolga. Dolg se razdeli v 3 kategorije: 1.) posojila pred premirjem, 2.) poznejša posojila in 3.) vojne dobave Amerike Franciji. Kakcr Angliji ln Belgiji, se dovoli tudi Franciji amortizacijski rok 62 let. Obrestna mera bo določena na 3Vi%. Doslq jc Francija morala plačevati 5% obresti.
Konflikt med Ansiijo in Turčijo
Turška delegacija zapusti Ženevo in zahteva komisijo za preiskavo angleških grozovitosti v Mosulu.
— Ženeva, 24. septembra. (Izv.) Turška delegacija je odklonila angleško zahtevo, da Društvo narodov določi posebno preiskoz vclno komisijo, ki naj bi ugotovita turška grczodejshn, izvršena nitd kristjani v mo: sulskem vijaletu. Nasprotno je turška dele* ga cif a zahtevata od Društi*a neredov šesta* vo komisijo, ki naj bi preiskala angleška grozodejstva nad turškim prebivalstvom v Mcsuhi, ki se je izreklo za Turško.
Turško delegacija je dri je izjavila, da se ne udeleži razprave o angleškem predlo* gu in da odpotuje takoj iz Ženeve.
.— London, 24. septembra. Ženevski dopisnik «\Vest Minster Ga/ette» javlja, da je vlada v Iraku zaprosila za vojaško po*
moč za mejo, ker narašča neprijateljsko razpoloženje Turške. Anglija jc odklonita turške zahteve glede Iraka. Državni tajnik za kolonije Amery je prispel iz 2eneve v London in je takoj posetil ministrskega predsednika Bald\vina. Uradna poročila, o mosulskem vprašanju so zelo kratka in rezervirana. \'e prikrivajo pa resnostt pdo* žaja, če nadaljuje Turška pot šovinizma. Listi opozarjajo na Angliji škodljiv vpliv, ki izvaja na Turško <*pctrolejska diploma; cija». Ta vpliv je večji, kakor agitacija in propaganda iz Moskve. Moskva, sama skuša skleniti z Angoro direktne pogodbe \n konš cesije.
I   IZJAVA PREDSEDNIKA DR. BABNIKA O KONGRESU.
Beograd, 23. septembra, p. Predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. Babnik, ki je bil izvoljen v novi odbor prav niškega kongresa, je Vašemu dopisniku izjavil svoje mnenje o uspehih minulega prav niškega kongresa v Beogradu tako-le: *Ta kongres bo neizmerne koristi že samo s tem, da smo stopili v tolfkem številu v kontakt mi pravniki Slovenci, Hrvati in Srbi in da smo se po zaslugi gostoljubnosti bratov Srbov med seboj spoznali in zbližali, "da smo bolje spoznali prilike v Beogradu in med Srbi sploh. V strokovnem oziru je pravniški kongres popolnoma uspel. Mi Slovenci moramo biti posebno zadovoljni, da se nam ie posrečilo, da smo prodrli z našim naziranjem v referatu o civilnem postopanju. Posebno moramo biti veseli radi soglasno sprejetega mnenja glede dednega prava moških' in ženskih potomcev. O poroti se je v zadnjih letiK mnogo pisalo in razpravljalo. To vprašanje se bo rešilo praktičnim potom. Sedaj bo glavna naloga nas slovenskih" pravnikov, da pokažemo prihodnje leto svojo moč v Li ubijani. Zato moramo takoj začeti z delom. Važno bo, da bo Ljubljana pokazala isto gostoljubnost kakor Beograd, posebno pa tudi oni kraji, katere bodo udeležniki kongresa posetili. To bo.vsekakor tudi Bled».
DRUŽI ZAVZELI CITADELO V SUEYDI.
—■ Pariz, 23. sept. Iz Carigrada javljajo: Po poročilih iz Damaska so Druži kljub dosedanjim francoskim dementijem 14. t. m. zavzeli po močnem obstreljevanju ci-tadelo v Suevdi. Zajeli so 450 francoskih vojakov in oficirjev. Zaplenili so dva oklopna avtomobila, ogromno število topov, veliko množino municije in zlata v vrednosti 26.000 turških funtov.
NOV PROCES PROTI REVO-LUCIJONARJEM V SOFIJI.
—1 Sofija, 24. sept. Pred vojnim sodiščem I. stopnje se razvija senzacij on alni proces proti revolucijonarjem m revoluci-jonamim Četam iz Kurdulova. Obtoženiii je 77 oseb in 600 oseb je pozvanih kot priče. Obtoženi so radi nezakonite akcije in zveze s komunisti in zemlioradniki. Splošno Jo mnenje, da bo od teli 7 obtožencev obsojenih 35 do 40 na smrt.
POSVETOVANJA BEOGRADSKIH DIPLOMATOV.
Beograd, 23. septembra, r. Pomočnik zunanjega ministra dr. Marković je sprejel danes češkoslovaškega poslanika Sebo, avstrijskega poslanika Hoffmgerja ter papeževega nuncija Pelegrinettija. Nuncij Pele-gr ine t ti je konieriral z dr. Markovićem o nadaljevanju pogajanj za zaključitev konkordata med našo državo In Vatikanom. Pričakuje se samo povratek zunanjega ministra dr. Ninčića, ministra vep Trifunoviča in našega prvega delegata pri pogajanjih z Vatikanom, dr. Janjića, da se izdelajo navodila za pogajanja, ki se imajo v kratkem pričeti.
STAVKA TELEFONISTOV IN TELEFONISTINJ V PARIZU.
— Pariz, 22. sept. Telefonistinje in legrafl-.tinje so danes izvedle idveuruo ko v znak protesta, ker so se jim znižale place. Popreje so telefonistinje in telegra-fistinje prejemale plačo kakor učitelji, to Je 12.000 frankov na leto, a sedaj so jim znižali na 9.200 frankov letno.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
Lesni trg.
iMadrier« 75 220, 5 m ta 6 m dolž. frc. meja 4 vag.   denar 5S0, blago 5S0, zaključki  580, jamski les po uzancah lj. borze frc.' nakl.   post. denar 170. bukova drva suha 1 m d. frc. Lj. denar 20.
Žitni trg.
■Pšenica domača frc. Lj. denar 270, bku go —, oves slav. par. L i. denar —, blago 195, f ižol ribničan orig. frc. Lj. denar 300, blago —, fižol koks, orig. frc. Lj. 330, —, fižol mandalon orig. frc. Lj. denar 250, Maso —. fižol mandalon bn. vejan. frc. Post. trs. 1 vag. denar 335, blago 335, zaključki 335.
EFEKTI.
2 in polodst. uri^ renta za vono škodo denar —, 7odstot. invest. pos. iz 1. 1931 blago 9S, Celjska posojilnica d. d. denar 202. blago 203, zaključki 202. Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 240, Mer-kantilna banka denar 101, blego 104, Prva-hrvatska štedior.ica denar 1060, blago —, Kred. zavor denar 175, blago 185, Strojne, tovarne in livarne denar 111, blago —, Trboveljska premogokopna družba denar 360, blago —, Nlhag d. d. 3S, 42, Združene papirnice 120, —, Stavbena družba d. d. Lj* 165, 180, 4 in polodst. kom. zad. dež. bke. 20. 25, 4 in polodst. zast. 1. kr. dež. bke* 20, 25.
Zagrebška borza«
Dne 24. septembra. Sprejeto ob 13.
Devize: 10.S66—10.946. Praga 166.625-^. 168.625, Ne\vyork 56.15-56.75, London 272.53 —274.53, Trst 230.04—232.44, BerKn 13.40—, 13.50, Dunaj 0.0790—0.08.
Valute: dolar 55.40—56.
EFEKTI.
7% invest. posojilo 1921 82; 2%% dri. rento za ratnu štetu 37£>—380; Ljubljanska, kreditna 220; Hrvatska eskomptna banke 128—130; Kreditna banka, Zagreb, 136—137; Hipotekama banka 73—74; Jugobanka 109' do 110; Praštediona 1025—1030; Slavenska banka 55—56; Eksploatacija 51—53; Drava d. d. Osijek 250; Šećerana, Os jek, 540 do 550; Isis, d. d. 70—75; Gurman 485—500; Slaveks 140—170; Slavonija 54.50—56; Trbo* veljska 375; Union, paromlin 400; Vevgo 120.
Inozemske borze*
Gurih, 24. sept. Borza: Beograd 9.215* Pariz 24.50, London 26.1075, Newyark 516.10, Milan 21.12.   Praga   15-35. DonaJ
0.007295.
Trst, 24. sept. Predborza; Pariz 115:7$ —116-25, London 118.75—118.90, Newyo*%<] 24.50—24.65, Praga 72—72.50, Curft 47*-V 475, Dunaj 0.0345-^X0355. E^epgTa<J^43j35^ 43.50,'
4A
4
4419
Prosveta
Osmrtnica Petra II. Njeguša v slovenskh časnikih L1851
»Novice« so dne 12. novembra 1851 prve prinesle v razpredelku »Novičar Iz mnogih krajev« kratko poročilo: »Važna novica je prišla te dni iz Cetinj, da je Vladika Crnogorski 31. oktobra umrl.« Dva dai potem je ponatisnil to vest »L j u b 1 j a n -ski Časnik«, ki je živel skoraj ob samih ponatiskrh. V naslednji številki so posvetile »Novice« prav tam odličnemu pokojniku še 4 in pol vrstice: »Slavni vladika Crnogorski Peter Petrovič Njeguš, za slovansko slovstvo mnogo zaslužen mož, katerega smrt smo onidan oznanili, je bil še le 40 let star, 20 let vladar Črnogorcev, 18 let pa višji duhovnik svojega ljudstva«. Počenši z dne 3. decembra 1851 so priobčile »Novice« v treh številkah (49—5l) po dunajskem časniku »Llovdu« »Pogled v Crnogoro«, kjer se dostojno naglasa delavnost vladike Petra II. Njeguša.
Najlepše je poslavila pokojnika Janeži-čeva »Slovanska b č e 1 a«, ki je izhajala tedaj drugo leto v Celovcu. V številki, izdani d-ne 1. decembra 1851, je objavila najbrž iz peresa urednikovega — članek in nt niti podpisan, niti šifriran — životopis preminulega vladike, ki ga ponatisnemo kot dokaz, kako živo je čutilo tedaj rodoljubno slovensko srce veliko izgubo:
Na b kp žalost vseh Slavjanov je zamrl 31. oktobra t. 1. ob devetih zjutraj v svojem stolnem mestu, Cettnje imenovanem, Peter Petrović II. Njeguš, vladika črnogorski in brdski, po kratki bolezni, če prav je že dalj časa na svojem zdravju bolehal. Menil je to zimo spet na Dunaju preživeti in si tam za svojo bolehnost leka in pomioči iskati. Vendar božja previdnost je drugače sklenila. Njena volja je bila, da bi njegove kosti v zemlji svojih očetov, v krilu svojega ljubljenega naroda počivale. Favno dva dneva pred smrtjo je zelo nevarno zbolel. Hotel se je še do Kotora prenesti dati in tam lekarske pomoči vživati. Pa to mu ni bilo dovoljeno, še preden je lekar iz Kotora prihitel, je že stal na božji pravici. Prej da o njegovem življenju kaj povemo, se hočemo še v njegovi časti in domovini malčkaj zmeniti.
Vladika pomeni v slavenski cerkvi to-!fko, kakor v latinski škof ali biskup. On je v Cmi gori najvišji svetni In cerkovni vladar. Ali vladika se svobodno ne voli kakor pri nas; temuč ta čast je privezana od konca 17. stoletja na rodbino Njeguš. Iz te rodbine si vladajoči vladika vselej enega za svojega naslednika izvoli in skrbi za njegovo izobraženje. Tako je tudi zamrli vladika enega iz svoje rodbine na Dunaj poslal, da bi tam svoje nauke dokončal in se v potrebnih vednostih izobrazil.
Crna gora, ki v Crno goro in Brdo razpade, je skalnata in visoko ležeča krajina proti iztoku Jadranskega ali sinjega morja in obseže okoli 100 kvadratnih milj s 127.000 srbskimi stavoniki, ki se vsi k pravoslavni slovanski cerkvi spoznajo. Ko so Turki PO bitvl na Kosovem polju 15. junija 1389 Srb-stvo podjarmili in vkoncali. so si Crnogorci s svojim neobičajnim junaštvom do današnjega dne ohranili svojo politično neodvisnost proti mnogoterim strašnim napadom divjih Muslimanov. Kolikor je v Crni gori mož, toliko junakov. Vsak je oborožen in posebno dober strelec. K temu so Crnogorci silno velike postave in nad mero pogumna deca narave brez vsake daljše omike. SIcer stoji Crna gora pod posebno obrambo ruskega carja, od katerega tudi vladika letno plačilo dobiva.
Peter Petrovič II. je bil rojen leta 1811 iz slavne rodbine Njegušev na Crni gori. Bil je bratranec vladika Petra Petroviča L, ki je 18. okt. 1830 zamrl, in tudi od njega v oporoki za naslednika imenovan. Ljudstvo mu je voljno zvestobo priseglo, čeprav je Še !e 18 let imel in ga 30. okt. 1830 pod imenom Petra II. za svojega vladika pozdravilo. Prva leta njegovega vladarstva so bila dokaj nemirna. Turški sultan si je na vso moč prizadejal, da bi ga na svojo stran spravil; on se je vendar krepko zopersta-vfl vsem željam in vabilom neverne porte, kakor tudi orožju njenih divjih čet leta 1832. Toliko bolj je zdaj rasel v ljubezni svojega naroda. Na to se je podal v Petro-grad, kjer je bfl 6. okt. 1833 za vladika posvečen.
Ko se je spet na svoj dom povrnil, le začel na vso moč za izobraževanje naroda
skrbeti in nove naprave upeljevat). Najimenitnejše njegovo delo je ustrojenje črnogorskega starešinstva, katero vladiki pri upravljanju zemlje na strani stoji in iz enega predsednika (bratranca) in 12 starešin obstoji, katere si vladika vsako leto voli in potrjuje. V tem starešinstvu se vsreduje notranja uprava Crne gore; za zunanje zadeve je vladiki poseben minister dodan.
V prvi mladosti je imel zamrli vladika srbskega pesnika Mflutinovića za učitelja. Iz tega je posebno izvirala njegova naklonjenost k pesništvu, kateremu je do poslednjega časa zvest ostai. Izšlo je od njega več pesniških del, ki so pravi kinč srb-skoslovanske literature. Zrcali se v njih naj-vernejše življenje črnogorskih Srbov. Najimenitnejša so: »Ogledalo srbsko«, zbirka srbskih junaških spevov, »Luča Mikrokozma«, potem »Kula Džuričića in Cerdak Alek-slća«, dalje »Gorski vienac«, »Pustinjak ce-tinjski«, »Liek jarosti Tarske«, »Molitva Crnogoraca k Bogu« in poslednuč dramatični epos »Lažni car Ščepan mali«. Slovansko rodoljubje in zavest junaškega bojnega rodu veje v vse njegovih pesmih. Založil je v Cetimju tudi malo tiskarnico, kjer je od leta 1835. nekoliko let zabavnik »Orlica« izhajal.
V ostalem je bil rajni vladika tako visoke postave in krepkega in krasnega telesa, da so ga celo na Crni gori za največjega in najlepšega moža imeli. Ril je visoko izobražen in omikan. Govoril je razen slovanskih jezikov tudi italijanski, francoski in nemtški. Zatorej je bil spoštovan od svojega ljudstva, katero je po malem k evropski omiki napeljeval, in tudi od vseh drugih, ki so ga poznali Zmiraj je bil iskren Slavjan. Cesto je vzdihoval nad zapadniim Slovanstvom in se tresel za njegovo pri-hodnjost. Zatorej se njegova smrt ne obžaluje samo po Cmi gori, temuč po celi obširni slav in n ski domovini. Lahka mu zemljica! — Tako »Slovenska bčela.«
S to krasno osmrtnico se je okoristil meseca dec. 1851 »Ljubljanski časnik«, ki je dne 18. nov. i. I. prinesel po »Osservatore dalmato« črtico o rvtrovi bolezni in smrti s pristavkom: »On *i bil mož mnoge učenosti m skušnje, on je znal z nemirnimi Crnogorci ravnati in ljudstvo v brzdi držati Kakor pesnik je bil tudi Peter Petrovič Njeguš imeniten mož. Njegov »Gorski vienac« je dovoli, mu slavo pridobiti.«
— Zagrebška kritika o baritonistu Cve-
jiču. Te dni se je prvič predstavil zagrebškemu občinstvu bivši naš baritonist g, Nikola Cvejić, kojega odhod iz Ljubljane je pred meseci povzročil med nami4 splošno obžalovanje. O g. Cvejiču se zagrebška kritika prav laskavo izraža. »Obzor« na pr. piše: »Od novoangažiranih članov je dosegel g. Cvejić, doslej član ljubljanske opere, pri svojih prvih nastopih polne, jake in vsc-stranke uspehe. Glas g. Cvejića je Iarazit bas-bariton temne barve, obsežen, svež, izredno poln in sonoren v vseh registrih, ugodno, simpatično timbriran. Vsak mladi pevec mora sprejeti partije, ki se mu dajo in Jih tudi rad sprejema, da lahko Čim Če-šče peva in da s tem dosega rutino in repertoar. Ravno radi tega pa bi morale uprave skrbeti za to, da se uporabijo pevci tako, da jim pevanje koristi, ne pa škodi. To pov-darjamo, predno bo g. Cvejić definitivno uvrščen v vrste našega ansambla, prej nego prevzame stalne vloge, ker je ravno pri takih srednjih glasovih velika nevarnost, da se pokvarijo. G. Cvejić je basovski bariton. Njegova tehnika je dovolj e izdelana, da lahko dosega baritonske višine, v najvišjih legah pa menja njegov glas značaj in barvo, postaja ožji in svetlejši, dasi ne izgubi moči in zvočnosti. To Je pač znak, da mu ta višina ni prirojena, nego da Jo dosega umetno. Ako se bo g. Cvejić uporablial kot baTiton, potem se bojimo, da bo tako forsiranje povzročilo tisto, kar se ie dogodilo že mnogim basovskim baritonistom, to je, da bo glasno opešal. Ako pa ostane g. Cvejić pri basovskih baritonskih vlogah, petem smo prepričani, da ga čaka še velika karijera. Saj razpolaga tudi sicer z vsemi lastnostmi, s katerimi postane pevec velik umetnik. Visokega, vitkega stasa Ima g. Cvejić postavo, ki Je naravnost rojena za gledališče. Izraziti gledališki talent, predvsem pa očividni zanos in ljubezen za umetniško zvanje, resnost v pojmovanju svojega poklica, ambicija in neumorna marljivost (g. Cvejič poje vse svoje vloge v hrvatskem jeziku, dasi je nekoliko let študiral
te vioge v Ljubljani v slovenščini), zanesljiv okus, ki pozna meje, so odlike, ki Jamčijo, da se bo mladi. Izredno muzikalični pevec kmalu uživel v umi ansambl In postal njegov odličen član. G. Cvejić Je pel bari. tonsko vlogo konzola v Madame Butterflv. Svojo nalogo je rešil zelo pristojno in v splošno zadovoljnost, vendar se je opazilo, da v tej vlogi ni popolnoma v svojem pravem elementu. Šele kot Escamillo v operi Carmen J« popolnoma prebil led in dosegel spontane, Jake uspehe. Publika se je navdušila nad svežino tega mladega, zdravega glasu, nad njegovo neobično toplino. Nastopno pesem toreadorja pa je kv i tir al a z uprav gromkim ploškom, pa tudi po dejanjih ni bilo odobravanja konca . . .« Kritika je izšla izpod peresa priznanega zagrebškega kritika g. Lujo Šafranek-Kavića.
— Nova uprava Udruženja igralcev v Beogradu. Udruženje igralcev, sekcija Beo=> grad je imela te dni zbor, na katerem je izvolila novo upravo: predsednik g. Vitomir Bogič; podperdsednik g. Drago Sotirovič; tajnik g. Milan Stojanovič; blagajnik gosp. D ragom i r Ostojič.
— Otvoritev gledutiške sezone v SpRtu. Mesto nameravane premijere Vojnovičeve «Maškerate zpod kuplja», s katero se je ho* telo otvoriti zimsko gledališčno sezono v Splitu, je pesnik pred par dnevi čital svoje novo delo »Prolog jedne nenapisane dra* me». Občinstvo je sprejelo novo pesnitev x viharnimi aplavzi. Premijera «Maškerate»> pa se je vršila včeraj. V glavni vlogi je na* stopila igralka ga. Barlovič, ki je žela za svojo igro velik uspeh.
— Nova poljedelska Šola, Minister po« Ijedelstva je odredil, da se 8 tekočim letom otvori v Trebinju v Hercegovini nova nižja poljedelska šola.
— »Pl stricu zdravniku na kmetih« se hnemuje od P. H. prevedena knjižica M. Oker - Bloma, ki skuša s povesticamH iz živalskega življenja tolmačiti dečkom skrivnost postanka življenja hi pomen spolnega udejstvovanja. Najbolje označuje vsebino in pomen brošure odlomek yl predgovora, ki veli: »Ce si hočejo starši v spolnih zadevah ohraniti popolno zaupanje svojega otroka, morajo natančno opazovati njega razvoj ter ga pravočasno navajti, da se tudi v tem obrača na nje za svet. Važno je namreč, da ne zamude pravega trenotka, sicer j?h lahko škodljivi vplivi prehtte, napravijo otroka boječega in nezatrpljivega napram njim.
V pouku o spolnih zadevah H se moral? vedno držafi pravila: Bolje eno leto prezgodaj kot eno uro prepozno. — Brošura stane Din 7.— in se dobi v Zvezni tiskarni v Celju.
Pred in po omejitvi brezplačnih kart
Povodom diskusije o brezplačnih železniških kartah je dal prometni minister v torek beogradskim novinarjem zelo zanimiva pojasnila. Izjavil je med drugim; »Dasi sem svoječasno povedal razloge, ki so me prisilili k omejitvi brezplačnih in znižanih železniških kart, so ml vendar mnogi očitali, da izvajam ta sklep preveč striktno. Zato sem sklenil stopiti pred javnost z nekaterimi podatki, ki so najboljši dokaz, da sem ravnal pravilno, ko sem preprečil prejšnje neomejene popuste na državnih železnicah. Direkcija državnih železnic v Beogradu mi je poslala 26. avgusta 1925 poročilo o reviziji potniškega prometa na vlaku 106, ki vozi med Beogradom in Skopljem. Iz tega poročila Je razvidno, da je potovalo: v I. razredu s plačanimi kartami 33 potnikov, z brezplačnimi 184, v H. razredu s plačanimi 284, z brenzplačnimi 511, v III. razredu s plačanimi 901, z brezplačnimi 939.
V odstotkih izraženo je odpaldo v I. razred na vsakega potnika s plačano 6 potnikov z brezplačno karto, v II. razredu na vsakih 9 potaikov s plačano 16 potnikov z bre-plačno karto, v III. razredu na vsakih 29 potnikov s plačano 30 potnikov z brezplačno karto. Do istega rezultata smo prišli tudi pri reviziji vlaka št. 105, ki vozi med Skopljem in Beogradom.
Po redukciji brezplačnih kart so se takoj pokazali rezultati. V vlaku št. 116 na progi Beograd-Niš-Skoplje se Je vozil v I. razredu samo en potnik z brezplačno karto, v III. razredu pa kak siromašni diiak. V II. razredu tega vlaka sploh ni bilo potnikov z brezplačnimi kartami. V brzovlaku št. 103 od Lapova do Beograda ni bilo od 31. avgusta do 1. septembra nobenega potnika z brezplačno karto. Tudi v potniškem vlaku od Skopija do Mitrovice ni našla revizija 25. avgusta 1925. nobenega. Isto velja za
vlak št. 1432 Mitrovica-Skoplje, dalje za vlak št. 1431 Skoplje-Kosovska Mrtrovica. V vlaku |t. 611 na progi Niš-Skoplje se Je vozil 13. septembra samo en potnik z brezplačno karto. V vlakih št 111 Beograd-Nlš. št. 302 Beograd-Subotica in št 211 Subo-tica-Beograd ni bilo 13. odnosno 20. t. m. nobenega potnika z brezplačno karto.
ABDsELtKRIM TEŽKO RASJEN. Po po* ročilu nekega, pariškega lista je bil Abd-.eU Krim med napadom na pogorje Bibana težko ranjen. Krogla mu je zdrobila levo nogo.
Sokol
Otvoritev Sokoiskega doma v Kragujevcu
Kako napreduje Sokolstvo v naših južnih krajih, nam najbolj pričajo prireditve, ki se vrše v posameznih centrih Vojvodine, Stare in Južne Srbije. Se boljši dokaz razvoja napredka pa ie ta, da se baš v teh krajih otvarjajo novi Sokolski domovi, ki so — postavljeni z velikimi žrtvami članstva in prijateljev Sokolstva — prava ognjišča sokoiskega dela. Z veliko ljubeznijo hi veseljem se oklepa narod sokolske ideje, ki vidi v njej sredstvo za pravo marodno, moralno in telesno vzgojo brez razlike stanu, veTe in politične pripadnosti.
Dne 20. t. m. je bil v srcu Šumadije — v Kragujevcu — otvorjen nov Sokolski dom, ki je ponos tamošnjega prebivalstva, zato je bila otvoritvena svečanost zares prisrčna in je pokazala, kako visoko ceni narod sokolsko organizacijo. Novi Sokolski dom v Kragujevcu je lepa arhitektonska stavba, ki napravi s svojo veličastno vna-niostjo najboljši vtis na gledalca. K vhodu vodi rampa, nad vhodom je balkon, ki — podprt z lepimi stebri — daje fasadi posebno ličnost. Sokolski dom ima veliko telovadnico v izmeri 22X11 m z galerijo in odrom ter poleg telovadnice oblačilnico in društvene prostore. Okoli doma pa se nahaja še veliko zemljišče, ki bo služilo kot letno telovadišče in se bo pozneje stavba tudi še razširila in izpopolnila z drugimi prostori. Da si je moglo Sokolsko društvo postaviti tak dom, gre poleg članstva zasluga vsem meščanom, ki so po svojih močeh prispevali v gotovini ali z materijalom. Posebno naklonjenost pa je pokazalo pri zidanju doma vojaštvo, ki je s svojimi vojaki - obrtniki v veliki meri pripomoglo, da je vzrastla lepa stavba. Sicer pa vojaštvo vobče z vso vnemo podpira delovanje Sokolstva in je bilo za časa otvoritvenih svečanosti vedno polnoštevilno udeleženo.
V soboto na predvečer otvoritve je društvo sprejelo na kolodvoru došle goste Sokole, ki so došli iz Beograda in ostalih blržnjrh krajev, koder se nahajajo sokolska društva. Kot zastopnik JSS se je udeležil otvoritve savezni blagajnik brat K a j z e 1 j, ki je bil s posebno pozornostjo in ljubeznji-vostjo sprejet. Zvečer je bila v Oficirskem domu igranka, ki se je je poleg Sokolov in meščanov udeležil ves oficirski zbor, na čelu mu drvizijonar general Dobroslav M i -1 e n k o v I ć. General Milenkovič je bil svoječasno poveljnik naše posadke na Koroškem, zato se s posebnim veseljem spominja dni, ki jih je preživel med Slovenci in se živahno zanima za sedanje razmere na Koroškem in v Sloveniji.
V nedeljo dopoldne ob pol 10. uri se je zbralo Sokolstvo pred Oficirskim domom k
povorki k je šla nato po mestu pred novi dom. Na čelu povorke je šla vojaška godba, za njo trije sokolski prapori, nato pa društveni odbor s starosto br. N e š I ć e m m zastopnikom br. Kaj želom. V povorki je bilo 120 članov, 80 članic, 80 moškega naraščaja, 50 ženskega naraščaja, 50 moške dece in 40 ženske dece ter končno oddelek vojaštva. Pred Sokolskim domom ie izročil načelnik stavbnega odseka inžener brat Nikolić ključe doma društvenemu starosti br. N c - ć u s kratkim nagovorom, nakar je vkorakalo Sokolstvo v dom ki ga je napolnilo občinstvo do zadnesa prostora. Navzoč ie bil zopet ves oficirski zbor ter zastopnik ministrstva vojne. Po verskih obredih blagoslovi jenja, k; so ga Izvršili štirje svečeniki, je pozdravil navzoče društveni starosta brat Nešić ter se zahvalil vsem, ki so pripomogli k lepi zgradbi. V daljšem govoru je nato poudarjal pomen Sokolstva za narod gimnazijski ravnatelj, nakar ie povzel besedo savezni zastopnik brat K a j z e 1 j, ki je bil viharno pozdravljen. V svo'em govoru je izročil najprej pozdrave savezneza starešinstva in se spominjal junakov iz šumadije, ki jih smatramo kot osvoboditelje slovenskega dela našega troimenega naroda, ki ni klonil duhom v nahujših časih in ne bo obupal tudi oni de!, ki še čaka na osvobojenje in združitev. Dal:e čestita društvu, da si je postavilo svoj lastni dom, česar vrata naj bodo vedno odprta vsakemu dobromisleČemu Slovanu. Članstvo in naraščaj pa vspodbuja k vsrraj-nemu sokolskemu delu, da bo sokolska armada čim dal:e večja in jačja. — Njegov govor je bil sprejet z velikanskim navdušenjem hi ploskanjem ter vzklikov nI bilo konca ne kraja. — S tem je bH Sokolski dom otvorjen in izročen svojemu namenu.
Zvečer ob 9. se je vršila v domu že prva telovadna akademija pod vodstvom društvenega načelnika br. Prohaske. Domače društvo je izvajalo vaje z žogami in konjfčki (ž. deca), skupine (m. deca). ritmične vrste (ž naraščaj), vaje s kiji (člini-ce) in proste vaje (člani), vrhu tega so na* stopila še društva Beograd, Beograd I. (m. naraščaj, člani in članice), Kruševac, Kraljevo in Paraćin. Vse točke, predvajane na akademij!, so bile lepo izvedene Ln kažejo, da društva vestno In marljivo delujejo, pri nekaterih je bilo pač opažati, da imajo Se mlade telovadce - začetnike, ki v nastopanju še nimajo potrebne rutine, vendar ie bil splošni vtis najboljši celo za razvajene gledalce.
Po akademij! je bila v Oficirskem domu zopet zabava z Igranko, ki so se U ležili vsi sloji, civilni in vojaški dost< venlki ter so se v najlepši zabavi in $ ju združil meščani, uradništvo in :i stvo, tako da je vladala prava demoi nost med vsemi.
Ob slovesu je bil zastopnik JSS met živahnim ovacijam. šumadljsko -stvo je izražalo hvaležnost za pozom<-Jo je Izkazal Savez s svojim zastop m v presrčnih beseda! izročalo poz bratom Slovencem kot voditeljem ju. venskega Sokolstva, ki si Je ustvarilo madiji novo sokolsko trdnjavo.
JulIJshn lirnjim"
—j Prihod pomorske divizije. V
velikih manevrov v Julijski Krajini in za Postojno spada tudi prihod ponr divizije v tržaško pristanišče. Cisto i čakovano so se pojavile v torek pop iz daljave bojne ladje in pokazalo se j je to divizija, ki ji poveljuje kontread Monace. To je poveljnik, ki je v lete pomorskih manevrih na jugu vodil *azi stranko, ki je branila Sicilijo pred »r< stranko. Admiralska ladja »Ancona« je nekdanja nemška ladia »Gaudenz«.
— J Podgorski občinski svet razpu Kakor je bilo pričakovati, tako se je dilo. Občinski svet v Podgorl pr! Gor razpuščen in sicer iz razlogov javneg; da. Za župana Je bil izvoljen Mario 5 netti, eden izmed komunističnih vodit« Podpreiektura v Gorici Je zahtevala, da naj bo župan kdo drugi, ki ni tako Izrazit munist, kakor Simonettl. Občinski zast Podgori pa se podprefektovl zahtevi ni hotel udati in vsled tega je sledil razpus činskega sveta. Za komisarja je imen Amedeo Numis   uradnik pri goriški ped-prefekturi.
—j V Volčah sc je pripetila smrtna ne sreča z eksplozijo granate. Žrtev jo 14 Ivan Jug. Deček je bil ves razraesarjen-
—j Tečaj za ženska ročna dela p Slovensko žensko društvo v Gorici.
V. L Križanovska:
58
V kraljestvu nesmrtnih
Roman.
— Zdi se mi, da s>te že siti samotarstva v tem gradu in družbe pokojnih žen mojega brata, — je dejal smeje. — Poiščite si torej namestnika, jn ko bo vse urejeno, odpotujeva iz teh krajev.
Vest, da bo spremljal svojega gospoda, je Tor-tosa zelo razveselila. Ves navdušen je vzkliknil:
— 2e vem za zvestega, poštenega in marljivega moža, ki bo z veseljem opravljal mojo službo, Ce mu jo poverite.
— Zakaj pa ne? Kdo je ta mož?
— Nečak mojega učitelja, imeniten dečko. Zdaj pomaga svojemu stricu pri delu in čaka, kdaj dobi službo, ki bi mu omogočila poročiti se z mojo krŠčenko, s katero je že zaročen.
i— Vi imate krščenko, Tortos?
— Da! Hči bivše naše gospodinje se je poročila na kmete ter me povabila za krstnega botra svoji edini hčerki. Zdaj je že vdova in ker je slabega zdravja, jo podpiram. Ako postane Franz Busch oskrbnik in če mu vaša svetlost dovoli nastaniti se v treh pritličnih sobah z okni na zadnje dvorišče, bo vsa družina preskrbljena.
— Rade volje pristanem na to in dam vaši krSčenki celo solidno doto, toda samo pod pogoltni, če bo svatba še ta teden. Nato pa odpotujeva.
Vse se je zgodilo po Supramatijevi želji. Dota, ki jo ie dal nevesti, je odstranila vse ovire, a čez teden dni se je vršila v vasi vesela in bogata svatba, na kateri sta bila tudi stari oskrbnik Li njegov gospod. GrašČaka so vsi navdušeno pozdravljali, zakaj on ni hotel nastopati tako samozavestno kot Narajana; povsod so ga vaščani videli, sam je kupoval nevestina darila in dajal siromakom bogato miloščino.
Nato je Supramati v spremstvu Tortosa odpotoval in krenil naravnost v Bretagno. Vsa grajska služinčad in vaščani so se ga spominjali kot plemenitega dobrotnika.
Potovanje mu ni nudilo pričakovanega razvedrila. Grad je med revolucijo zelo trpel in paviljon, kjer je bil laboratorij, je bil porušen, večina sob pa oropana. Poleg tega si je zaman prizadeval, da bi našel kake sledova o bajaderki ali vsaj njauo sliko.
Edino, kar mu je ugajalo, je bil ogromen senčnat park s stoletnimi drevesi. Tu je moralo biti poleti res lepo.
Supramati se je začel kmalu dolgočasiti. 2e čez teden dni je začel iskati po seznamu vele-posestev, nov cilj potovanja.
Najprej je sklenil odpotovati na Škotsko. Ko je pa prečrtal imena dveh dvorcev — enega v Benaresu, drugega pa v Himalajskem pogorju — je zahrepenel po Indiji, po tej starodavni deželi čudežev, po zibelki človeštva. Vedno ga ie vleklo
tja, toda poklic, bolehnost in druge nepovoljne razmere so ovirale izpolnitev te želje. Vendar pa svojega namena ni opustil in se je celo več let učil sanskritskega jezika. Učil ga je tovariš-orijen-talist. To bi mu utegnilo zdaj koristiti, zakaj ta jezik je površno obvladal, dasi ni govoril kot domačin. Tako bi bilo tudi njegovo ime vsaj deloma verjetno.
Da, na vsak način odpotuje v Benares in se loti tam z vso vnemo sanskritskega jezika, ki mu je pri predstoječih študijah okultističnih ved itak nujno potreben. Do sestanka z Naro je bilo še kakih osem mesecev in zdelo se mu je, da ta čas popolnoma zadostuje. Tudi Tortos je bil v devetih nebesih. Nikoli ni spremljal Narajane v Indijo, dasi bi bil zelo rad videl to daljno deželo.
Da se Pripravi na potovanje, se ie Supramati napotil v London, kjer je poskrbel za svojega starega lakaja Patrika. Določil mu je pokojnino in izjavil, da je dobil bogato dedščino in zdaj hoče veC let potovati po svetu.
Ko je bilo urejeno vse, kar ga je še spominjalo prošlega Življenja, se je ukrcal s Tortosom na parjiik, ki je odhajal v Indijo. Da bi ga naslov »princ« na potovanju ne oviral, se je vpisal pod imenom Ralpha Morgana in se je med potjo ves čas pridno učil sanskritskega jezika.
V pogovoru s Tortosom je izvedel Supramati med vožnjo nove podrobnosti o Narajani. Iz teh podrobnosti je spoznal da je bil njegov prednik
po značaju nestanoviten in krut.
Supramati nikakor ni razumel, kako 5 mogel Narajana ustaviti na pol poti k drai nemu znanju, dasi je bil že prestopil prve nje posvečen j a in postal mogočen gospodar o nih sil.
Spočetka je nameraval Supramati potovat ravnost v Benares, k»*> je pa izstopil, ga je kar je videl na obali, tako zanimalo, da ni n naprej. Lepote teh krajev, posebnosti starodavne civilizacije in šega tega originalnega narod j ga popolnoma osvojile. In ker mu ni priman iko. valo niti časa, niti denarja, je potoval in se r: samo po svoji fantaziji. V izučevanju ondot jezika je dosegel čudovite uspehe.
Sele dva meseca po prihodu v Indijo je prl» spel Supramati v Benares in se nastanil v ho elu Drugo jutro se je informiral in izvedel, da je od mesta do dvorca princa Narajane Sup ram«: ti j? dve uri hoda. Pozabili smo omeniti, da je naSe ves začuden med dokumenti, ki so dokazova ja res prinčev dedič, tudi potrdilo o Narajaniner* pogrebu, na katerem je bil podpis in pečat ob' nekega švicarskega mesteca. To potrdilo je bilo priloženo oporoki in naslovu notarja v Benaresu, ki je moral pomagati Supramatiju pri prev^etju dedščine pokojnega princa. Ker je pa notar za nekaj dni odpotoval iz mesta, ga Supramati ni hote čakati. Sklenil je, da se napoti v dvorec kar rn svojo pest
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
Za staroslovensko bogoslužje. V Zagrebu po prevratu zbrani jugosloven-ski škofje so med drugimi važnimi ukrepi sklenili, da naj se naprosi sv. Oče za uvedbo staroslovenske liturgije v vse jugoslovenske katoliške cerkve. V spomin na ta velevažni sklep navedemo tu imena onih, ki so bili dne 29. novembra 1918 za to, da se umakne latinščina iz naših cerkva jeziku sv. blagovestnikov Cirila in Metoda. To zgodovinsko izjavo so podpisali: dr. Josip Stadler, nadškof vrhbosanski, dr. Anton Bauer, nadškof zagrebški, dr. Vinko Pulišič, nadškof zadrški, dr. Josip Marcelić, škof dubrovniški, Franjo Ucellini, škof kotorski, dr. Anton Jeglič, škof ljubljanski, dr. Juraj Carić, škof splitski, Fra Alojzije Mišić, škof mostarski, Fra Joso Ga-rič, škof banjaluški, dr. Josip Marušić, škof senjski in modruški, dr. Dionizije Njaradi, apostolski administrator škofije križevske, Luka Papafalva, škof šibe-niŠki, dr. Angjelko Voršak, kapit. vikar škofije bosanske in djakovskosremske. Tedanjega mariborskega škofa drja. Na-' potnika ni bilo med zborovalci; bil je menda bolan. Zbrani vladike so gotovo po tehtnem razmišljevanju storili sklep, da naj se uvede zopet stara slovenščina v službo božjo. Vodil jih je gotovo sv. Duh; ob njegovih žarkih so spoznali resnico, ki se je skladala tudi z narodnim duhom. A sedaj — vsaj nekateri — kljubujejo in greše — greše zoper sv. Duha. Saj je stalo nekdaj v katekizmu in menda še zdaj ni preklicano, da stori greh zoper sv. Duha, kdor se spoznani resnici zoperstavlja. — D.
— Odhod kraljevske dvojice s Cefinja. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Mari* ji sta včeraj 23. t. m. ob 8. zjutraj zapustila Cetinje ter se z dvornimi avtomobili odpe* Ijala proti Baru. Cetinjsko prebivalstvo ju je v slovo na j prisrčne j še pozdravljalo. Kakor je bil slovesen sprejem, tako je bilo tudi slovo. Na poti od Cetinja do Bara so kralja povsod Črnogorci pozdravljali kot vladarja in gospodarja. Velike ovacije so priredili kraljevski dvojici na Rijeki in v Virpazarju. Kraljica Marija je na prvi mah pridobila srca črnogorskega prebivalstva, zlasti črno* gorskih žena. V Bar sta kralj in kraljica pri* spela proti večeru. Po dosedanjih dispozicij jah se danes kralj in kraljica vkrcata na parnik «Karadjorgje» ter odpotujeta proti Dubrovniku. V Tivat prestopita na torpe* dovko ter prisostvujeta prvim pomorskim manevrom naše mornarice. Po programu prispe kraljevska dvojica v Dubrovnik da* nes popoldne. Dubrovnik je ves v zastavah in povsod so postavljeni impozantni slavo* loki z raznimi napisi. V Dubrovnik je pri* spelo ogromno število prebivalstva iz oko* lice in odaljenejših krajev, celo z Hercego* vine.
— Ministrski predsednik Psšić se vrne. Uradno je vlada obveščena, da se minstrski predsednik Pašić vrne prve dni oktobra pre* ko Italije v Beograd. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je dal Pašiču na raz* polago svoj salonski voz. K Pašiču odpotuje prometni minister Ante Radojević.
— Ureditev pokojnin beguncem. Zunanje ministrstvo je prejelo po našem poslaništvu v Rimu obvestilo italijanske vlade, da bo Italija odslej izvrševala leta 1922 z Jugoslavijo sklenjene rimske konvencije in sicer oni del, ki govori o izplačevanju pokojnin občinskih in pokrajinskih uradnikov v občinah, ki so bile razdeljene med obe državi. Ti uradniki bodo odslej prejemali pokojnino od one države, za katero sd opttrali .Ako pa je kaka občina vsa pripadla eni ali drugi državi, prejema uradnik pokojnino od one države, v kateri je bilo njegovo službeno mesto. Tako bodo prejemali od italijanske vlade pokojnino vsi bivši občinski in pokrajinski uradniki, ki so prišli na naše ozemlje, in katerih občine se nahajajo v Italiji. Do te pokojnine imajo pravico vsi ti begunci na podlagi rimske konvencije.
— Razpis za državne štipendiste v inozemstvu. Ministrstvo prosvete pošlje v inozemstvo 50 novih državnih gojencev, štipendija znaša mesečno: v Franciji in Belgiji po 800 francoskih frankov, v Cehoslova-ški 1200 čsl. kron, Nemčiji 3300 dinarjev, Avstriji 2800 dinarjev in v Italiji 800 Ur. Komperirati morejo samo oni, ki so napravili svoje končne (diplomske) izpite na eni domačih univerz ali višjih strokovnih in umetniških šol. Prošnje morajo biti opremljene z izpričevali in naslovljene na fakultete, oziroma gori omenjene šole, kjer so posamniki končali svoje študije. Fakultete na univerzi v Ljubljani bodo sprejemale take prošnje do vključno 1. oktobra 1925. Natančnejši pogoji so razvidni iz pravilnika za državne gojence v inozemstvu in razpisa ministrstva prosvete, ki je nabit v avli ljubljanske univerze.
— Poljski generalni konzulat v Zagrebu poživlja vse poljske državljane, ki izpolnijo leta 1925. 18. leto, da se prijavijo najkasneje do 15 oktobra t. 1. osebno v Kukovičevi ulici 16, III. kat., ob uradnih urah od 9. do 12. ali pismeno v svrho registriranja. Istočasno naj predlože dokumente, ki potrjujejo njih identičnost. Vsak državljan, ki se ne odzove temu pozivu osebno, je odgovoren za neizpolnitev te dolžnosti na temelju axt. 87 zakona.
— Smrt madžarskega politika. V Budim* peJti je 22. t. m. umrl madžarski poslanec neodvisne stranke dr. Soma Visontav v stantsti 71 let. Pokojnik je v 80 letih zašlo* vel kot odličen zagovornik voditelja vojvo* dinskih Srbov in urednika novosadske «Za* stave* Jaše Tomića, ki je bil obtožen vele* izdajo in srbske propagande. Dolgo let je bil pokojnik tudi pravni zastopnik prince« zinje Louise Koburške v njenem procesu za ločitev zakona, kakor tudi v drugih njenih civilnih pravdah, ki so nastale radi zapu* ščine princezinjinega očeta belgijskega kra* lja Leopolda II
24. septembra 1925.
— Dezinfekclfekl vagon v Sisku. V Sisku so zgradili tunel za dezinfekcijo železniških vagonov zagrebške direkcije. Dezin-fekoijsko postopanje je že v obratu. Nadejamo se, da se odslej ne bo več prigodtto, kakor pri potovanju pravnikov v Beograd, da bi bfll zastemčeni železniški va-goni. Tak tunel bi bil poreben tudi za Ljubljano, dasi so vagoni v območju ljubljanske železniške direkcije čisti, dogaja Pa se, da prihajajo v območje te direkcije zlasti pri brzovlakib zasteni-čeni vagoni.
— Ne gredo več duhovniki v semenišče. Češki listi poročajo, da se ni letos prijavil za vstop v duhovniško semenišče v Vajde-navu v Šleziji niti en kandidat. Češki klerikalni krogi so radi tega simo vznemirjeni. Tudi pri nas se menda opaža, da ni med ntladino, ki je dovršila gimnazijske študije, nobenega pravega zanimanja za vstop v bogoslovnico. Gmotni položaj duhovništva pač ni več tako rožnat, kakor nekoč. Danes se tudi duhovniki, kakor drugi stanovi, morajo boriti za vsakdanji kruh.
— Železniške olajšave. Mmister prometa je sklenil, da so deležni ruski dijaki enakih železniških olajšav kakOT naši dijaki.
— Velika stavka drvarjev v Bosni. V
Zavidoviču v Bosni pri podjetjih Eixner in Gottlieb in pri podjetju Gregersohn je izbruhnila stavka drvarjev. Podjetja niso hotela ugoditi naj uprav ičenejšim zahtevam delavcev, zato je izbruhnila stavka. Stavka je popolna in stavka okoli 4.000 drvarjev. Podjetja so hotela še delavcem znižati mezdo za 20 odstotkov.
— Zimske cbleke za poštne uslužbence. Poštno ministrstvo je nakazalo primerne kreite za nabavo zimskih oblek poštnim uslužbencem.
— Vrednostni papirji zapadlih kavcij. Fin. ministrstvo je sklenilo, da se brez razlike vsi državni vrednostni papirji zapadlih kavcij izroče državni blagajni kot izredni dohodki. Generalna direkcija ima nalogo te vrednostne papirje obračunati po borznem kurzu od dneva ,ko je ka\rcija propadla.
— Nov trošarlnski pravilnik. V »Službenih Novinah« objavi fin. minister na podlagi zakona o državni trošarini spremembe v trošarinskem pravilniku.
— Hotel »Union« (Celjski dom) prevzame 1. novembra t. 1. g. Hrvoj Tome, hotelir na Bledu (hotel »Jekler«). Hotel Jekler na Bledu slovi kot eden najboljših, zato lahko Celjanom samo čestitamo, da dobe tako veščega restavraterja.
—Izložba slik iz Južne Srbije. Znani češkoslovaški slikar Ljudevit Kuba je prepotoval vso Južno Srbijo in pri tej priliki naslikal več krasnih slik najbolj romantičnih pokrajin v Južni Srbiji. Te svoje slike je Kuba razstavil v češkoslovaškem poslaništvu v Beograd. Vstop v to razstvo je vsakomur dovoljen.
— Zastrupljenje krvi pri prof. dr. Reisu Veliki prijatelj našega naroda in vseučiliški profesor dr. Reis se je moral na svojem potovanju po Junži Srbiji podvreči operaciji radi zastrupljenja krvi. Zastrupljenje je precej nevarno, vendar zdravniki upajo, da mu rešijo življenje.
— Poseben vlak Iz Beograda na novinarski kongres v Skoplju. Kakor smo že poročali, je prometno ministrstvo dovolilo poseben vlak iz Beograda v Skopi je za novinarje, ki se udeleže v Skoplju novinarskega kongresa. Ta vlak odhaja Iz Beograda 26. t. m. ob 17. Kongresa se udeleži 136 članov Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Vlak bo imel tudi restavracijski voz. S tem vlakom se vrnejo novinarji tudi Iz Skopi j a.
— V Bosni in Hercegovini je nastopil zadnje dni občuten mraz in po brdih je zapadel sneg. V Hercegovini se bližajo selom volkovi in pri Gocku so strgali enega konja.
— Slepar In tat Iz šmartna v Tuhinjski dolini nam poročajo: Janez Pušar iz Strmice okr. Kranj je kot pogorelec beračil po Tuhinjski dolini. V Snoviku pri posestniku Fran Kaucilji je ukradel gospodarjevo in gospodinj ino žepno uro, ter mahnil v gorske vasi hrušovske občine. Kmalu nato je žena Kaucilje pogrešila obe uri ter se hitro odpravila za pogorelcem Pušarjem. Na potu je naprosila še posestnika Fran Haučiča iz Gradišča, da je šel za uzmovi-čem, nakar sta ga v vasi Ravne ujela, ter našla obe uri pri njem, Korajžna žena Kau-cilja in Haučič sta gnala Janeza Pušarja 2 uri daleč na orožniško postajo Šmartno. Še isti večer so orožniki spremili Pušar-ja k okrajnemu sodišču v Kamnik.
— Strašni naliv} na Toskanskem. Iz To-skane v Italiji poročajo, da so biil tam v ponedeljek in torek strašni nenavadni nalivi, ki so provzročili ogromno škodo. Reka Arno ie poplavila bregove. V Firenci so bili celi deli mesta pod vodo, ki je narastla v nekaterih ulicah do višine enega metra in pol. Neki berač je prenočeval v bližini reke v fzdolbini, kjer ga je zajela voda in odnesla. Klical je na pomoč, pa mu niso mogli pomagati. Največja škoda je v dolini Sieve, kjer so porušeni mostovi. Ves promet ie bil prekinjen.
Iz Ljubljane
— Prošnja gospodarskemu referentu pri mestni občini. Pišejo nam: Po Večni poti in mimo Podrožnika je za Ljubljančane najbolj priljubljeno večerno šetališče, toda posamnega sprehajalca obide naravnost zona, ako mora v poznejši večerni uri pasirati mestno mejo tam pri stari lipi ob mo-stičku, kjer se združita obe poti. Tukaj tik gozda vlada egiptovska tema, zelo pripravno Čakališče temnih elementov. Treba je tudi vedeti, da stanujejo na Rožniku in Pod-rožnikom rodbine, katerih člani se večkrat šele v temi vračajo od opravkov iz mesta. Mestna občina skrbi, da so povsod ob pe# riferijah električne luči. Na omenjenem prostoru bi se lahko z malenkostnimi stroški postavila žarnica, saj ima v bližini stoječa
Zupanjeva vila električno razsvetljavo. Treba bi torej postaviti samo en drog in napeljavo podaljšati. Gospodarski referent, ki kaže vedno popolno razumevanje za slične potrebe, gotovo tudi tukaj ustreže.
— Reklame po zidovih. Po mestu o pa« žamo, da dajejo nekatere tvrdke sUkati (pleskati) po hišnih fasadah, zlasti pa po požar« nih zidovih ogromne reklame v tako kriče* čih barvah, da vrže tak reklamni ne stvor iz ravnotežja pasanta, ki una le nekaj smisla za dober okus. Radi tega opozarja mestni magistrat hišne lastnike, tvrdke in plakate r* je (pleskarje), era si za napravo takih res* klam treba izposlovaH dovoljenja stavbne oblasti. Interesirane tvrdke naj predlože pred začetkom dela barvan načrt reklame mestnemu magistratu v odobritev, da se iz* ognejo nepotrebnim stroškom, ker bo mest* ni magistrat zahteval brezpogojno odstranitev samolastno izvršenih neokusnih re* klam.
— VandaHzem. Na Št.-Peterskem nasipu ob Šentpeterski vojašnici je lep drevored popolnoma zdravih divjih kostanjev, ki ne nudijo samo ljudem cb vročih dneh sence, marveč zastirajo tudi zidovje v skrajno slabem stanju se nahajajoče vojašnice. Te dni so te kostanje začeli sekati in podirati in njih les se porabi za drva. Ne vemo, čigav je ta svet, najbrže je mestni. Če je mestni, se čudimo, da bi bil mestni gospodarski urad ukazal tak vandalizem, ne da bi se temu z vso odločnostjo uprl nadzornik mestnih nasadov. Pa naj bo stvar taka ali drugačna, od mestnega magistrata zahtevamo, da takoj ustavi nadaljnje pustošenje drevoreda ob vojašnici, pa naj bo opustoševalec Peter ali Pavel.
— Za gospo Legovo so nadalje darovali: generalni ravnatelj »Ljubljanske kr. bankec g. Alojzij Tykač 500 Din in ravnatelj istega zavoda g. H. Hanu š-K r o f• ta 250 Din. Nadejamo se še nadaljnjih prfr spevkov.
— Ne vodite psov na sadni trg! Kljub tozadevni prepovedi se vsak dan podijo psi no sadnem trgu, bodisi a jih lastniki jemljejo seboj, ali pa se klatijo brez gospodarjev okrog, vohajo okrog stojnic in odklada-jo nesnago. Potrebno bi bilo, da se pokaže včasih tudi konjač na trgu.
— Slavnostni koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« povodom 20-letnice obstoja, 15-letnice odkar je društveni pevo-vodja Zorko Prelovec in 25~letnice umetniškega delovanja skladatelja Emila Adamiča se vrši v ponedeljek dne 5. oktobra t. 1. ob osmih zvečer v veliik dvorani hotela •■Union«. Na sporedu nove, še neizvajane skladbe za ženski, moški in mešani zbor skladateljev Emila Adamiča, Stanka Premrla in Emila Komela.
Iz Celja.
— c Občni zbor Ljudskega vseučilišča v Celju se je vršid v ponedeljek zvečer. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da je bilo v pretečenem letu sedem predavanj in da je Ljudsko vseučilišče bilo navezano na skromne prispevke članov, katerih je 75, ki pa niso zadostovali za kritje izdatkov. Pri volitvah Je bil ponovno predsednikom izvoljen g. vladni svetnik Emil Lile k, ostali odbor pa Iz večine dosedanjega odbora. Vršila se je obširna debata pri vprašanju, o čem se naj predava, da se dvigne zanimanje širših slojev, ker se je lani opažalo, da je obisk padel.
—c Glasbena Matica. Občni zbor se bo vršil v sredo 7. oktobra v prostorih Glasbene Matice. — Nova učna moč je letos nastavljena za violinski pouk v osebi gdčne. Vide Jerajove, ki je absolvirala kon-servatorij v Ljubljani z odliko in se lansko leto izobraževala tudi v Parizu. — Solo-petje se ne more poučevati, ker se še ni prijavilo dovolj reflektantov. Čim se to zgodi, se bo s poukom lahko pričelo. — Mladinski koncerti in predavanja se bodo tudi letos vršila na zavodu. Prvo tako predavanje bo o v' oktobru pod naslovom »Orgije«.
■—c Odmera dohodnine za leto 1925 v Celju mestu In Celju okolic]. Davčno okrajno glavarstvo v Celju razglaša, da bodo v času od 1. do 15. oktobra v uradnih prostorih pristojnega davč. urada in pri davčnem okrajnem oblastvu v Celju razgrnjeni izkazi o predpisu dohodninskega in rentne-ga davka za davčno leto 1925. za Celje mesto in Celje okolico. Davčni obvezanci pa podo obenem še individualno obveščeni s posebnim obvestilom o višini predpisane dohodnine in rentnine potom pristojnega občinskega urada. Pok za vložitev prizivov zoper odmero teh davkov poteče s 30. oktobrom 1925. Prizive je kolkovatj s kolkom za 20 Din, prošnie za naznanilo odmer-ne podlage pa s 5 Din.
Ljubljanska porota
Ljubljana. 23. sept.
Milijonske poneverbe v državni fcoIJci v Ljubljani.
Nadaljni potek včerajšnje popoldanske razprave je pokazal, da sta obtožena Bu-kovič in Kraner zakrivila največjo uradno poneverbo, kakršna se Je sploh kdaj zgodila v Sloveniji, V poldrugem letu sta pone-verila in zapravila skoraj dva in pol milijona kron. Na ta lahek način dobljeni denar sta naravnost blazno razsipala. Marsikatero noč sta plačala za buteljna vina in za šampanjec po več tisočakov, dočim sta niuni rodbini morali skrajno skromno živeti. Višek lahkomiselnosti obeh obtožencev dokazuje posebno slučaj, ko sta neko noč najela kar štiri fzvoščke. V enem vozu se je peljal Bukovič, v drugem Kraner, v tretjem In Četrtem vozu pa nluna klobuka in palici. Kraner, ki je ves čas preiskave vsako krivdo trdovratno zanikal, se je končno le moral udati k delnemu priznanju, ker ga je k temu prisililo pismo, ki ga J* pisal iz zaporov nekemu prijatelju, a Je prišlo pismo v roke preiskovalnemu sodniku. Usodno pismo se je glasilo: »Kdor nič ne riskira, ta nič ne dobi in nima nobenega uspeha. Jas pa riskiram (misIU je na svoje tajenje) i« zdržim do konca, tudi če postane precej sraka ptičja ksrm      »■inravilcn kot na
smrt, samo preveč ne sme biti. Drugače pa sem mož na svojem mestu. Ne umaknem se tudi za korak ne, ker drugače bi izgledala cela stvar smešna. Sem čil in zdi se mi kot nanovo prerojen. Gospodje (mislil je na preiskovalne sodnike), vi se boste naveličali, mi pa ne.«
Porotniki so stavljena vprašanja gle'de krivde obeh obtožencev soglasno potrdili, nakar sta bila obsojena H. Bukovič na pet let, L. Kraner pa na štiri leta ječe. V kazen pa se jima všteje od meseca decembra 1924 zapor. S tem slučajem je bile zaključeno jesensko porotno zasedanje.
Kronik filausner m% fielu
Podrobnosti o dvojni jus
Včeraj smo na kratko poročali o dvoj* ni justifikaciji v Varaždinu, kjer sta bila obešena Ivan Žnidarić in Aleks Sever. V nastopnem hočemo podati nekoliko podrob* nosti o zločinu obeh, kakor justifikaciji sami.
Ivan Žnidarić iz Orehovice v Medji* murju se je hotel rešiti svoje žene, s katero je imel v zakonu štiri otroke. Zato je najel propalico Aleksa Severja iz Bartolovca ter mu naročil, da odstrani njegovo ženo s sveta. Za aro mu je dal 100 Din, dobiti pa je imel Sever po storjenem zločinu še 3500 dinarjev in polovico ženinega imetja.
Na Novega leta dan je izvabil Žnidarić svojo ženo v Zamlako, baje, da obiščeta znance in botre. Komaj so s čolnom prešli preko Drave, ju je počakal na nasprotni strani Sever, s katerim je bil Žnidarić do* govorjen. Napadla sta nesrečno ženo ter jo enostavno zaklala. Žnidarić se je nato neko* liko sunil z nožem ter tekel v bližnje selo, kričaje, da so ga napadli in ranili neznani ljudje ter njegove ženo ubili. Ona, da ni mogla teči, ker je bil* v blagoslovljenem stanju.
Orožniki pa niso verovali ŽnidariČevi izpovedi. Prijeli so ga in zaprli. V zaporu je Žnidarić priznal svoj zločin ter izdal tudi svojega sokrivca Severja. Oba sta bila izro* cena sodišču v Varaždinu, ki ju je obsodilo na smrt na vešalih. Ker je bila njuna proš* nja za pomiloščenje odbita, se je imela nad obema izvršiti justifikacija dne 13. t. m.
Naš državni krvnik Mausner pa ima preveč «dela». Na vse strani ga kličejo in vedno ne more ustreči vsem. Zato je bila jr.stifikacija preložena na 18. t. m. Toda še
tiiikaciji v Varaždinu.
enkrat so jo preložili, in sicer na 23. t m.
V torek popoldne je krvnik prispel v Varaždin. Na predvečer justifikacijc je bi* la obema obsojencema še enkrat prečitana smrtna obsodba ter jima razglašeno, da bo* sta drugo jutro, to je v sredo zjutraj obe* šena.
Oba obsojenca sta pričela jokati. Pred* sednik ju je vprašal če imata še kako po* slednjo željo, nista pa odgovorila ničesar. Med publiko v dvorani se je čulo pritajeno jokanje. Plakala je Severjeva žena. Osem orožnikov je nato odvedlo Žnidarića in Se* verja v njune celice. Sever je zahteval du* hovnika. Vso noč sta prečula, vsled raz* burjenosti nista mogla spati. Žnidarić je imel velik tek ter je pojedel vso večerjo, nasprotno pa ni Sever zavžil ničesar. Nje* gov obup je povečala njegova žena, ki je plakala v celici.
Zgodaj zjutraj so hile ulico v Varaž* dinu že polne občnstva. Vsa mestna policija je bila na nogah. K justifikaciji je bilo pri* puščenih samo okoli 300 oseb.
Prvi je prišel Žnidarić. Po prečrtani ob* Eodbi je prosil predsednika, če se sme po* sloviti od orožnikov, ki so ga stražili po* noči. Rekel jim je: «Zbogom in hvala lepa za lepo ravnanje.»
Nato je pristopil krvnik ter ga privezal k stebru. Pomočnik je izpodnesel malo pru* čico, krvnik pa je zavil vrat. Pristopil jo zdravnik ter po nekaj minutah ugotovil smrt obsojenca.
Severja je spremljal na vešala orožnik, ki ga je moral bolj nesti, nego spremljati. Bil je popolnoma potrt. Obesili so ga brez vsakega incidenta.
ITAUJANSKl INŽENJER MARIO ANDRUZIANI Produkcija alkohola pri pečenju kruha.
Berlinska »Deutsche Ztg.c poroča, da je vzbudila v Nemčiji veliko pozornost iznajdba italijanskega inženirja Andruziana, po kateri je mogoče pri pečenju kruha kot postranski produkt dobiti alkohol. Neka nemška skupina se pogaja z iznajditeljem, da bi mogla njegovo iznajdbo porabiti v svoji industriji. V berlinskem predmestju Lichten-berg je bil postavljen poskusni laboratorij, v katerem se je posrečilo pri pečenju kruha dobiti alkohol do 51°. Laboratorij preiščejo strokovnjaki in omenjena pogodba se najbrže podpiše.
Šolstvo
—š Vajenci mehansko tehn. obrti v LJubljani naj se vpišejo v nedeljo dne 27. septembra t. 1. na osnovni šoli na Ledini v času od 9. do 12. ure. Novinci naj prinesejo s seboj izpustnico rn učno pogodbo. — Vpisnina kot lansko leto. Lanski učenci naj pri vpisovanju predlože lanske izkaze. Šolski pouk se prične v petek dne 2. oktobra t. 1. ob 14. uri. Natančnejša pojasnila so razvidna iz razglasa na veznih vratih osnovne šole na Ledini. Upravitelj.
—š Na ženski strokovni nadaljevalnlcl za umetne in oblačilne obrti v Ljubljani se prične šolsko leto 1925-26 v četrtek dne 1. oktobra 1925. Vpisovanje se vrši v nedeljo dne 27. septembra t. 1. od 9. do 12. ure na dekliški šoli, Sv. Jakoba trg 1. Na novo vstoplvše vajenke naj prineso s seboj od-pustnico In učno pogodbo, one iz lanskih letnikov pa Izkaz. Šolnino v znesku 15 Din za učila in učne pripomočke je vplačati pri vpisovanju. Šolo obiskovati so po obrtnem redu paragraf 09b) dolžne vse obrtne vajenke. Pouk se bo vršil ob nedeljah od 8. do 12. in ob četrtkih od 14. do 18. (2.-6.). Nadaljnja pojasnila pri vpisovanju. Šolski upravitelj.
—š Na splošni obrtni nadaljevalni šoli ▼ LJubljani ne Erjavčevi cesti št. 21. se prične šolsko leto 1925-26 dne 1. oktobra t 1. Vpisovanje na tej kakor na vseh ljubljanskih obrtnih nadaljevalnih šolah se vrši v nedeljo dne 27. septembra od 9. do 12. dopoldne. Vsa pojasnila so razvidna na črni tabli v šolski veži. Šolski upravitelj.
mm Cercle Francals opozarja na svoje lepake glede učnih tečajev, ki se bodo pričeli 1. oktobra na tehniški srednji šoli, zlasti pa na oba nova mladinska kurza na ženski realni gimnaziji (UceJ, Bleiwei$ova ce-sU). 1673/n
— Vpisovanje v telovadni tečaj za otroke in za dame se vrši dne 24., 25. in 26. t. m. od 5—7 popoldne v licejski telovadnici 1672/n
* Moderen vagabund. Londonski bsfk poročajo o življenju vagabunda Motoona, ki 5j je napravil precej slovesa s svojim izrednim življenjem. Ta človek, ki je še mlait se je naveličal življenja v mestu in prebiva že dalje časa po gozdovih, na drevju aii v izdolbinah, kakor kakšna divja Žival. Naj-rajše se ie gibal po ogromnem VVindsor-skem gozdu. Taiin si je postavil na nekem ogromnem starem hrastu majhno hišico, v kateri je prenočeval poleti in pozimi. Poleti je užival raznovrstno sadje, pozimi pa je lovil zajec, poslužujoč se pri tem samo svoje palice in zanike. V gozdu so ga večkrat zapazili čuvaji, pa so ga pregnan*. Žugali so mu, da ga pretepejo ali da ga za-pro, ako se še povrne, toda Motoon se je smejal ter se jč za nekaj časa odstranil, potem pa se je zopet pojavil v gozdu. Poiskali so ga tudi novinarji in spoznali, da je v njem kos filozofa in obljubil Hm je, da bo opisal svoje življenje v gozdu m na drevju v posebni knjigi. Novine so se pogostoma bavile z njim in te dni so prinesle vest, da je Motoon iz VVindsorskega gozda izginil brez sledu. Morda je odšel še v kak večji gozd, kjer se bo lažje izognil čuvajem ali pa zbežal kam, da napiše obljubljeno knjigo.
* Španski toreador, ki \c ubil 1422 bikov. Iz Madrida poročajo, da se !e umaknit iz bojne arene slavni toreador Panteret. V 25 letih od 1900. do 1925. je ubil 1422 bikov, to je 56 na leto.
* Trg z nojevimi peresi upada. Dalje časa že upada trg z nojevimi peresi, ki ie cvetel posebno okoli na Dobre nadc. Iz Evrope ni skoro nobenih naročil več. Lastniki velikih parkov, v katerih so redili noje, so te dni sklenili, da ubijejo veliko Število te živali m da prirede nojevo kožo za izdelovanje čevljev. Doslej je bilo ubitin 6000 nojev. Njihovo meso se porabi za konzerve, namenjene domačinom.
je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom In znamko : /     (rdečOj modro ali zlato)
♦raja kakor Štirje pari drugih) Dobivajo se v prodajalnah,
* Ric ;3je za fašiste. V Parizu in sploh na h'ra:icoatoB je mnogo italijanskih delavcev. V Parizu je osredotočen hud boj proti fašizmu. V Cory pri Longwyju so italijanski delavci naleteli na dva fašista, katera so prijeli in ju z revolverji prisilili, da sta morala pit! ricinovo olje. Maščevanje!
* Plvovarska akademci ja. Te dni so ©t-
voril* v Kopenhagnu novo akademijo za pi-vovarstvo. Ideja za njo je bila sprožena na skandinavskem pivovarskem kongresu leta 1920. v Stockholmu in se je sedaj uresničila. Predsednik pivovaTske zveze direktor Dessau je pri otvoritvi naglasa! dosedaaje primitivne Izobraževalne razmere. V šoli je sedaj 15 učencev.
* Nesreča na planinah. Iz Milana poročajo, da so se pripetile v iužnotirolskem gorovju tri nesreće. V Moserjevi skupini je padel dunajski gimnazijski profesor dr. Vol-ner v prepad, kjer so ga našli mrtvega. — Gospodična Fischer iz Solnograda je padla na Stauferjevem gorovju čez steno in se ubila. — Vpokojeni italijanski polkovnik Ro-ta je napravil izlet na gorovje Perselano. Nastal je vihar, ki ga je tako prestrašil, da je zgubil zavest in je v navzočnosti svoje hčere padel po skalovju in se ubil
Gospodarstvo
Lesni trg
Nova carinska tarifa ovira nc le izvoz, .nego tudi obdelovanje in eksploatacijo lesa. Po carinska izvozni tarifi § 24—1 C se mora plačati od hrastovega, brezovega, bukovega in brestovega lesa, če je debel nad 30 cm, izvozna carina 440 Din od 10.000 kg. Na* ravno je torej, da bukov les v onih krajih, kjer zahteva prevoz od gozda do postaje velike stroške, ne more vzdržati te carine. Povsem nemogoča je postavka izvozne ca* rine na hrastove prage, od katerih je treba brez izjeme plačati 600 Din carine na vsakih 10.000 kg. Carine bi morali biti prosti vsaj manjši pragi od 1—1.80 cm. Teh pragov je pri nas mnogo v zalogi, pa jih radi visoke carine ni mogoče razpečati. Posledica je, da bodo ti pragi segnili ali pa da jih bodo morali lastniki porabiti za drva. Izvozno carino 600 Din od 10.000 kg pri gradbenem hrastovem lesu in hrastovih hlodih bi bilo brez restrinkcije ukiniti. Za ta les imamo mnogo odjemalcev v Italiji in Madžarski, pa 'je izvoz onemogočen.
Trgovina z Italijo jc dokaj napeta, visoki tečaj dinarja onemogoča razvoj transakcij. Italija je objavila statistiko uvoza našega fesa. Izvoz znaša skupno 236.446 ton v vred* nosti 102,707.026 lir. Od tega odpade na gradbeni les 69.905 ton. 12,819.065 lir, na doge 1.218 ton, 639.888 lir, na deske in les za tla 17.167 ton, 1,976.538 lir, pohitštvo in deli pohištva 734 ton, 241.631 lir, celuloza 10.041 ton. 1,263.100 lir. Stabilizacija lire vzbuja nado, da se bo poslovni promet z Italijo zboljšal. Nekoliko se je sicer že zboljšal, vendar pa ni pričakovati, da bi Igral naš les na italijanskem trgu glavno ▼logo, ker je Romunija osvojila ne le južno, nego tudi severno Italijo. Ker romunske cene bolj konvenira jo italijanssim industri* ijalcem nego naše, ni upanja, da bi se izvoz našega lesa v Italijo povečal. 1. oktobra bodo objavljene naše nove železniške tari* fe. Tarifa se je končno unificirala in bo od 1. oktobra na vseh železnicah enaka. Doslej je bila razlika med starimi srbskimi, mad* žarskimi, avstrijskimi in bosanskimi proga« mi ter Južno železnico. Minister za šume in rudnike pripravlja nov šmarski zakon. Je* seni pride ta zakon pred narodno skupščino. Domači konzum lesa je zadnje čase zado* voljiv. Zlasti povpraševanje po drvih je čes dalje večje.
* * *
—g Podržavljenje brodarskega sindika.
ta. Prometni minister je izjavil, da namera-
va vlada s 1. januarjem 1926 po dr zaviti brodarski sindikat. Na Donavi namerava prometno ministrstvo zgraditi novo moderno pristanišče, ki bi stalo 3 milijone dinarjev. Sploh se pripravljajo v našem prometu velike reforme. Prometni nnnister hoče bate odpraviti tudi generalne direkcije.
—Z Češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo de znašal v avgustu 70 milijonov Kč, kar pomeni 5.23% celokupnega izvoza, proti 5.66% v avgustu 1924.
—g Jugoslovansko - bolgarska trgovina. V prvi .polovici letošnjega leta je izvozila Bolgarska v Jugoslavijo za 3.8 milijonov levov svojih izdelkov (lani v tem času za 6.9 milijonov). Izvoz iz Jugoslavije v Bolgarijo je pa znašal letos v prvem polletju 164.6 mrlij. levov (lani samo 23.4 malij.).
—g Dobava Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejenta do 2. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo samotne moke in samotne opeke, za dobavo stresne opeke ter za dobavo raznega stekla. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem o delen ju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje oier-talne licitacije: Dne 17. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici slede dobave skretniških ključavnic ter glede dobave samotne moke in dekstrina; pri direkciji državnih žeteznic v Sarajevu glede dobave pisalnega materijala. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 500 kg banka-kositra, za dobavo zatikačev m raznih žičnikov, za dobavo železa in jekla, za dobavo bakrenih cevi ter za dobavo grafitnih' predvid-nih mašiljk. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Vršile*se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 1. oktobra t. 1. pri intendanturi Dravske pekarske čete, soba 42. — Dne 19. oktobra t. 1. pri "direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave dvigal za lokomotive ter (manometri, regulatorji itd.); pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 16,300.000 kartonskih' voznih kart m glede dobave 20.000 kg firneža; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materijala za gornji ustroj; pri direkciji pošte m telegrafa v Ljubljani glede dobave 35 dežnih" plaščev. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono
Z dna velemestnega življenja
Tragedije in zločini na Dunaju.
Velemestno življenje ima svoje poseb* nosti. dnevne senzacije na kriminalnih do* godkfh, tragedijah in zločinih. Tudi Dunaj ne zaostaja. Dnevno se ram dogajajo neobi* čajni dogodki, pretresljivi slučaji itd. Tekom zadnjih dni so se na Dunaju odigrale tri "krvave drame, odnosno tragedije.
Posledica nesporazuma dveh trgovcev.
"'• V torek ponoči je bivši stotnik Rodi, stanujoč Margarcthcnstrasse št. 39, ustrelil trgovca s parfumerijo Ernesta Backe. Oddal je nanj več strelov, ter ga smrtno*nevarno zadel v hrbtenico in vrat. Backe je bil pre* peljan v bolnico, a je kljub takojšnji ope* raciji preminul. Rodi jc po storjenem zle* činu pobegnil.
O krvavem dogodku poročajo sledeče podrobnosti: Trgovce Backe je s posredo? vanjem nekega agenta svoje podjetje pre* dal Rodlu za ceno 330 milijonov aK, ne da bi Rodi popreje trgovino videl. Ko si je kasneje Rodi trgovino ogledal, je precenil vrednost vsega blaga in zaloge na 250 mili* jonov aK ter ugotovil, da je bil oškodovan
za najmanj 80 milijonov kron. Med obema trgovcema so često nastajali prepiri. V to* rek okoli 23. je hišnik Bauer nenadoma čul v I. nadstropju tri zaporedne strele, takoj nato pa je prihitel Rodi po stopnicah na* vzdoi ter zahteval, da mu hišnik odpre. Na* to je bliskoma izgini za prvim vogalom. Hišnik je med tem čul v sobi trgovca Backe pridušeno ječanje in je obvestil policijo. Ko je policija nasiloma vdrla v zaklenjeno sobo Blackeja, je našla tega vsega v krvi ležečega. Obveščena je bila takoj rešilna postaja, vendar je Blacke ponoči umrl. V sobi umorjenega je policija našla razne pri* tožbe in spise Rdthla, v katerih ta silno obremenjuje zakonca Blacke, ki mu nista hotela izročati ključev trgovine. — O Rothlu ni sledu in jc verjetno, da je pobegnil v inozemstvo.
Zločin lesbične žene.
V Funfhause na Dunaju je bilo v torek zjutraj izvršeno krvavo dejanje. Delavec Rudolf Babak se je spri s svojo podna jem* nico Emilijo Deutsch ter se je dejansko lo* til. Zena je v obrambi zagrabila sekiro ter ga večkrat udarila po gla\i. Ves krvav je Babak obležal. Njegove poškodbo so tako težke, da ni upanja, da okreva. Ozadje kr* vavega dogodka je sledeče:
Postrežnica Emilija Deutsch, ki ima za seboj žalostno mladost — očeta in matere ni poznala ter so se je usmilili drugi ljudje — se je leta 1917 seznanila z Babakom ter ga prosila, če ima na razpolago kako sobo. Babak, že vekčrat radi tatvine predkazno* van, jo je nastavil pri svoji ženi, kjer je Deutschova opravljala domača dela in dru* go. Z Babkovo se je dobro razumela, nikdar pa ni njena gospodinja opazila, da je Deut* schova seksualno abnormalna. Pred tremi leti se je Deutschova preselila k ženi me* sarja Zoubla, katero je začela nadlegovati s svojimi Ijubavnimi ponudbami. Zoubalo* va ji jc odpovedala stanovanje, naslednji dan pa so našli Deutschovo nezavestno na cesti. Vsled nesrečne ljubezni do svoje go* spodinje se je zastrupila z lizolom.
Čim je ozdravela, se je zopet preselila k Babaku. Mož je bil baš takrat v zaporu. Meseca avgusta se je vrnil iz zapora ter ta* koj oplenil kovčke Dcutscheve. Zato sta se često prepirala in v torek zjutraj sta se zopet sprla radi prstana, ki ga je baje Ba* bak ukradel DeutschevL Oba sta se dejan* sko lotila drug drugega, Deutsche va je ste* kla v kuhinjo, pograbiia sekiro in Babaka udarila večkrat po glavi, na nato zavlekla na hodnik in mu stopila na glavo. Nato se je sama prijavila policiji. Značilno je, da je Babakova žena izjavila, da je Deutschevi hvaležna, da jo je osvobodila te rijavke (moža).
Ljubavna tragedija v hotelu«
V enem najuglednejših dunajskih hote« lov so našli v torek popoldne v hotelski sobi zastrupljenega nekega moškega in ne« ko mladenko. V tujsko knjigo sta se vpisa* la kot Pavel Martin Trost, lekarnar iz Re* chenbacha v Voglandu ter soproga Gizela. Mladenka je bila že mrtva, dočim je ležal Trost v globoki nezavesti. Vbrizgali so mu takoj injekcije ter protisredstva, vendar se ni zavedel. Zdravniki pa vsekakor upajo, da ga ohranijo pri življenju. Kakor se je ka« sne je ugotovilo, ne gre za zakonca, temveč je mladenka 231etna lekarniška pomočnica Gizela Christ.
Trost, ki je oženjen, je zapustil veo pisem, iz katerih je razvidno, da se v malo« meščanskem mil je ju, v katerem je živel s svojo ženo, ni dobro počutil.
Drzen beg iz ujetnišnice
Jetnišnica v Wefchersfiekiu je poleg Sing Singa ena največjrh ki najmodernejše zgrajenih v Ameriki ter se je dosedaj smatralo, da je bes iz njenih zaporov sploh nemogoč. V jetnišnici je zaprt tudi glasoviti poštni ropar Chapmann, ki je obsojen na smrt.
Začetkom tega meseca pa se je primeril slučaj, ki je razburil ne samo prebivalstvo mesta Hartford, kjer je zgrajena jetnišnica, toda tudi kriminalne oblasti. Iz zaporov v VVethersiieldu sta namreč ušla dva drzna bandita, tovariša Ohapmanna, Mihael Mc. Dormell, ki je bil radi umora kapitana Maddena obsojen na smrt, in Frank Land, eden najdrznejših tatov nakita. To je že drugi beg Landa iz Wethersfielda. Beg je povzročil splošno senzacijo, zakaj oblasti bo bile trdno prepričane, da je iz jetnišnice nemogoče uteči. Oblasti so bile tako zaverovane v nezavzetnost svoje bastile, da se je predsednik državnega jetniškega sveta, Osborn, pred 'meseci norčeval rz splošno prevladajočega strahu, da bodo zavezniki Chapmanna rešili iz ječe, še predno se bo vršila obravnava proti njemu. In vendar je dvema njegovima tovarišema uspelo pobegniti.
V četrtek 3. t. m. zjutraj so pazniki jetnišnice opazHi, da se vrata celic Mc. Don-neHa m Franka niso odprla. Takoj so vdrli v celici, toda ti sta bih* prazni. Ugotovilo se je takoj, da sta Mc. Donnell in Frank pobegnila v sredo zvečer. Pomoči sta že verjetno dosegla Newyork ali pa Ne\v Jersev. Na podlagi takoj uvedene preiskave se je ugotovilo, da sta zločinca pobegnila na sledeč način:
(Preruknjaila sta jekleni strop svojih ce-Sic z majhnimi zaporednimi luknjicami, ki so predstavljate nepretrgano črto. Za to delo sta rabila erJnogo časa, vrtala sta pa luknje ponoči. Da se ne hi njuno delo opazilo,
sta vsakokrat po končanem delu zamašila luknje s tankim papirjem. Čim sta v trikotu prevrtala strop, sta vdrla jekleno ploščo ter se splazila skoz; luknjo nad stropom v celico. Od iu sta splazila skozi ventilator, čigar pokrov sta odtrgala, na streho. Stopajoč neslišno v nogavicah, sta se splazila rta streho ženskega oddelka ter se od tam spustila 20 čevljev globoko na streho pralnice, pri čemer sta uporabila iz prediva spleteno vrvico, ki sta jo skrila v svojih celicah. S strehe na tla je bilo lahko delo. Zjutraj je našel paznik vrv na licu mesta, kjer sta pobegnila. O obeh zločincih ni sledu. Ameriški listi poročajo, da je bil to najdrznejši beg iz jetnišnice tekom njenega obstoja.
ih morilec
Lvovski listi priobčujejo podrobnosti o strašnem zločinu v tamkajšnjem karmelitan-skem samostanu. Morlec pater Adam se je v nedeljo sam javil na policij. Policijskemu uradniku je izjavil, da je imel že delj časa namen nekega ubiti, da se maščuje nad ljudmi, ki so se mu posmehovali radi abnormalnosti. Zločin >e izvršil na ta način, da se je ponoči zaiclenil v celico patra Idece. Ko je slednji stopil v celico, ga je udaril po glavi tako, da se je zgrudil na tla. Nato je tako dolgo tolkel po patrovi glavi, da je nesrečna žrtev izdihnila. Po zločinu je odšel mirno v svojo ceheo. kjer je takoj zaspal. Zjutraj zgodaj je odšel sam na policijo in prijavil svoj zločin. Na policiji je priznal, da je dobil kot dijak sifilis, ki ga pa ni hotel lečiti, ker se je sramoval. Vsi znanci so ga smatrali za norca. Pogosto se mu je pripetilo, da je moral nenadoma zapustiti priž-nico, ker ni mogel končati pridige. Zato so se mu ljudje posmehovali. Policija je prepričana, da je morilec duševno bolan in da je izvršil zločin v stanju duševne zmedenosti.
Po dvajsetih letih
Banalna pariška policijska storija, tatvina ali fingirana tatvina para copat za devet irankov je dvignila za hip zaveso pozab-ljenosti. ki je skrivala Terezijo Hurrrbertovo in njeno sorodstvo. Pred dvajsetimi leti je spravil slučaj Humbertove ves svet na noge. Poročevalci vseh svetovnih listov so prispeli v Pariz, da bi cnogli vsako uro br-zojaviti o dogodkih v zadevi »velike* Terezije in njenih pomočnikov, ki jih je prištevala takratna kronika med največje goljufe 19. stoletja. Brlj so to naravnost genijalni goljufi, ki so živeli dolga leta kot indijski nabobi in kazali menice sijajno fundirane zakladnice, dasi je bila slednja samo fingirana. Te dni so aretirali na nekem trgu v Parizu stačrka, ki je nameraval ukrasti par copat. Spočetka mož ni hotel priznati, kdo da je, pozneje je pa izjavil, da je brat zloglasne Terezije Humbertove, ki stanuje zdaj na Batignoiiskem buloarju. Ta brat, Roman Dairrignac, je igral v zadevi Humber-tovih zelo važno vlogo. Predstavljal je nečaka Hcnrv Crarvvorda, tistega dozdevnega »milijarderja, o katerem so Humbertovi trdili, da so njegovi dediči. Pozneje se je mož izdajal za upravnega svetnika famozne »Dosmrtne rente«, ki H je nasedlo toliko aia-lvnežev. V psevdonimih in ljubavnih pustolovščinah je bil sploh velik mojster. Pred sodiščem je izjavil o svoji sestri in obenem nezakonski ženi, s katero je imel otroka, da vseh deset let, odkar se poznata, ni imel toliko časa, da bi se z njo oženil. Predno se je spečal s svojo sestro, je gospodaril Daurignac na svojo pest po Argentini i i, Madžarskem in na Uralu, kjer je našel baje bogate žile zlata. Trdil je, da je tam toliko zlata, da sam ne ve, kam bi z njim. Vse to je bila seveda gola laž.
Po prestani kazni je živel še dolgo zelo razkošno. Od zloglasne rodbine Humberto-vih je bil on zadnji, ki je resigniral na sijajno življenje dozdevnega milijarderja. Končal je na pariškem trgu, kjer so ga zalotili pri tatvini copat. Drugi člani te pustolovske rodbine žrve zdaj zelo skromno. Romanov brat Emil je dobil po prestani kazni službo v neki pisarni in živi s svojo družino v pariškem predmestju   Asnieres, 1
kjer je stanovala nekaj časa pri njem tudi Tereza. Pozneje se je prešelUa v mesto ter ?# poročila z nekim zakotnim slikarjem. Samo Roman je ostal še vrtoglav. Pustolovska žilica mu ni dala miru, dokler se nI vjel povodom malenkostne tatvine, ki ka* že, kako nizko je padel nekdanji lastnik tujih milijonov.
Amerikanitis
Po mnenju nekega odličnega zdravnika v Chicagu pade v Zedinjenih državah 250 tisoč smrtnih slučajev na leto v glavnem na bolezni, ki nastajajo vsled ne zdravili živ-ljenskih razmer ameriškega ljudstva. Preveč zapravljrvosti je v ljudstvu, preveč potratnega in nerednega življenja, pa se zdravje kvari in ljudje legajo prezgodaj v grob. Iz ameriškega načina življenja se je razvila posebna bolezen, ki se eznača za »Amerikanitis c. To je. kakor reečno, speciiično ameriška bolezen. Dotični zdravnik v Chi-cagu ugotavlja, da je število Američanov, kateri v starosti 40 do 50 let umirajo vsled srčnih napadov, kapi ali sličnih drugih bolezni, provzročenih po visokem pritisku krvi, mnogo višja kakor pri katerem drugem narodu belega plemena in vzrok temu je amerikanitis. Ta povzroča največjo umrljivost. Zdravnik nasveruje, da treba tempe amcrrškega življenja umeriti, ljudstvo no sme imeti toliko zabave in užitkov, marveč se mu priporoča več miru in počitka, kajti sicer je gotovo, da se bo amerikanitis vedno bclj širila in zahtevala vedno več žrtev.
Oceanoplan
Te dni ima izvršiti v Lvonu sestavljeni hidroplan novega tipa svoj prvi polet, po tem ko je prestal svoje preizkušnje na jezeru Berre. Hidroplan odpluje na široko imorje. Novi aparat se imenuje oceanoplan in zgradtl ga ie ruski avijatik Jurij Gazen-ko. IznajditeH trdi. da aparat ne odgovarja nobenemu drugemu doslej izgrajenemu hidroplanu. Sestavil ga je potem, ko jc proučil strukturo pomorske živaHce, Imenovane >morska bolha«. Ta žival se giblje po površini vode s skoki, opirajoč se na svoje dolge noge. Gazenkoo oceanoplan ima ob strani kot stabfKzatorja dva organa, napravljena po načinu nog imenovane merske živali z razvojem treh metrov, na kdhcu je prostor za svetli plin. Oceanoplan bi morda služil posebno dobro v obrežno obrambo. Zaupanje iznajditelja v aparat je tako, da hoče napraviti prvi polet po morju 10.000 kilometrov daljave sam. Odplul bi iz Mar-zilje na afriško obrežje, potem v Brazilijo do Rk> de Janeira. Seboj hoče imeti samo svojega psa Loba. Svoj pomorski polet prične prlčetkom oktobra hi računa, da če poj-de vse prav in dobro, izvrši v desetih dneh pot, katero najhitrejši parniki izvrše koma: v IS dneh.
Radio
Beseda Radk) se danes rabi tako splošno kakor avto. aeroplan itd. Prvič se je objavila ta beseda že leta 1904. ali brez zveze z bistvom današnje označbe v nekem spisu, tikajoče™ se patentov iz kemijske stroke. Leta 1911. se je poslužila besede radio reka angleška tvrdka kot varstvene znamke. Z brezžično tehniko pa ni imela tvrdka nič skupnega. Leta 1915. so prišle pod tem znakom v trgovino električne baterije m aparati in pol leta pozneje se je objavil ta naziv kot varstvena znamka za športne žoge, za gramofon, za kolesa in neka tvrdka jo je Tabila za cigarete. Tudi neka ladja je bila krščena na ime >Ratho«, pa ni imela ni-kake brezžične postaje. Kot enotno označe-nje za vse k brezžični telegrafiji spadajoče predmete je prišla beseda radio v rabo šele v poslednjih letih.
* Stolica za epidemiologijo je ustanovljena za College de France. Za predavatelja je imenovan general Vincent, član pariške akademije medicine in naravoslovja. Collc-ge de France šteje sedaj 42 stolic. Profesod Vincent je znan iznajditelj sredstev prer* raznim epidemičnim boleznim.
Barvni trakovi, ogljeni, indigo in povoščeni papir, hektografični zvitki in aparati, podloge za stroje pri Lud. Baraga, Selenburgova 6|l
Telefon št. 980
Posestvo
28 oralov, ravnina, cela letina 225.000 Din, pri Mariboru — MLIN 15 oralov zemlje — proda Čuješ, Maribor, Barvar* ska ulica 3. 3560
Na stanovanje
se sprejme gospodična. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda»._3559
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom išče boljši gospod. — Ponud be pod «M. M./3562» na upravo ocSlov. Naroda».
Krojni tečaj 1. oktobra!
Dnevni in večerni. Za krojače, šivilje in nešivilje. Za učence, ki se tečaja ne morejo udeležiti, pouk potom pošte z učnimi risbami. — Cena tečaju 600 Din.  Plačljivo v dveh obrokih. — Izdelovanje in razpošiljanje krojev. — Vpisovanje dnevno.
Oblastveno konces. in diplomirana krojna šola
ŽIDOVSKA 5,   LJUBLJANA 3657
Makulaturni papir
& kg Din 5.-
prodaja
I uprava .Slovenskega Naroda' f
Strojnik
starejša moč, vešč vseh popravil — išče službe.
— Dopisi pod «Strojnik 3516» na upravo «Sloven< skega Naroda*.
Steklenice
(baloni) v peltenicah po 50 kg in več ima v zalogi
— «Juhan», Ljubljana, Gradišče št. 3. 3553
Za pisarno
ali slično se odda svetla soba s popolnoma sepa* riranim vhodom v Beet* hovnovi ulici 9, II. nad* s trop je. 3555
Harmonika
trivrstna — po nizki ceni naprodaj. — Tržaška ce« sta 22. 3556
Mlada gospodična
izobražena, iz ugledne hiee, izurjena tudi v trgo* vini — želi znanja x ima* dim trgovcem v svrho ženitve. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 3558
ss* vso Jugoslavijo za f oto * povečevalni zavod proti visoki proviziji se išče. — Ponudbe na: Ma* ver & Micheler, Graz, Zeilergasse 10, Deutsch* osterreich. 3561
Trg« pomočnik
vojaščine prost, išče služ^ bo v manufakturni trgo* vini ali gre za potnika, — Ponudbe pod cZmož* na moč/3517» na uprava t Slov. Nsroda».
Prodajalka
manufakturne stroke, pr* vorstna moč, z večletno prakso — išče službo pri večji tvrdki. — Ponudbe pod «Manufaktura/3455» na upravo «Slov. Nar.».
Prazno sobo
s oosebnim vhodom išče gospodična, ki je ves dan odsotna. — Ponudbe pod «1. oktober/3531* na upr. «Slov. Naroda*.
Pozor! Pozor!
Najvišje plačujem stare moške obleke, cev« Ijze in pohiJtvo. Dopis« niča zadostuje, da pri* dem na dom. — Drame, Ljubljana, Gallusovo na* brežje št. 29._3546
Kopi se vila
v lepem kraju Slovenije (Ljubljana, Bled, Mari* bor itd. proti takojšnje* mu plačilu. Ozira se samo na ponudbe s točnim popisom, kakor stanje vi« le ter ceno. — Ponudbe pod »Gotovina 13/3549» na upravo *Slov. Nar.».
Vedno zadnje
— novosti
damskih klobukov
priporoča ntodistku
3da Škof- Wanek
naslednici
Ljubljana
Pod Trančo 2
Žalni klobuki vedno v zalogi* — — Preoblikovanje «- in popravila se točno in ceno izvršujejo. ■
Elegantne dame ne uporabljajo drugih tkanin nego
ki so praktične in okusne. Zahtevajte jih torej v vseh trgovinah.
Prodaja samo trgovcem: 3464 ZAGREB, JELAčlćEV TRO 20/111. TELEFON 6—99.
Urejuje: Joafe Zupančič, e» Za sNarodno tiskarno*; Fran Jezeršck. — Za inseratni del Ust«: Oton Ghmtof.« Vri t Ljubljani