Št. 173 (14.569) leto XUX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob''v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 1300 LIR ČETRTEK, 1. JULIJA 1993 ITALIJA / OB ZAKLJUČKU VEČTEDENSKA DELA GLEDE VOLILNE REFORME Zbornica odobrila reformo protislovja bo reševal senat Nepričakovano sprejet misovski popravek o Italijanih v tujini RIM - Poslanska zbornica je z veliko večino glasov sprejela nova volilna pravila, vendar prav tako soglasno prepustila drugemu domu parlamenta - senatu, da gre v žerjavico po kostanj protislovij in nerodnosti. To je paradoksalni zaključek večtedenskega dela poslanske zbornice, ki je včeraj s 311 glasovi za, 127 proti in 99 vzdržanimi odobrila nova volilna pravila. Zbornica je skoraj v celoti osvojila predlog poročevalca Sergia Mattarelle in se opredelila za večinski uninominalni sistem v enem samem krogu in s 25-odstotno proporčno korekturo. Samo v dveh točkah so se poslanci oddaljili od poročevalčevih predlogov: prvič, ko so sklenili, da se poslance v pro-porčni kvoti izbira tudi s preferenčnim glasom in ne z blokiranimi listami, drugič pa včeraj zjutraj, ko so s predzadnjim glasovanjem sprejeli določilo, da bodo lahko glasovali tudi Italijani na tujem in sicer v štiri maksi-okoliših. In prav ta popravek, ki ga je predlagal miso-vec Mirko Tremaglia ob podpori nekaterih demokristjanov in liberalcev, je vnesel v besedilo največja protislovja in je bil dejansko presenečenje. Načelno so se sicer predstavniki vseh skupin izrekli zato, da se Italijanom na tujem omogoči glasovanje. Problem je bil, kako to tehnično uresničiti. Vlada se je skupaj z ožjim odborom zbornice nekajkrat sestala, da bi razvozlala problem, nazadnje pa je z glasovi Msi, Lige, Pii in dobrega dela Kd prevladal misovski predlog, čeprav sta tako poročevalec kot predstavnik vlade izjavila, da je protiustaven. Zeleni Marco Boato je ocenil glasovanje kot »politični samomor«, predstavnik Dsl Augu-sto Barbera kot »bombo proti reformi«, tudi načelnik ligaške skupine Roberto Maroni je po glasovanju podvomil v ustavnost sklepa, obenem pa se izgovarjal, da je hotela Liga poudariti načelo, da imajo Italijani na tujem pravico do glasovanja. Načelnik Kd Gerardo Bianco pa je popoldne skušal popraviti napako in je - zaman - prepričeval predsedujočega, da je bilo glasovanje formalno zgrešeno. V zagati zbornici ni preostalo drugega, kot da sprejme skrpucalo in prepusti senatu, da razreši protislovja. Sicer pa vprašanje Italijanov na tujem ni edini vozel, ki ga bo moral razplesti senat. Dsl predlaga, naj bi odpravili tudi mehanizem odštevanja (del glasov, ki jih stranka, ki zmaga, dobi v uninominalnem okrožju se ji odšteje od proporčne kvote), uvedli nagrado za zmagovito večino in uvedli drugi krog glasovanj v unino- minalnih okrožjih, kjer zmagovalec ne bi dosegel vsaj 35 odstotkov glasov. O tem problemu so se predstavniki Hrasta pogovarjali v torek s Kd, vendar stranki nista našli skupnega jezika. Nekoliko uspešnejši je bil včera dopoldne dialog med tajnikom Dsl Achillejem Occhettom in tajnikom Psi Ottavia-nom Del Turcom (na te-lefoto AP). Stranki se nista dogovorili za skupni nastop v senatu, vendar je dialog bil spodbuden in zdi se, da se je klima v odnosih izboljšala. Ti stiki so izzvali jezno reakcijo Severne lige, ki vse tri stranke obtožuje poskusa, da bi »ohranile pri življenju sedanjo zakonodajno dobo«, pri tem pa seveda pozablja na svoj spodrsljaj glede glasovanja Italijanov na tujem. Po predlogu, ki ga je sprejela zbornica, je Italija razdeljena na 26 volilnih okolišev, namesto dosedanjih 32. Po novem bo Furlanija-Julij-ska krajina en sam volilni okoliš, medtem ko je bila doslej razdeljena na dva: Trst in okoliš Vi-dem-Belluno-Gorica-Pordenon. V vsakem okolišu se 75 odstotkov pripadajočih poslancev izvoli v prav tolikšnem številu uninominalnih volilnih okrožij, 25 odstotkov pa s proporčnim sistemom, sedeže pa podeli Centralni državni urad. Glede manjšin pa predlog pravi, da je treba v krajih, kjer živijo, okrožja zamejiti tako, da je manjšina prisotna čim bolj strnjeno. ZADEVA ANDREOTTI Senat dovolil nadaljevanje preiskave Premalo dokazov za obsodbo, preveč, do bi go kor oprostili RIM - Rimski sodniki naj nadaljujejo z delom in naj ugotovijo, ah so utemeljene obtožbe, da je Giulio Andreotti vpleten v umor novinarja Mina Pecorehija. Tako je sklenil včeraj senatni odbor za parlamentarno imuniteto. Sedaj se bo o tem sklepu moral izreči senat v celoti, vendar v zadnjih mesecih je obveljala praksa, da potrdi sklepe odbora za parlamentarno imuniteto. Kot je po seji pojasnil predsednik odbora Gio-vanni Pellegrino, je za do- voljenje za preiskavo glasovala velika večina članov. Kaže, da so se vzdržali samo trije: liberalec Compagna in dva predstavnika Kd. Pellegrino je dodal, da je bila odboru pri odločanju v pomoč Andreottijeva zahteva, naj mu odvzamejo imuniteto, kot tudi utemeljitev sodnikov, ki so ocenili, da zbrani elementi ne zadostujejo za obsodbo sen. Andreottija, so pa obenem dovolj tehtni, da zahtevajo nadaljnjo poglobitev. (VT) TRST / V SOBOTO PROGRAM Sardos Albertini imenoval člane pokrajinske uprave TRST - Novoizvoljeni predsednik tržaške Pokrajine Paolo Sardos Albertini je sinoči predstavil člane novega pokrajinskega odbora. Uprava je takole sestavljena: Luciano Savino (proračun in finance), Alessandro Brenči (šport in prosti čas), Raffaello de Banfield (kultura), Adriana Car-bonera (socialno skrbstvo), Luca Segariol (urbanistika in teritorij) ter Paolo Marras (osebje). Savino je po poklicu komercialist, Brenči je upokojeni sodnik, de Banfield trenutno vodi gledališče Verdi, Carbo-nerova je predsednica tržaškega Rdečega križa, Segariol je odvetnik iz vrst MSI, Marras pa je ravnatelj statistič- nega in volilnega urada tržaške občinske uprave. Odbornica Carbone-ra je že vodila ta resor v prejšnji upravi in je politično gledano blizu Listi za Trst. Marras naj bi bil blizu KD.de Banfield pa je na zadnjih volitvah kandidiral za parlament kot neodvisen na listi KD. Kot neke vrste kon-zulenta novega pokrajinskega odbora je predsednik imenoval znanega duhovnika Maria Vatto, ustanovitelja in voditelja skupnosti San Martino al Čampo, ki se ukvarja z zdravljenjem in z rehabilitacijo narkomanov. Sardos Albertini bo program pokrajinskega odbora uradno predstavil v soboto dopoldne. pmi/mki omm D 230/49 I J 1 Vi . u Vrh na Doherdohskem Krasu ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Stanje sindikalne pripravljenosti na TV KP Delavci Italijanskega programa TV Koper-Ca-podistria so včeraj na svojem zboru proglasili stanje sindikalne pripravljenosti, da bi na tak način protestirali proti »programu za zmanjšanje obsega programov v italijanskem jeziku«, ki ga je pripravilo vodstvo vodstvo RTV Slovenije. Če bi program začeli uresničevati, bodo delavci pričeli stavkati, sicer pa so se 2e zdaj obrnili na vse slovenske in italijanske politične sile za podporo. .....................stran 2.. Prof. Bressan o prevodih naslovov Prof. Arnaldo Bressan je v intervjuju priznal, da prevodi naslovov maturitetnih nalog le niso bili tako točni, kot je zatrdila funkcionarka na ministrstvu na šolstvo, presenetila pa ga je velika pozornost, ki jo je naš dnevnik posvetil tej zadevi. .....................stran 3.. Prva slovenska multinacionalka Slovenski tednik Mladina je objavil dolg intervju s predsednikom slovenske tržaške finančne družbe Safti dr. D. Cupinom. V njem obravnava nastanek, sedanje delovanje in načrte te družbe. Zaradi aktualnosti in tudi glede na nedavne polemike v časopisju intervju v celoti ponatiskujemo. ....................stran 12.. primorski dnevnik MM!!!!! 199405928 REDIPUGLIA / ŠTIRJE TRŽAČANI IN KOPRČAN TEŽAVNO DOLOČANJE MEJE MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO Pet mrtvih v hudi nesreči na avtocesti Trst-Benetke »Vroče « vasi južno od Dragonje Strokovnjaki za določanje slovensko-hrvaške meje v Istri so končali z delom - Komu bodo pripadle vasi Topolovac, Gradin in Pregara - Obtožbe na Kardeljev in Bakaričev račun Prizorišče včerajšnje strahovite tragedije na avtocesti Trst-Benetke (foto Nadia) TR2IC - V strahoviti prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj pozno popoldne na avtocesti Trst-Benetke, je izgubilo življenje pet ljudi. Do tragedije je prišlo približno tristo metrov pred izstopno postajo Redipuglia v smeri proti Trstu. Po prvih izsledkih prometne policije iz Cer-vinjana se je avtomobil s koprsko registracijo opel vectra (KP F6083) silovito zaletel v pred njim vozeči avto znamke Y10 s tržaško registracijo, v katerem so se peljale štiri osebe (oba avta sta bila na prehitevalnem pasu v smeri proti Trstu). Pri trčenju se je tržaški avto vnel in vsi potniki so zgoreli. Na kraju nesreče je umrl tudi voznik koprskega avtomobila, 44-letni Boris Legiša iz Portoroža. Ostalih žrtev niso identificirali (kaže, da gre za tri odrasle osebe in otroka). V zgorelem tržaškem avtu so našli le del dokumenta, na katerem je bilo ime 44-letne Annamarie Am-brosio iz Ul. Salitro. Na kraj nesreče so prišli gasilci iz Tržiča in Gorice, rešile! in prometna policija iz Cer-vinja (slednja tudi vodi preiskavo), ki pa žal niso mogli več nikomur po- magati. Za skoraj uro časa so zaprli promet na delu avtoceste, kjer se je pripetila nesreča. Zaenkrat je jasno le to, da je koprski avto silovito treščil v Y10. Pred krajem nesreče so našli zložljivo leseno mizo, zato je možna tudi domneva, da je komu padla s strehe. Nekateri so pravili, da jo je na strehi peljal tržaški avtomobil, ki naj bi bil takoj zatem silovito zavrl, zadaj vozeči opel pa se mu ni mogel izogniti. Goran Moravcek Zemljevid doline Dragonje (Geodetski zavod Slovenije) REKA - Strokovnjaki podkomisij za določanje slovensko-hrvaške meje na spornem področju v Istri, vzdolž reke Dragonje, so končali svoje delo. Začrtali so traso meje, njihov predlog pa se bo zelo kmalu znašel pred državnima komisijama Slovenije in Hrvaške. Za slednjo je problematično le območje Piranskega zaliva. To je poudaril tudi Mate Granič, minister za zunanje zadeve, v svojem nagovoru državnemu parlamentu konec minulega tedna. Granič je prepričan, da Hrvaška in Slovenija nimata »ozemeljskih pretenzij«. Kljub temu v hrvaškem delu Istre vse pogosteje omenjajo ozemeljske spore. Najnovejši mejni »primer«, kot ga vidijo nekateri Istrani, je povezan' s »hrvaškimi mesti« Topolovcem, Gradinom in Pregaro in še z dvajsetimi manjšimi vasmi južno od reke Dragonje v severni Istri, ki ležijo na ozemlju Slovenije. Po nekaterih razlagah je Slovenija prestopila avnojske meje na reki Dragonji leta 1956. Takrat so bile te vasi po velikih pritiskih, a tudi z referendumom priključene Sloveniji. Trdijo, da je Istrane s temi spremembami v Pulju seznanil Edvard Kardelj s privolitvijo dr. Vladimirja Bakari-tia, podporo k spremembi meje pa je dal tudi Slobodan Penezič, takratni podpredsednik Izvršnega sveta Srbije. Navzočnost Pe-neziča si nekateri v Istri razlagajo kot takratno slo-vensko-srbsko »zaroto« proti Hrvaški. » Ljubljansko-beograj-ska zarota«, kot jo imenuje puljski Glas Istre, je pomenila »amputacijo hrvaškega ozemlja«. »Darovanje« teh vasi Sloveniji, čeprav so bile do leta 1974 cerkveno pod patronatom hrvaške pazinske uprave, naj bi pripeljalo do poznejših zapletov v zvezi z opredeljevanjem meje v Piranskem zalivu. Pritisk na dr. Davorja Rudolfa, kakor tudi na hrvaško vlado je zelo velik, saj v Istri zatrjujejo, da Zagreb nikakor ne bi smel pristati na to, da je Slovenija 20. junija 1991 začela graditi svoj mejni prehod na »ne- opredeljenem zemljišču oziroma na nikogaršnji zemlji«. Ali se bo primer »hrvaških mest« Topolovca, Gradina in Pregare spremenil v novo afero in tako še bolj zapletel odnose med obema državama v zvezi z mejami, bomo lahko kmalu videli. Jasno je, da imajo tako kot nekateri Slovenci, ki vidijo svojo mejo na reki Mimi, svoje zamisli o tem tudi nekateri Hrvati, oboji pa lahko pogajanja zaostrijo do meddržavnih sporov. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA X Četrtek, 1. julija 1993 NOVICE Dežela: Severna liga napoveduje svoj politični program TRST - Severna liga bo na jutrišnji prvi seji deželnega sveta razdelila vsem svetovalcem okvirni program nove deželne vlade. To je včeraj sporočil njen deželni tajnik poslanec Roberto Visintini, ki je izrazil upanje, da se bodo pogajanja za sestavo novega odbora odvijala ob belem dnevu, glavno besedo pa naj bi imeli deželni svetovalci. Liga, je povedal tajnik, nima političnih predsodkov do nobene stranke, a le do tistih svetovalcev, ki so vpleteni v sodne afere ali pa se govori o njih kot o možnih osumljencih. Visintini je dal razumeti, da je Liga pripravljena na sestavo manjšinskega deželnega odbora. Renzo Travanut je bil medtem izvoljen za načelnika svetovalske skupine DSL. Gre za potrditev, saj je Travanut že v pretekli mandatni dobi vodil skupino DSL. Fausto Monfalcon pa je bil izbran za načelnika svetovalcev Stranke komunistične prenove, ki ima v deželnem svetu FJK štiri predstavnike. Za načelnika KD je bil že pred dnevi izvoljen Videmčan Giancarlo Cruder, podpredsedik skupine pa je Tržačan Cristiano Degano. Deželna skupščina se bo sestala jutri ob 10. uri. Na dnevnem redu ima umestitev svetovalcev, njihovo zaprisego in izvolitev novih vodstvenih teles. »Kam vodijo naše stezice« Tokrat o satiri TRST - Z drevišnjim javnim snemanjem v sejni dvorani dolinskega županstva se bo končal spomladansko-poletni niz oddaj TV Koper »Kam vodijo naše stezice«. Tokratna oddaja bo spregovorila o satiri med slovensko narodno skupnostjo v Italiji, literarno vrsto, ki ima predvsem na Zahodu dolgo tradicijo. Pa tudi v vzhodnih državah jo gojijo in so jo gojili, saj je bila edina močna kritika posameznih sistemov. Satira skuša na oster, včasih že kar nasilen način, brez dlak na jeziku spregovoriti o družbi in posameznikih, je torej kritika najrazličnejših zablod in pojavov, zato je kar se da aktualna, saj je vedno uokvirjena v določen prostor in čas. Kako je s satiro v zamejstvu? O tem se bodo dre-višnji gostje Vanča in Tuonca, Viljem Gergolet, Aldo Rupel, Igor Malalan in Boris Devetak pogovarjali z voditeljem oddaje Marijem Čukom. V živo bodo posredovali tudi nekaj utrinkov iz njihove satirične delavnice, tako da bo sama oddaja živa in pestra. Seveda je zaželjena tudi prisotnost občinstva, ki se lahko brez vsakršnih ovir odziva na razpravo in jo s svojimi posegi dopolnjuje. (Snemanje je, kot vedno, ob 19.45). STRANKE / SEJA VODSTVA KD VLADA KD naj se osvobodi usedlin preteklosti Konec meseca programska konferenca Zdravstvo pet odlokov o reformi Vojmir Tavčar RIM - Krščanska demokracija se mora nujno prenoviti, sicer je obsojena na propad. To je teza tajnika Mina Marti-nazzolija, ki jo je strankino vodstvo v torek osvojilo v celoti in sklenilo, da bo za konec tega meseca (od 23. do 26.) sklicalo programsko konferenco. Vode v krščansko demokratski stranki so se po napetostih prejšnjega tedna, ko je tajnik zagrozil z odstopom, nekoliko umirile in sprejeta je bila pot, ki vodi v prenavljanje KD in oblikovanje nove politične formacije, katere ime bodo vpisani izbrali z referendumom. Po programski konferenci bo na jesen sklican kongres. V prehodnem obdobju med programsko konferenco in kongresom bo imel Mino Martinaz-zoli polno pooblastilo, da vodi prehod. To so etape, ki jih je začrtalo vodstvo, obrisi novega subjekta, o katerem razmišlja Martinazzoli, pa so še nujno nedorečeni. V poročilu je tajnik poudaril, da se Krščanska demokracija mora spremeniti iz stranke, ki se je istovetila z državo, v stranko, ki se istoveti z družbo, iz stranke statičnega posredovanja v stranko dinamičnega tekmovanja, ki bo sposobna ponuditi Italijanom predlog za reševanje štirih temeljnih problemov: nacionalne enotnosti, socialne problematike, moralnega vprašanja in novega institucionalnega ustroja države. Martinazzoli se je tudi opredelil za stranko, ki naj kot vezno tkivo ohrani krščanski navdih in socialni nauk cerkve, medtem ko je nasprotoval širšemu subjektu, ki bi združeval več političnih kultur. Končal je z ugotovitvijo, da se stranka mora osvoboditi opilkov in usedlin in pospešeno stopati na poti prenavljanja, medtem ko je zaradi krize doslej preveč upočasnila korak. Obrisi novega subjekta bodo jasnejši ob koncu programske konference, ob pripravah nanjo pa so se že dan po seji vodstva začela kresati mnenja. Tako je za levo krilo minister Leopoldo Elia poudaril predvsem osvoboditev usedlin preteklosti in jasno povedal, da vsa sedanja KD ne bo mogla v novi subjekt. Pripomnil je tudi, da mora biti nova stranka alternativna Severni ligi. Pod-tajnica Obmbretta Fumagalli Carulli, ki je somišljenica bivšega premiera Giulia Andreottija, pa je takoj dodala, da mora biti nova Krščanska demokracija alternativna tudi Demokratični stranki levice, saj bi bila povezava z njo neusk-ladljiva s silo, ki želi biti sredinska. Medtem ko je začel teči organizacijski stroj za pripravo konference, voditelji razmišljajo o tem, koga bodo povabili. Del udeležencev bo izbran med članstvom, »povabili pa bomo tudi kopico nečlanov, ki uživajo ugled in so nosilci za nas pomembnih kulturnih navdihov,« je pojasnil tajnik Mino Martinazzoli. Kaj pa referendumski li-der Mario Segni? »Seveda ne nameravam vabiti ljudi, ki bi prišli, se ustavili za kratek čas in nato odšli drugam,« je dejal tajnik KD. Pa tudi referendumski lider zaenkrat ne kaže velikega zanimanja za zbližanje s svojo bivšo stranko. »Imam drugačne opravke,« je rekel novinarjem, ki so ga vpraševali ali se bo udeležil programske konference. Veliko več zanimanja kaže tajnik Dsl Achille Occhetto, ki se, kot kaže, namerava sestati s kolegom Krščanske demokracije, da bi bolje dojel, kakšno pot namerava ubrati Martinazzoli. Bi lahko bila bodoči zaveznik Hrasta? »Povedal vam bom, potem ko se bom sestal z vodstvom stranke,« je včeraj dejal novinarjem, ki so silili vanj. RIM - Medtem ko je odbor za referendum o zdravstveni reformi izročal kasacijskemu sodišču milijon podpisov z zahtevo po reformi zdravstva, je vlada včeraj sprejela 5 odlokov, s katerimi namerava reformirati ministrstvo za zdravstvo, Višji sodni zavod in druge organe, ki upravljajo italijanski zdravstveni sistem. Odbor za referendum (v katerem so Dsl, Skp, Pri, Zeleni in sindikalne organizacije) je ob izročitvi podpisov zagotovil, da bo pozorno bedel nad reformo in kritiziral ministrico za zdravstvo Mario Pio Garavaglio, ker »njeni predlogi za reformo niso zadostni«. Ministrica pa je s svoje strani na tiskovni konferenci poudarila, da bo vzporedno z reformo ministrstva za zdravstvo prilagojen tudi seznam zdravil, tako da »bodo z začetkom prihodnjega leta Italijani točno vedeli, katera zdravila so zastonj, na katerih pa bodo morali plačati nizek, srednji ali visok dodatek«. Maria Pia Garavaglia je tudi dodala, da bo po novem predlogu ministrstvo razdeljen na 4 oddelke, poleg tega pa bo oblikovana agencija za odnose z deželami. (VT) 50- LETNICA PARTIZANSKEGA DNEVNIKA Obletnica za današnjo rabo Ace Mermolja Okrogla obletnica partizanskega dnevnika je očitno tudi za današnjo rabo, zato bi rad v uvodu izpostavil zelo današnje vprašanje. Odnos do preteklosti je ena izmed tistih stvari, ki ločujejo progresiste od konservativcev. V skopih besedah se mi zdi, da vidijo konservativci v preteklosti luč, ki jim osvetljuje življenje. Do tradicije imajo kulturni odnos in vidijo v njej kontinuiteto, ki jih utemeljuje in potrjuje. Ob svetlobi lastnega izročila je navadno tudi nasprotnik s svojo negativno preteklostjo. Konservativci utemeljujejo svoje politične bitke prav s preteklostjo, ki jim služi kot ponavljajoči se argument. Progresisti naj bi imeli do preteklosti analitični odnos. Je ne zabrisujejo, vendar ji ne dovolijo, da bi jim hipotekirala sedanjost in bodočnost. V početje svojih očetov niso tako zaverovani, da ne bi videli tudi njihovih napak, politične argumente pa črpajo predvsem iz konkretne sedanjosti in skušajo postavljati mostove za prihodnost. Tudi takšno početje ni brez težav, saj jemlje del tistih gotovosti, ki so tako značilne za konservativce. Ker mi je drugo stališče bližje, bi rad povedal, da se mi zdi ustanovitev Partizanskega dnevnika veliko dejanje, kot je bilo veliko dejanje oborožen upor proti nacizmu in fašizmu. To danes priznava večina demokratičnega sveta, Slovenci pa smo na lastni koži preizkusili, da sta bila nacizem in fašizem genocidna; želela sta iztrebiti vse, kar je »različno«. Strah pred komunizmom nikakor ni bil dovoljšen razlog za opredelitve, ki so vodile žrtve med okupatorjeve vrste. Veličina podjetja, kot je bilo izdajanje Partizanskega dnevnika v skorajda nemogočih pogojih, seveda še ne pomeni, da je bilo skoraj 50-letno izhajanje njegovega naslednika - Primorskega dnevnika vseskozi brez napak. Tu bi potrebovali lucidno analizo, saj bi v njej bolje spoznali del sebe. Brez dvoma je, da je Primorski dnevnik pomenil močno vez med slovenskimi ljudmi v Italiji, še več, soustvarjal je njihovo (našo) zavest. Mislim pa, da izvira vrsta naših današnjih zagat tudi iz dolgoletne zvestobe Primorskemu dnevniku. Morda je časopis v nekaterih obdobjih ponujal preveč »neovrgljivih« resnic in bil premalo analitičen in kritičen do stvarnosti, ki nas je obdajala. V današnjem početju naše skupnosti opažam namreč vrsto zavor, ki nam otežkočajo produktiven »spopad« s kaotičnim svetom, v katerem živimo. Morda je v tem tudi neki kulturni manko. Primorski dnevnik nam je vlival narodno zavest, danes pa potrebujemo še dodatno zavest, da je naša prihodnost kot še nikoli prej odvisna od naših sposobnosti in naše moči. Predvsem moramo pogledati času naravnost v oči in analizirati dejstva takšna, kot so. V projekciji je to dolžnost Primorskega dnevnika. Dvomim, da bo časopis vedno in vsem pogodu, a to naj ne bi bila niti njegova naloga. Njegova naloga je, da na pošten, samostojen in učinkovit način opozarja bralce na dosežke in pasti, ki nam jih vsiljuje življenje. Dnevnik mora, tako kot mi, misliti s svojo glavo, jemati mora nase svojo odgovornost in biti hkrati pogumen pri diagnozah. Vse ne bodo pravilne, bistvena pa sta poštenost in realizem, in potem k vragu skrbi, če bo ta ali oni politični veljak jezen ali pa vesel. Svet ni povsem tak, kot so si ga zamislili pisci Partizanskega dnevnika, saj so zgodovinski procesi protislovni in dvoumni. Kar nam ostaja kot dediščina sta ponos in pogum takratnih novinarjev, ki so natančno vedeli, kaj tvegajo, a so hkrati vedeli tudi to, da ni bilo druge rešitve od tiste, da so se tudi s tiskano besedo prebijali skozi obroč neracionalnega in genocidnega mraka, ki je med drugo svetovno vojno zasenčil Evropo in svet. TRST / ODNOSI Z MATICO Vodstvo SKGZ gostilo voditelje Združene liste Manjšine ne gre vpletati v razne afere f. ■ ■ ~. • i ■ {;, Mh Bo Mi : Mm hK 1 > jp^ j X' I m m 'Sir i n IS L ■ j k tk TRST - Delegaciji Združene liste iz Slovenije in Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki sta ju vodila predsednik Janez Kocijančič in Klavdij Palčič sta se predsinočnjim sestali na sedežu SKGZ v Trstu. Predstavniki SKGZ so gostom, ki so bili po nedavnem združitvenem kongresu prvič na obisku v zamejstvu, obrazložili položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, za katerega so ob institucionalnih spremembah značilne velike negotovosti. Kolikor so še nejasne smeri, ki jih ob uvajanju večinskega volilnega sistema ubira italijanska družba tudi ni jasno videti, po kakšni poti bo šlo nerešeno manjšinsko vprašanje. Palčič je pri tem iznesel ugotovitev, da se bo odnos do slovenske manjšine vsekakor kot doslej oblikoval po meri politične volje. Če se bodo v državi u-veljavile napredne in demokratične sile, se lahko tudi za manjšinsko vprašanje odpre novo poglavje. Predstavniki SKGZ so ocenili, da je rezultat nedavnih volitev postavil Slovence v Italiji pred nujno potrebo po prilagajanju novemu volilnemu sistemu, v katerem je treba trezno iskati povezovanje in preseganje delitev, ki manjšino šibijo in ji nesporno škodujejo. Iskanju skupnih ciljev pa najmanj koristijo pritiski in napadi, ki jih v tem trenutku doživlja SKGZ s strani SSO ter Slovenske skupnosti in katerim očitno botrujejo tudi pritiski iz nekaterih političnih krogov iz Ljubljane. Kocijančič je orisal stališča in program liste po združitvenem kongresu in podal oceno položaja v Sloveniji, ki kaže nespodbudno politično sliko, na kateri se v ospredje porivajo škandali in boj za oblast. Slovenska država, je dejal Kocijančič, se je na prehodu v parlamentarno demokracijo srečno izognila nasilju in revoltom, ni pa se uspela izogniti dejstvu, da so na politično sceno stopile sile brez upraviteljskih in gospodarskih izkušenj. Zahtevnih problemov ne znajo reševati, zato ob konceptualni nemoči ponujajo tezo "obračuna z bivšim režimom”. Posledica tega je tudi blokada parlamenta z obstrukcijami in nazadnje še napad na predsednika republike z vrnitvijo državnih odlikovanj. Kocjančič je izrazil prepričanje, da so ljudje tega naveličani, da bosta prevladala čut in odgovornosti in zavest o potrebi po reševanju dejanskih problemov. Vsestransko je podprl prizadevanja SKGZ v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in izrazil oceno, da pritiski iz Slovenije in poskusi vpletanja manjšine v škandale lahko Slovencem samo škodujejo. SKGZ / S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA Napadi in diskvalifikacije res ne koristijo nikomur Slovenci potrebujemo ustvarjalen dialog in sodelovanje TRST - Izvršni odbor SKGZ je na zadnji seji ponovno razpravljal o minulih volitvah, vendar tokrat ne o rezultatih, ki so javnosti znani, pač pa je pozornost namenil predvsem oceni razmer znotraj manjšine, ki se je ob korenitih spremembah znašla v povsem novem položaju. Razprava je pripeljala do ugotovitve, da je bila že odločitev italijanskih državljanov na referendumu uvod v dokončno preusmeritev političnega sistema v državi in hote ali nehote bomo morali živeti tudi Slovenci v tej stvarnosti. Nadvse pomembno je zato v tem trenutku poiskati možnosti, da manjšina ne bo izrinjena na rob dogajanja, zato se pred Slovenci sedaj nahajata zlasti dve izjemno pomembni nalogi: kako zagotoviti manjšini na vseh ravneh zastopstvo v izvoljenih telesih in kako z združenimi močmi čimprej predstaviti v parlamentu skupni zaščitni osnutek, o katerem že dalj časa teče razprava v okviru skupnega slovenskega zastopstva. Ob teh, za našo skupnost življenjsko pomembnih ciljih je izvršni odbor SKGZ izpostavil čedalje hujši položaj, v katerem so pomembne slovenske ustanove, katerim dejansko grozi propad, če država z refinan-siranjem zakona o obmejnih območjih ne bo zagotovila sredstev za njihov obstoj. Na dnevnem redu naše skupnosti so torej težka vprašanja, bistveno pa je zaradi delitev in polemik v manj- šini otežkočeno tudi njihovo reševanje. Obravnava volilnih rezultatov je za nekatere politične sile med Slovenci bolj kot priložnost za trezno razmišljanje postala povod za polemiziranje. Vloga in pomembnost strank naj bi se, tako kot v vsedržavnem merilu spreminjala tudi pri nas, s tem, da bi stranke v večji meri delovale v funkciji civilne družbe, ne pa obratno. Za nekatere politične sile pa je to očitno neumestno, ker se obnašajo tako, kot da se ni nič spremenilo. To se je po volitvah še posebej pokazalo v odnosu do SKGZ s stališči, po katerih naj bi bila SKGZ funkcionalna strankam in naklonjena raznim strankarskim izbiram. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je poročal o poteku sobotnega občnega zbora SSO, kamor se je kot povabljen gost odpravil z najboljšim namenom, da čestita organizaciji k opravljenemu delu in z oceno, da je bilo sodelovanje med krovnima organizacijama v zadnjih letih vsekakor plodno in koristno. Doživel pa je grob in nasilen napad na stališča, delo in vlogo SKGZ, kar je prišlo do izraza v predsedniškem poročilu Marije Ferletičeve. Iz poročila izhaja, da si v SSO skuša utreti pot politika, ki brez vsakršnih argumentov diskvalificira vlogo SKGZ, podobno kot je zveza doživela val pritiskov in napadov ob spremembah političnega sistema v Sloveniji. V enako ubranem tonu je na občnem zboru SSO izra- zil svoja stališča tudi predstavnik sekretarjata zunanjega ministrstva Rudi Merljak. Na izvršnem odboru je bila izrečena ugotovitev, da ima SKGZ v odnosu do drugih komponent v manjšini marsikdaj različna in tudi kritična stališča, take ravni napadanja in diskvalificiranja pa si prav zaradi iskrene želje po dejanski in ne samo deklarativni povezanosti Slovencev, ni nikoli privoščila. Vprašati se je, je menil izvršni odbor, komu lahko koristi takšno napenjanje medsebojnih odnosov v trenutku, ko domala vsi govore o potrebi po skupnem nastopanju, še posebej pa je zaskrbljujoče, da se parcialna gledanja na manj- šino neprikrito vsiljujejo iz krogov zunanjega ministrstva Slovenije. IO je izrazil prepričanje, da je za uspešno delo v manjšini in za prav tako uspešno sodelovanje z matično domovino treba iskati vse možne poti dialoga in Slovenci bi morali ravno v tem kočljivem položaju dokazati, da smo tega sposobni. V nadaljevanju seje je IO SKGZ pozval k množični udeležbi na nedeljski, proslavi 50-letnice Partizanskega dnevnika. Ne gre samo za formalno spominsko svečanost, temveč za odkrit poudarek na to izjemno dejanje, ki ga je bilo sposobno narediti primorsko ljudstvo v boju proti na-cifašizmu. TRI DRUŽINSKE TRAGEDIJE Ljubosumje in blaznost terjala devet smrtnih žrtev REGGIO CALABRIA -Počakal je, da so žena in otroci legli v posteljo, vzel puško in vse pokončal, nakar je telefoniral karabinjerjem in mirno počakal na njihov prihod. Kaže, da je ljubosumje omračilo um 54-letnemu Domenicu Laganaju iz kraja Martiniti, saj si zaenkrat drugače ne znajo razložiti, zakaj je umoril 18 let mlajšo ženo ter 11 oz. 5 let stari hčerki in 7 let starega sina. Prav tako pretresljiva je bila tragedija, ki se je pripetila v San Mauru Mar-chesato (Catanzaro), kjer je 5 5-letni Francesco Frandi- na z nožem umoril 49-let-no ženo ter 23 oz. 18 let stari hčeri in lažje ranil še svojo sestro. Karabinjerjem je Frandina dejal, da so ga svojci »sovražili« in se je bal, da ga ubijejo. Dve hčerki sta se rešili: ene ni bilo doma, ena pa je pravočasno zbežala. Ljubosumje je terjalo dve smrtni žrtvi tudi v Al-vignanu (Caserta): 29-letni Angelo Romano je s samokresom ubil dve leti mlajšo ženo in taščo. Napadli naj bi ga z nožem, češ da ima izvenzakonsko razmerje. Zatem je Romano svoja otroka, stara 6 oz. 1 leto, odpeljal k bratu. SINDIKALNA PRIPRAVLJENOST Spet napetost na koprski TV Delavci Italijanskega programa protestirajo zaradi načrta redukcij KOPER - Delavci Italijanskega programa TV Koper-Capodistria so včeraj na svojem zboru sklenili, da proglasijo stanje sindikalne pripravljenosti. Kot piše v daljšem sporočilu za javnost, ki ga je pripravil poseben Odbor za sindikalno pripravljenost, hočejo delavci na tak način protestirati proti »pravemu načrtu za drastično zmanjšanje obsega programov v italijanskem jeziku, za odvzem vsakršne oblike avtonomije Italijanskega programa in za prilastitev njegovih tehničnih in finančnih sredstev«. »Kljub večkratnim zagotovilom Sveta RTV in samega generanega direktorja ter v nasprotju s črko in duhom Ustave in drugih veljavnih zakonskih določil,« pravi sporočilo, »vodstvo Televizije Slovenije zanika vlogo in temeljno funkcijo TV Koper-Capodistria kot glasu italijanske narodnostne skupnosti. Nenehni poskusi, da se izniči obstoječa samostojna uredniška politika in stalno vmešavanje v operativne zadeve s strani glavnega urednika televizijskih programov slovenske državne radiotelevizije Janeza Lombergarja so privedli, tokrat v še bolj dramatični obliki, do obuditve razmer izpred dveh let, ko ni prišlo do ukinitve Italijanskega programa samo zahvaljujoč odzivu javnega mnenja in političnih sil tako v Sloveniji kot tudi v Italiji.« »Delavci Italijanskega programa TV Koper-Capodistria,« se nadaljuje sporočilo, »izražajo popolno solidarnost in podporo svojemu odgovornemu uredniku Tulliu Via-nellu in vsem urednikom Italijanskega programa, ki so bili primorani ob sedanjem popolnoma nev-držnem položaju, v katerem ne morejo več nemoteno opravljati svojih javnih funkcij v interesu italijanske manjšine, odstopiti; opozarjajo javnost na možne težke posledice za življenjske interese celotne manjšine in na nevarnost morebitnega odstavljanja delavcev, ki ne bi prizadelo samo delavcev Italijanskega programa, ter apelirajo na vse slovenske in italijanske politične sile, na vladi in parlamenta v Ljubljani in v Rimu ter na ustanove italijanske narodnostne skupnosti, da nemudoma ukrepajo; prav tako apelirajo na slovensko skupnost v Italiji, da se pravočasno odzove na vsakršen nacionalno obarvan poskus intrumentali-zacije problema, da bi se izognili napetostim, ki bi bile v sedanjem občutji-vem obdobju naraščajočih nacionalističnih stremenj izredno škodljive za obe manjšini; še zlasti apelirajo na vlado in skupščino republike Slovenije, da nemudoma preprečita vsakršen poskus, da bi novi statut Javnega zavoda RTV sprejeli se pred obravnavo in sprejetjem zakona, iz katerega naj bi sam statut izhajal.« Sporočilo se zaključuje z grožnjo stavke, v primeru da ne bi upoštevali zahtev delavcev Italijanskega programa RTV Koper-Capodistria. TRST Četrtek, 1. julija 1993 PREISKAVE / NOVA ARETACIJA Za zapahi bivši predsednik EZIT Franco Tobacco Včeraj so ga že zaslišali Marca je prejel jamstveno obvestilo, ker je bil osumljen poneverbe javnega denarja, sedaj pa so se za njim zaprla korone} ska vrata: 51-letnega Franca Tabacca, bivšega predsednika industrijske cone (EZIT) ter bivšega deželnega tajnika PLI, so včeraj zjutraj po nalogu namestnikov državnega pravdnika De Nicola in Frezze obiskali agenti finančne straže in ga odpeljali v zapor pod obtožbo izkoriščanja uradne funkcije. Finančna straža je pred dnevi že bila na sedežu EZIT v Ul. Caboto in odnesla obsežno dokumentacijo v zvezi z zakupom za gradnjo grezničnega omrežja, ki bo Milje povezovalo s čistilno napravo v Zavljah. Zaradi tega zakupa se je za rešetkami že znašel podpredsednik EZIT Antonio Minniti (PSI), ki je osumljen prejemahja podkupnin. Zakup1 je upravljal EZIT z deželnim prispevkom, zmagala pa ga je neka zadruga iz Bologne za 5 milijard 800 milijonov lir. Ni jasno, če je Tabacco, ki so ga včeraj že zaslišali, vpleten v ta zakup ali pa je osumljen, kot pravijo nekateri (in kar je bolj verjetno), da je šel na roko nekaterim profesionalcem, katerim je po-verjal razna opravila. Tabacco je vodstvo EZIT in PLI zapustil že Franco Tdbacco lani in se posvetil svojemu uvozno-izvoznemu podjetju. Ze marca pa je namestnik državnega pravdnika Reinotti skušal ugotovoti, kam je iz blagajne finančne družbe Finezit končalo 970 milijonov lir. Primanjkljaj je sicer Tabacco pokril iz lastnega žepa, vztrajal pa je, da se ni nikoli polastil denarja Finezita in da je kot predsednik počel samo to, kar je bilo v korist družbe. Maja pa je bivši deželni tajnik PLI prejel jamstveno obvestilo iz Pordenona, češ da mu je podjetnik Marco Vidoni izplačal 40 milijonov lir podkupnine, kar pa je Tabacco zanikal. ŠOLSTVO / AFERA O MATURITETNIH NALOGAH Prof. Bressan o »točnih prevodih« »Nisem izjavil, da so prevodi točni« Marjan Kemperle »Res je, da sem govoril z dr. Petruzzijevo, koordinatorko tajništva ministrskih inšpektorjev na ministrstvu za šolstvo; v pogovoru sem izrazil svoje mnenje o celotni zadevi letošnjih slovenskih prevodov naslovov maturitetnih nalog; funkcionarki sem izrazil svojo solidarnost, ker jo poznam in cenim, nisem pa izjavil, da so prevodi točni.« Tako je prof. Arnaldo Bressan, docent na Inštitutu za vzhodnoevropske jezike in literaturo na Videmski univerze, med včerajšnjim telefonskim pogovorom obrazložil svoj »poseg« na ministrstvu za šolstvo potem, ko so nekateri vsedržavni časopisi povzeli pisanje našega dnevnika o sramotnih prevodih maturitetnih nalog in spravili s tem v zadrego rimske šolske oblasti. Profesor slovenskega jezika in književnosti je slovenskemu novinarju v italijanščini obsežno pojasnil svoj pogled na »afero«. »Zaprepaščen sem bil nad poudarkom, ki ga je dal Primorski dnevnik vsej zadevi. Ko sem prebral naslov o sramoti na maturi, sem pomislil, da se je tam pripetil kdove kakšen krvav dogodek! Devetkolonski naslov in emotivni ton sta se mi zdela pretirana za tak vzrok.« »So po Vašem mnenju prevodi točni, kot je izjavila dr. Petruzzijeva našemu dopisniku sklicujoč se na Vašo trditev?« »Nisem dejal, da so prevodi točni. Pri prepisu naslovov je prišlo do napake, tako so »nekršene človekove pravice« postale »kršene človekove pravice«. Slo je za tiskarski škrat. Funkcionarka na ministrstvu ga ni mogla opaziti, ker ne pozna slovenščine.« »A v prevodih so poleg te še druge napake!« »Na sto prevedenih vrstic ste zabeležili le tri primere. Druga dva primera, ki ste ju omenili, sta sporna, saj obstaja več možnosti prevodov. Kot prevajalec vem, na koliko načinov je mogoče prevesti nek tekst. Obstajajo tudi diplomatski prevodi...« »Ne profesor, o besedi ”paventarsi“, ki jo je prevajalec prevedel kot ”spa-ventarsi", ne more biti ne dvomov, ne sporov: prevod je zgrešen.« »Morda jo je prevajalec interpretiral na drugačen način... A tudi če bi sprejel omenjene tri primere kot napake, se mi zdi vseeno pretirana teža, ki ste jo dali temu dogodku. Človek bi mislil, da je mi- nistrstvo izvedlo kdove kakšno skrito akcijo. Ker poznam in cenim nadzornico Petruzzijevo, sem ji ob tako emotivnem naslovu in pisanju, ki ima že obliko napada, izrazil svojo poklicno solidarnost, ki ji jo sedaj potrjujem.« »Profesor, ali ste Vi prevedli naslove nalog?« »Ne!« »Veste morda, kdo jih je prevedel?« »Ne, ne vem. Mislim, da je za to pooblaščeno ministrstvo. Slovenistov v Italiji vsekakor ni veliko, saj nas ni dvesto... Toliko prof. Arnaldo Bressan o svojem posegu na ministrstvu za šolstvo. Kaj reči o njegovih pojasnilih? Sklicevanje na različne možnosti in interpretacije prevodov je malce iz trte izvito. Letošnji prevodi so ponekod popolnoma zgrešeni, v celoti pa - milo rečeno - vsaj o-komi. Glede tiskarskih škratov pa bralci Primorskega dnevnika dobro vedo, kako je z njimi. In tudi prof. Bressan to sam dobro ve, odkar je Rebulov roman Divji golob postal v prevodu »II gabbiano sel-vatico« (glej Arnaldo Bressan: Le avventure del-la parola, II Saggiatore, Milan 1985, stran 105, opoftiba 8). A bolj kot tiskarski, je bil to... živalski škrat. MATURA / ZAČETEK USTNIH IZPITOV Na klasičnem liceju je sprintalo znanje Foscolo, Pirandello, Seneka sopotniki do zrelosti Posnetek z ustnih izpitov na klasičnem liceju (foto Ferrari/KROMA) Ustni izpiti na klasičnem liceju Prešeren so se začeli v športnem duhu. Kandidatka, ki je pravkar končala kolokvij, se je predstavila pred komisijo v športnem kombinezonu; tista, ki ji je sledila, je bila obuta v telovadne copate; ena od kolegic, ki so sledile njenemu »izpraševanju«, je imela kot nekakšna zamejska Flo Grif-fith dvobarvno (črno-mo-dro) lakirane nohte. Tudi izpraševanje se je začelo v športnem slogu. Ko je profesorica vprašala dijakinjo, naj govori o Fo-scolu, so iz njenih ust kar same od sebe sprintale besede znanja. Pogovor o očetu Jacopa Ortisa je za trenutek priklical novinarju iz spomina dogo-dek-anekdoto izpred dveh desetletij, ko je njegov maturitetni sotrpin na vprašanje goriške »komisarke« Marije Corsi Sfiligoj: »Per-che le piace il Foscolo?« hudomušno odgovoril: »Peijche era un donnaiuo-lo!« Kandidatka se sploh ni zaustavila ob podobnih »plehkostih«. Prezrla je razne Terese Pickler Monti, Isabelle Roncioni, Antoniette Fa-gnani Arese, Fanny Emerytt, Marzie Marti-nengo, Francesce Giogio, Maddalene Bignami, Lu-ciette Battaglia, Eleonore Nencini, ki bi v današnjih dneh kvečjemu polnile stolpce revij »a la Novella Dvatisoč«, in se - pravilno - osredotočila na klasicistične in romantične prvine Foscolovih del. Sproščeno, brez vsake treme je preskočila (spet športni izraz...) na Pascolija; od tega na Pirandella. Točno je obrazložila njegov koncept »maske«, ki si jo ljudje nataknemo, da bi z zunanjim videzom prikrili drugim naš pravi notranji jaz. Na vrsti je bil tedaj še skok v Nebesa (Dantejeva^ seveda), na obisk k Piccardi Donati, in že jo je čakala latinščina s Seneko. Ta pa je bil tudi športni tip: deseterobojec! Bil je malce stoik, malce epiku-rejec, a tudi za ščepec no-voplatonika je bilo v njem; pisal je moralne epistole, satirične spise, a tudi napadalne tragedije. Dvoboj s prevodom odlomka ene od Epistul je kandidatka zmagala »po točkah«. Brez napak v športu ne gre. To pravilo je obveljalo včeraj tudi na maturi: Petronij ni napisal Metamorfoz, pač pa Sati-rikon (a dijakinja je vedela, da je Fellini posnel film po tem delu...) Bližanje je tudi šport. Prišel je v poštev pri grščini. Ko je profesorica vprašala, kaj meni o nalogi iz grščine, je dijakinja odgovorila, da se ni »preveč oddaljila od teksta«. »A niti preveč približala«, je dodala druga profesorica. Pri slovenski nalogi je kandidatka »pisala prvi naslov«. »Konec je preveč pesimističen,« je komentirala komisarka, », a realen,« ji je dala razumeti dijakinja. Pred odhodom jo je notranja članica opozorila, da se ji je naloga iz grščine ponesrečila. »Izgubila si grško bitko, a ne maturitetne vojne,« se je dalo razumeti iz posega. Ko je zapuščala razred, se je njen sošolec po Cezarjevo izrazil o njenem ustnem izpitu: »Tu quo-que, Veronika...«, zatem pa v dijaškem slangu nadaljeval: »Bašta, bašta, sem si napravil flebo poslušanja...« Danes fant že ne bo več samo poslušal: ko ga bo predsednik poklical, bo tudi spregovoril. (M.K.) KRIZA / NA POBUDO SINDIKATOV CGIL, CISL IN UIL SEJA OBČINSKEGA SVETA Jutri demonstracija delavcev pred Deželo Tržaški industrijski sektor no robu zloma Pozitiven obračun Repentabrske občine V teku priprave na vinsko razstavo Gospodarska kriza v tržaški pokrajini se nezadržno poglablja in postopoma načenja praktično vse ekonomske sektorje, krajevni politični razred, kolikor ga je še ostalo (na prostosti) pa ji pasivno prisostvuje v vsej svoji nemoči. Tržaške krajevne uprave so iz znanih razlogov paralizirane, do oblikovanja nove deželne uprave pa bo najbrž moralo preteči še precej dragocenega časa. Dragocenega, ker kriza pač ne čaka na rešitev političnih problemov, ampak požira proizvodne obrate in delovna mesta, ki jih po tem še tako sposobna nova politična garnitura ne bo mogla obuditi k življenju. Da bi deželni svet in sploh krajevno javnost opozorili na ta dramatični položaj, so se sindikati odločili za javno manifestacijo. Izvedli jo bodo jutri dopoldne pred palačo deželnega sveta, v kateri se bodo na ume-stitveni skupščini zbrali novi svetovalci, sodelovali pa bodo vsi tovarniški oziroma podjetniški sveti iz industrijskega in gradbenega sektorja. »CGIL, CISL in UIL vztrajno ponujajo konkretne predloge,« beremo v sindikalnem sporočilu o manifestaciji, »vendar ustreznih odgovorov ne prejemajo, medtem ko se kriza v kovinskem, tekstilnem, kemijskem, naftno-prede-lovalnem, papirniškem, gradbenem in še v vrsti drugih sektorjev zaostruje. Že sedaj močno kompromitirane zaposlitvene možnosti se tako vse bolj krčijo, kar lahko privede do zloma tem ko v gradbenem sek-industrijskega aparata v torju delovnih mest ni naši pokrajini.« mogoče rešiti niti na tak Samo v gradbeništvu - način, saj je dopolnilno pravi Roberto Comuzzi, blagajno mogoče uvesti ki je pri tržaškem sin- le enkrat za 3 tedne. Za dikatu CISL odgovoren to področje, ki v Trstu za ta sektor - je v zadnjih niti v normalnih pogojih 10 mesecih število zapo- ni kdo ve kako cvetelo, slenih padlo za 600 je po Camuzzijevem enot. Presežek delovne mnenju treba poiskati sile v Tovarni velikih rešitev na politični rav-motorjev in nevarnost ni: nujna je namreč zaprtja Arzenala sv. takojšnja sprostitev ve-Marka pomenita na- likih javnih del. daljnjih 800 delovnih Skratka, sindikati bo-mest pod vprašajem, do jutri pred deželnim manjši »obroki« odpu- svetom od novoizvolje-stov in uvedbe dopolnil- nih svetovalcev zahtevane blagajne pa so tako li, naj se zganejo. To pa rekoč vsak dan na dnev- bo le prvo dejanje nove nem redu. Včeraj je bil sindikalno-politične ini-npr. podpisan sporazum ciative, ki jo poleg vsega o dopolnilni blagajni za navedenega navdihuje 182 delavcev in 13 urad- tudi kruto dejstvo, da v nikov tekstilne tovarne naši pokrajini čaka na Filatura Triestina, med- delo že 9 tisoč mladih. Repentabrski občinski upravljavnje smetarske svet je v torek soglasno službe in šolskih prevo-odobril obračun za fi- zov z zgoniško občino nančno leto 1992, ki očitno že daje pozitivne izkazuje 30 milijonov lir sadove). »dobička«, se pravi u- Župan Križman je popravnega preostanka, ki ročal o obisku v pobrate-se je ustvaril vsled višje- nem Logatcu ob praz-ga priliva sredstev za niku slovenske državno-nekatere postavke, vse sti. V polnem teku so prej kot zanemarljivo pa priprave na dve pobudi, je dobro gospodarjenje ki ju bo uresničila re-in funkcionalna raciona- pentabrska občina: v po-lizacija storitev (skupno nedeljek se bo začel po- Avtobusi za nedeljsko proslavo na Vrhu Zveza vojnih invalidov NOB obvešča, da je zaradi velikega povpraševanja ljudi organizirala avtobusni prevoz na proslavo partizanskega dnevnika, ki bo na Vrhu pri Sovodnjah v nedeljo, 4. julija, ob 18.30. Kdor želi rezervirati prevoz z avtobusom, naj stopi v telefonski stik z uradom Zveze od danes do sobote, med 9. in 15. uro. Telefon Zveze vojnih invalidov NOB: 360324 letni center, 10. in 11. julija pa bo že 31. razstava terana in pokušnja belih vin. Sestala se je že komisija, ki je prižgala zeleno luč za osem vzorcev terana (pet jih ni bilo prepuščenih) in prav toliko primerkov belega vina (izpadli sta le dve vini). V kratkem bo znano ime izvedenca, ki si bo na dražbi zagotovil nalog za sestavo inventarja občinske imovine. Padel je tudi predlog, da bi v posebnem nabiralniku ločeno zbirali plastične vrečke in odpadke, obenem pa bi bilo primerno razporediti odlagališče za staro železo in večje stroje za odpad, ki jih sedaj odvažajo občinski delavci po predhodnem sporočilu zasebnika, (-bs-) ___________ZDRAVSTVO___________ Izdajanje potrdil za oprostitev plačevanja ticketa na zdravila Pred mesecem dni, to je 30. junija je zapadla veljavnost potrdil za oprostitev plačevanja ticketa na zdravila in izvide oziroma specialistične preglede. Pogoji za enoletno podaljšanje tega bonusa so ostali nespremenjeni: upokojenec, ki je dopolnil upokojitveno starost (moški 60, ženska 55 let), ni smel imeti v letu 1992 več kot 16 milijonov lir dohodka (stanovanje je izvzeto), če ima zakonca v breme pa se dohodkovna meja poviša na 22 mi- lijonov lir skupnega prihodka. Upravičenec mora kot dokazno gradivo priložiti kopijo davčne prijave ali obrazec 201 o pokojninskih prejemkih. Na podlagi razsodbe ustavnega sodišča imajo pravico do oprostitve ticketa tudi invalidski upokojenci, ki niso še dopolnili upokojitvene starosti. Tržaška občina obnavlja oziroma izdaja nova potrdila na rajonskih izpostavah matičnih uradov, za vpis sprememb pa se morajo dosedanji u- pravičenci obrniti na urad v ulici Battisti, vse do 10. julija, ko ga bodo zaprli. Devinsko-nabrežinska občina obnavlja oprostitev ticketa v središču v Sesljanu, vse ostale občine (Dolina, Milje, Repentabor in Zgonik) pa opravljajo to formalnost na občinskem sedežu v uradnih u-rah. Vsekakor naj u-pravičence pomirimo, da ni nobene zapadlosti in potrdilo za neplačevanje samoprispevka ga lahko u-veljavijo kadarkoli. (bs) ODLOČITEV NAJBRŽ DREVI Spadaro in Zvech glavna kandidata za vodslvo DSL Demokratična stranka levice bo najbrž nocoj dobila novega pokrajinskega tajnika. Člani federalnega komiteja stranke bodo namreč izbirali med nekaterimi kandidati za to mesto, med katerimi prednjačita nekdanji občinski in pokrajinski svetovalec Stelio Spadaro ter sindikalist CGIL Bruno Zvech. Spadaro je znana osebnost v krajevnem političnem življenju, saj je bil pred vstopom v DSL med voditelji KRI. Zvech sodi v mlajšo generacijo tržaških sindikalistov. Bil je svojčas skupno z Lucianom Ce- schio ter z nekaterimi drugimi somišljeniki med pobudniki "klubske levice", ki je bila med ustanovitelji DSL. Federalni odbor DSL bo izbral tajnika tudi na osnovi posvetovanjih, ki jih je vodila posebna srankina komisija pod vodstvom pokrajinskega predsednika Claudia To-nela. Spadaro in Zvech sta glavna, ne pa edina kandidata ta tajniško funkcijo. Nekateri so npr. predlagali tudi Giorgia Depangherja, Diano De Roso in slovenskega predstavnika Miloša Budina. ZAPLETI Nabrežina: skupščina ni odobrila finančnega obračuna Devinsko-nabrežinski občinski svet bo najbrž drevi odobril finančni obračun za leto 1992. Ta upravni sklep bi morali odobriti na torkovi seji, na kateri pa je prišlo do nekaterih tehničnih zapletov, zaradi katerih je župan Caldi odložil sejo. Občinska tajnica je imela namreč pomisleke nad nekaterimi proračunskimi postavkami. Finančna situacija Občine Devin-Nabrežina je na splošno precej kritična, saj presega primanjkljaj milijardo lir, sanacija blagajne pa poteka zelo počasi. Občinska skupščina bo na nocojšnji seji - če ne bo prišlo do presenečenj - obravnavala tudi nedavni odstop socialističnega župana in tri-strankarskega občinskega odbora. Stranke se niso sporazumele ne o novi koaliciji, kot tudi ne o postopku za morebitno razpustitev občinskega sveta. Nekateri so namreč mnenja, da se mora skupščina tudi formalno samorazpustiti. V tem primeru bi bile predčasne volitve že jeseni. Drugi pa pravijo, da je treba preveriti vse možnosti za izvolitev novega odbora. Stranka Slovenske skupnosti je glede tega že nekajkrat predlagala, da bi v koalicijo vstopila DSL-Komunistična skupina. PSI in KD pa nista prepričani v to rešitev, velike pomisleke pa ima sama DSL, ki je v bistvu že osvojila stališče, da so volitve zaradi splošne krize občinske uprave v teh razmerah neizogibne. NOVICE Težave s časopisi TriesteOggi tvega stečaj in zaprtje Zaradi stavke lastnikov časopisnih kioskov je včeraj prišlo do hudih težav pri prodajanju dnevnikov. Združenje založnikov je organiziralo poulično prodajo dnevnikov ( kot vidimo na sliki - foto Ferrari), ki pa je v tržaški občini potekala s precejšnjimi težavami. Zupan Staffieri je nameč sklicujoč se na neki deželni zakon ukazal mestnim redarjem, da preprečijo akcijo FIEG. Kriza dnevnika TriesteOggi se medtem iz dneva v dan zaostruje. Časopisa zaradi stavke novinarjev ne bo v kioskih do nedelje. Založnik Franco Paticchio je zagrozil, da bo v najkrajšem času likvidiral vsa svoje podjetja (vključno z dnevnikom). Sporočil je tudi, da ne bo plačal uslužbencem zaostalih mesečnih dohodkov, kot je obljubil pred dnevi. Založnik še ni predstavil obljubljenega razvojnega projekta za premostitev krize, v katero je zašel časopis. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 06/-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Četrtek, 1. julija 1993 ___ŠOLSTVO / OBJAVA REZULTATOV Zaključni izpiti na nižjih šolah GLASBENO ŠOLSTVO Potrjevanje vpisov v šoloGM OPČINE Danes občni zbor ZDBP Mala dvorana openskega prosvetnega društva bo danes gostila primorske knjižničarje z obeh strani meje. Zbrali se bodo na-letnem občnem zboru Zveze bibliotekarskih društev Primorske, pregledali opravljeno delo in osnovali bodoče. Srečanje primorskih bibliotekarjev sta organizirali Zveza bibliotekarskih društev Primorske in Narodna in študijska knjižnica kot osrednja knjižnica Slovencev v Italiji. V jutranjih urah bodo knjižničarji sledili izvajanju prof. Brede Pilo z oddelka za bibliotekarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani o referenčnem procesu v knjižnici. Popoldanski spored pa predvideva sprehod udeležencev po tržaških ulicah z ogledom za Slovence pomembnih kulturnih in zgodovinskih zanimivosti, ki ga bo vodil prof. Samo Pahor. Današnje srečanje pa bo tudi priložnost za informacijo o delovanju Narodne in študijske knjižnice in drugih knjižnic s slovenskim gradivom o FJK. V ta namen je Narodna in študijska knjižnica pred nedavnim razdelila sedemnajstim knjižnicam vprašalnik o pogojih dela in delu v njih. Na podlagi prejetih odgovorov je bil sestavljen pregled delovanja teh knjižnic v Italiji, ki ga bodo danes predstavili prisotnim. (Ksenija) V preteklih dneh so se na slovenskih nižjih srednjih šolah končali zaključni izpiti. Uspeh je bil stoodstoten: vsi dijaki so uspešno zaključili obvezno šolo. Izdelali so: NIŽJA SREDNJA SOLA FRAN ERJAVEC -ROJAN 3. razred: izdelali so: Peter Bergagna, Alex Bla-sina, Ksenja Brecelj, Lua-na Bretzel, Nina Cocian-cich, Miriam Čermelj, Cristina Furlanich, Kri-stian Miliani, Maša Sancin (priv.). NIŽJA SREDNJA SOLA IVAN CANKAR - SV. JAKOB 3. r.: Mitja Balbi, Igor Bossich, Robert Debeliš, Peter Furlan, Igor Gher-dol, Alja Hervatic, Lidia Janežič, Francesca Kravanja, Elena Lantier, Lu-cia Lombardo, Peter Milkovič, Roberta Orel, Irina Perosa, Andrea Roberti, Elisa Sancin, Laura Sgu-bin, Tanja Stemad, Luisa Vigini. NIŽJA SREDNJA SOLA SV. CIRIL IN METOD - SV. IVAN 3. r.: Christian Baitz, Gianpaolo Carapucci, David Tence, David Vesna-ver, Sara Babuder, Erika Balde, Mara Bogateč, Eva Cok, Eva Gruden, Irena Jelercic, Alessandra Pav-luca, Vera Repini, Valentina Sancin, Tanja Toma-selli. ODDELJENI RAZREDI NA KATIN ARI 3. r.: Igor Kobal, Dujan Riccardo Lista, Giorgio Lorenzi, Robert Mahnič, Matthias Mauri, Karmen Amato, Tjaša Ruzzier, Karin Severi. NIŽJA SREDNJA SOLA IGO GRUDEN - NABREŽINA 3. r.: Zoran Bandelj, Alen Carli, Nataša Cosmi-na, Karin Gabrovec, Ingrid Glavina, Črtomir Ko-bau, Tamara Leghissa, Diego Montagner, Sara Pertot, Veronika Pertot, Erika Radovič, Peter San-tini, Ivana Stubelj, Dejan Semec, David Šušteršič, Milena Udovič. ODDELJENI RAZREDI V KRIŽU 3. r.: Tibor Drassich, Erik Gruden, Patrik Rebula, Daniel Tence, Kristina Bogateč, Irena BrišCak. NIŽJA SREDNJA SOLA SIMON GREGORČIČ -DOLINA 3. Ar.: Christian Ar-genti, Martin BembiC, Emanuele Martini, Valter Pala, Dimitrij Prasel, Daniel Rebez, Dean Sancin, Christian Slavec, Patrick Vitrani, Igor Zeriul, Bojan Živec, Žerjal Borut, Ber-netic Valentina, Noemi Cisera, Nicoletta Coros-sez, Elisa Martini, Anna Mattietti, Maša Pregare, Barbara Rocco, Daniela Tul, Eva Žerjal, Sara Žerjal. 3. B r.: Riccardo Baldi, Christian Cova, Patrick Gurman, Samo Kocjančič, Aljoša Kuzmič, Peter Metlika, Igor Ota, Sandy Sancin, Daniel Žerjal, Irina Družina, Alenka Lo-vriha, Samoa Mauro, Elena S anna. NIŽJA SREDNJA SOLA FRAN LEVSTIK -PROSEK 3. r.: Lorenzo Breda, Žarko Bukavec, Damjan Buzzai, Manuel Pertot, Danijel Piciulin, Marko Piciulin, David Sardo, Miran Simoneta, Nevo Škerlj, Matija Spinazzola, Alessio Stoka, Sara Brezovec, Sara Gruber, Martina Hrovatin, Jadranka Križman, Katja Milic, Katrin Rebula, Ilonka Ru-stia. NIŽJA SREDNJA SOLA SREČKO KOSOVEL -OPČINE 3. Ar.: David Ciacchi, Lara Cibi, Aleš Cressiach, Martina Gregoretti, Mi-chela Gregoretti, Damijan Gregori, Aron Krt, Igor Lakovič, Virginia Macor, Andraž Mermolja, Co-stantino Racman, Katja Raseni, Karin Ravbar, Ines Rossanese, Mojca Škabar, Erika Stegel. 3. B r.: Sara Babudri, Francesca Ban, Marco Budal, Francesca Criti, Dunja Fabjan, Jan Ferlu-ga, Ivana Franco, Fabio Germani, Tamara Giorgi, Daniele Iozza, Tjaša Kalc, Maja Marucelli, Marlena Mennucci, Andrej Peta-ros, Peter Senizza, Martin Sosič, Katerina Sossi, Diego Spera, Andrejka Starec. Šolsko leto 1992-/93 na šolah Glasbene matice »Marij Kogoj« na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini se niti ni še dobro končalo, ko je že treba misliti na začetek novega šolskega leta. S tem seveda ni povezano samo prizadevno iskanje izhodov iz finančne stiske in sredstev za nemoten potek prihodnjega šolskega leta, kar je naloga upravnega odbora GM in obeh slovenskih osrednjih organizacij SKGZ in SSO, marveč so povezane tudi povsem praktične, tako-rekoč tehnične zadeve, med katere sovpada v prvi vrsti potrjevanje vpisov gojencev za leto 1993/94, kar pa je v tem času prednostna naloga ravnateljstva Sole. Važno je namreč, da vodstvo šole vnaprej, vsekakor pa pravočasno ve, kolikšno bo vsaj okvirno, če že ne povsem natančno, število gojencev v prihodnjem šolskem letu, ker je s tjpm povezana tudi razporeditev profesor- skega kadra itd. No, potrjevanja vpisov dosedanjih gojencev je tako na šolah na Tržaškem kot na Goriškem že v teku in bo trajalo do konca julija na osrednjih sedežih v Trstu v Ul. R. Manna, v Gorici pa v Ul. Croce vsak dan razen sobote, od 9. so 12. ure tudi za podružnične šole. Potrjevanje vpisov velja za vse inštrumente in za vse razrede: to se pravi za klavir, violino, violo, vilončelo, prečno flavto, kljunasto flavto, klarinet, trobento - rog, pozavno, harmoniko, kitaro in za solopetje ter predšolsko glasbeno vzgojo, šola pa bo tudi v novem šolskem letu nudila gojencem pouk iz stranskih predmetov: solfeggia in teorije glasbe, zgodovine glasbe in harmonije ter iz klavirja kot stranskega predmeta. Navodila za vpisovanje novih goje-cev bo ravnateljstvo šole sporočilo naknadno. Ravnateljstvo šole tudi prosi vse starše gojencev, da njihov vpis potrdijo po možnosti čimprej. (j.k.) GOSTOVANJA / KONCERT ŠTIRIH ZBOROV Zbor »Vasilij Mirk« na srečanju v Stražišču Odlični vtisi pevcev s Proseka in Kontovela Bruno Rupel SALEŽ / KD RDEČA ZVEZDA Zanimiv sestanek o civilni službi Poročilo predstavnika zveze ARCi Vse informacije na sedežu ZSKD Boris Simoneta Topel in dolg aplavz 110 zbranim pevcem na odru je bil iskren pozdrav, obenem pa tudi zahvala in pravično plačilo navdušenega občinstva, ki je v soboto, 26. t.m. v Stražišču pri Kranju spremljalo 21. srečanje pevskih zborov iz štirih različnih predelov slovenskega kulturnega prostora. Pevci iz Stražišča, Brežic, Železne Kaple na avstrijskem Koroškem in Proseka-Kon-tovela so se zbrali že okrog poldne pred tovarno gumijevih izdelkov Sava pri Kranju, kjer so imeli skupno kosilo, nakar so si v spremstvu voditeljev tovarne ogledali obrat, ki trenutno zaposluje kar 4000 delavcev in se razteza na površini 40 hektarov. Od tu so se v spremstvu marljivih organizatorjev - gostiteljev letošnjega srečanja, pevcev iz Stražišča, podali na krajši izlet na Smarjetno goro (643 metrov nadmorske višine) nad Kranjem. Na prijetnem in lepo urejenem vrtu hotela so se pevci oddahnili in sprostili ter z razgledne terase občudovali lepote Julijskih Alp, Karavank in Škofjeloškega pogorja, k Čemur je seveda pripomoglo tudi lepo vreme. Tu je tudi stara obnovljena cerkev Sv. Marjete, v kateri so seveda pevci preizkusili vokalne zmogljivosti pred večernim koncertom, ki je bil v dvorani osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču. »Vsak praznik pesmi je tudi naš praznik. Taka srečanja utrjujejo v nas narodno zavest, domače izročilo in seveda ljubezen do pesmi.« S temi besedami je o tvoril 21. srečanje zborov napovedovalec Janez Dolinar, ki je nazorno in dognano povezoval z lepim spremnim tekstom nastop posameznih zborov, ki so se najprej predstavili občinstvu s samostojnim nastopom. Med izvajanjem so si predstavniki po ustaljeni tradiciji izmenjali darila, pozdravili in spregovorili o pomenu takih srečanj, ki se bodo gotovo nadaljevala. Član Krajevne skupščine Brežice Florjan Bergant je že povabil pevce prihodnje leto v Brežice in obenem izrazil željo, da bi to srečanje razširili še na en zbor, in sicer iz Prekmurja ali pa manjšine, ki živi na Madžarskem. O problemih in trenutni situaciji slovenske manjšine v Italiji in Avstriji pa sta med pozdravnim govorom spregovorila predstavnika zborov Vasilij Mirk in Železna Kapla. Pozdrav sta prinesla tudi predsednik občinske skupščine Kranj Peter Orehar in podpredsednik ZKPO Kranj Matjaž Oman. Na sobotnem srečanju so zbori pokazali res lep napredek ne le pri izvajanju, temveč tudi pri izbiri programa, saj so bile nekatere pesmi precej zahtevne in dobro podane. Omenili bi morda, da se je pri Stražišču izkazal mladi dirigent Aleš Gorjanc, ki vodi zbor le nekaj mesecev. Pri Železni Kapli je zelo pritegnila občinstvo skladba La Cucaracha, v kateri se je vživel dirigent Gabriel Lipuš. Brežani pa so pod vodstvom izkušenega Draga Križaniča zelo mehko in natančno prikazali Švabovo Angelček ljubi... Zbor Vasilij Mirk pa je kljub odsotnosti dirigenta Mirana Žitka brezhibno zapel pod vodstvom mladega kapelnika proseške godbe Aljoše Starca. Srečanje je sklenil skupni nastop štirih zborov pod vodstvom dirigentov, ki so se izmenično vrstili ob vsaki pesmi. Te so govorile o krajih, iz katerih prihajajo zbori. Po koncertu so se pevci zbrali na družabnem večeru v restavraciji Iskra v Kranju, kjer se je družabnost ob klepetu, petju in prijetni glasbi zavlekla pozno v noc, kar dokazuje, da so pevci popolnoma osvojili tekst, ki je bil za to priložnost napisan v programskem listu: Kaj veže nas pevce kaj druži duha? Srečanje naše meja ne pozna! Pesem domača ubrano zveni. Beseda slovenska ljubezen budi! Vrste »oporečnikov«, ki v svojstvu nabornikov izberejo civilno službo kot zakonsko priznano alternativo rednemu vojaškemu roku, se vse bolj krepijo. Bolj kot an-timilitaristiCna usmeritev botruje taki izbiri naraščajoča zavest, da je doprinos mladeniča z izostrenim socialnim Čutom lahko za družbo koristen in da lahko ta izkušnja na mladega Človeka učinkuje formativno. Obenem pa je po razsodbi ustavnega sodišča civilna služba v vseh aspektih pravno iz-nacena z vojaškim rokom, obveznost pa se je tudi za oporečnike od dvajsetih znižala na dvanajst mesecev. Odpravljene so bile vse diskriminacije in novi zakon, ki se pripravlja, bo še dodatno ovrednotil civilno službo, ki ne bo veC sodila v pristojnost obrambnega ministrstva. Na informativnem srečanju, ki ga je v Sa-ležu priredilo kulturno društvo RdeCa Zvezda, je deželni koordinator združenja ARCI Luca Giacomini iz vseh zornih kotov osvetlil civilno služenje po zakonu obveznega vojaškega roka. Oporečnik mora praviloma vložiti prošnjo na svoj teritorialni vojaški urad v roku 60 dni po prvem nabornem pregledu, študenti pa lahko odložijo to obveznost do 22. oziroma univerzitetni študentje do največ 28. leta starosti. Opcijo za opravljanje civilne službe morajo uveljaviti do 31. decembra leta pred pridobitvijo diplome oziroma zapadlosti Časovnih rokov, ustanovo, pri kateri bi želeli opravljati civilno zadolžitev pa lahko sami izberejo, kar ministrstvo v večini primerov tudi osvoji. Izbira lahko pade na tri interesna področja: socialno -varstveno, ekološko -ambientalno ali vzgojno - kulturno. Naborniki slovenske narodnosti si lahko zagotovijo opravljanje civilne službe v materinem jeziku pri kateri izmed zamejskih kulturnih, vzgojnih, raziskovalnih ali socialnih u-stanov. Pod pokroviteljstvom ARCI opravlja vlogo koordinatorja Zveza slovenskih kulturnih društev, ki zaposluje v svojih strukturah že veC kot deset oporečnikov, ki so našli zaželeno enoletno brezplačno namestitev (odvisno od strokovne priprave in interesa) pri eni izmed priznanih ustanov na Tržaškem, na Goriškem in sedaj tudi v Čedadu in Reziji. Poleg uradov na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev ( informacije na tel. 635-626) pridejo v poštev tudi ustanove, kot na primer Dijaški dom, Slori, Sklad Mitja Cuk, Zadružni center za socialno dejavnost, skupina Lupusinfabula pa še druge organizacije in društva, kot openski Tabor, ki si je prav z doprinosom oporečnika uredil računalniški arhiv. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 1. julij 1993 ESTERA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 18.45 in zatone ob 2.54. Jutri, PETEK, 2. julija 1993 OTON VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj, zraCni tlak 1013,3 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 23,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giorgia Schiro, Micaela Illy, Nicolo Barago, Elena Ravalico, Daniele Albanese. UMRLI SO: 67-letni Oreste Perco, 84-letna Anna Divieste, 83-letni Emilio Milokovic, 63-letni Dante Crevatin, 84-letna Pia Della Giacoma, 88-letna Emilia Bais, 52-letni Vittorio Ca-valli, 61-letni Tommaso D’Orso, 83-letni Kobec Danilo, 64-letni Rodolfo Za-van in 73-letna Norma De-brevi. □ LEKARNE Od ponedeljka, 28. junija, do nedelje, 4. julija 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Erta S. Anna 10 (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1 PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše pri- mtNOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 630213). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna Amaterska dramska skupina KD »Igo Gruden« uprizarja komedijo v dveh delih J. Kesselring Arzen in stare čipke jutri, 2. julija in v soboto 3. julija ob 21.00 na domačiji PRI UŠAJEVIH v stari vasi (Nabrežina št. 8) Dne 29. junija sta Elio Scarpa in Walid J. Bitar Z najvišjo oceno diplomirala na Visoki Soli za fizioterapijo. Iskreno jima čestitajo sorodniki in prijatelji. ni svetovalci SSk dr. Drago Julijske krajine. Bivši dežel-;o Stoka, Bojan Brezigar in ...................za c ANTEK TERČON Deželno tajništvo SSk pa sporoča, da se je treba za nadaljnje stike s SSk obračati izključno na sedeža s Trstu (za deželno tajništvo in tržaško pokrajinsko tajništvo, tel. in faks 040 - 639126) in Gorici (tel. in faks 0481 - 531206). Samo s pravočasnim naročilom si boste zagotovili učbenike za prihodnje šolsko leto. Seznami so na razpolago v TRŽAŠKI KNJIGARNI Ul. sv. Frančiška 20 služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Poletno predvajanje filmov - 21.30 »Sex and Zen - II tappeto da preghiera di čarne«, prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter, Harvey Kei-tel. EKCELSIOR AZZURRA - 18.20, 20.10, 22.00 »Tir-na-nog”, i. Ellen Barkin. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta. GRATTACIELO - 17.30, 19.05, 20.40, 22.15 »Lo sbirro, il boss e la bionda«, i. Robert De Niro. MIGNON - 17.00, 19,30, 22.00 »Charlot« r. Richard Attenborough, i. Robert Dawney Jr. EDEN - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Proposta indecen-te«, i. Robert Redford, De-mi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 20.15, 22.00 »La scorta«, r. Ricky To-gnazzi, i. Claudio Amendo-la. LUMlERE - 18.45, 20.30, 22.15 »Persone per-bene«, r. Francesco Lauda-dio, i. Massimo Ghini, Elena Soba Ricci. GRAD SV. JUST - poletno predvajanje filmov: 21.30 "Dracula di Bram Stoker”, r. Francis Ford Coppola. RADIO - 15.30, 21.30 »La bestia nera« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom. a PRIREDITVE SKD SLAVEC vabi jutri, 3. - 4. - 5. julija na tradicionalno VAŠKO SAGRO v Ricmanjih. TAM GORI ZA NASO VASJO - celovečerni koncert ob 15 -letnici delovanja ženske pevske skupine Stu ledi pod umetniškim vodstvom T. Blokar jutri, 2. julija, ob 21. uri v Dolini v cerkvici sv. Martina v sodelovanju s KD V. Vodnik ob 115-letnici ustanovitve. SZ GAJA organizira do 4. julija v športnem objektu na Padričah »Športno zabavo« z raznimi turnirji in tekmovanji. Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli ansambli Happy day, Lojzeta Furlana in Edera. ZBORI VESELA POMLAD z Opčin prirejajo ob 15 letnici delovanja jutri, 2. t.m., ob 20.30 v župnijski cerkvi na Repentabru koncert dekliškega pevskega zbora Vesela pomlad. Vabljeni. □ OBVESTILA SKLAD »M. Cuk« prireja poletne lekcije za popravne izpite. Informacije dobite vsak dan od 10. do 12. ure (razen sobote in nedelje) do 9. julija v uradih Sklada, Narodna ul. 126 -Opčine (tel. 212289). SKLAD »M. Cuk« prireja krožek KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni in pedagoški licej. Informacije dobite vsak dan od 13. do 15. ure od 12. do 23. julija (razen sobote in nedelje) v uradih Sklada - Narodna ul. 126 -Opčine (tel. 212289) SKLAD »M. Cuk« obvešča, da je do septembra prekinjena dejavnost šiviljskih popravil. TV KOPER vabi občinstvo, da se danes, ob 19.45 udeleži javnega snemanja oddaje »Kam vodijo naše stezice«, ki bo obravnavala mesto satire v zamejskem prostoru. Snemanje bo v prostorih sejne dvorane županstva v Dolini. MLADINSKI ODSEK SPD vabi na ogled videofilma in diapozitivov z izleta v Bovec in plovbe na gumijastih čolnih po Soči, danes v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 s pričetkom ob 20.30. ZSKD OBVEŠČA, da bo od 5. julija urad v Trstu odprt po sledečem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8.30 do 14.; torek in četrtek od 8.30 do 17. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu priredi v ponedeljek, 5. julija, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizet-ti 3, srečanje s pisateljem Zorkom Simčičem. M IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja 15. julija izlet na Sviščake z možnostjo vzpona na Snežnik. Vpisovanje bo 6. julija, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicero-ne 8. H ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA TRST - šola M. Kogoja sprejema potrditve vpisov svojih gojencev za šolsko leto 1993/94 do 30.t.m. vsak dan razen sobote od 9. do 11. ure na sedežu ul. R. Manna 29. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da je dne 22.6. šolsko skrbništvo objavilo lestvico poverjenih ravnateljev za šolsko leto 1993/94. Rok za morebitne popravke zapade 10 dni po objavi. TAJNIŠTVO DTTZ »Žiga Zois« obvešča dijake, ki se v šolskem letu 1993/94 nameravajo vpisati na Zavod, naj to storijo čimprej, kajti rok zapade nepreklicno v soboto, 3. julija 1993. DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD J. STEFAN iz Trsta obvešča dijake, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1993/94 do vključno 3. julija 1993. H ČESTITKE Danes bo ugasnila prvo svečko naša ljubljena ANJA. Vsega dobrega, posebno pa zdravja ji želijo nona Sabina, teta Dora, stric Mirjan, sestrični Irina in Petra. MALI OGLASI OSMICO je odprl Stanko Gruden v Samator-ci. Vabljeni. OSMICO ima Branko Slavec v Mačkoljah št. 133 (cesta za Prebeneg). OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu OSMICA je odprta pri Ušaju v Nabrežini PRODAJAM domače vino malvazija. Tel. št. 943207 v večernih urah. OSMICO ima v Zgoniku Janko Kocman do 4. julija. NUDIM lekcije iz slovenščine. Interesenti naj telefonirajo na št. 220726. NA VASI ali v okolici Trsta, tudi na Krasu, mlad zamejec išče skromno staro hišo ali majhno stanovanje, potrebno popravil, oziroma podrtijo za dostopno ceno. Tel. št. 828251. ISCEM rabljeno frezo, moč preko 7 KS, v dobrem stanju. Plačam v gotovini. Tel. št. 576116. PEKARNA išče peka. Telefon št. 200231. STANOVANJE sodobno opremljeno v Ovčji vasi (Valbruna) - 6 ležišč in 2 dodatni, garaža in klet -prodam. Tel. (0481) 390688 v večernih urah. CE STE AMBICIOZNI in bi radi dadatno zaslužili s prodajo vrhunskih izdelkov pokličite Karmen v ponedeljkih in sredah popoldne na tel, št. 327447. UNIVERZITETNI študent nudi lekcije knjigovodstva. Tel. 53220. LANCIA DELTA 1300 LX, letnik 86, sivo metali-zirane barve, v odličnem stanju prodam zaradi nakupa avta višje kubature. Cena po dogovoru. Tel.št. 040-200277. PRODAM HIŠO v obmejnem pasu - LIPICA za 170.000 DEM, 200 kv m površine, vrt in dvorišče 1547 kv m. telefon 0038-67-67084. RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. št. 228297. PRISPEVKI Ob prvi obletnici smrti dragega moža in očeta Rudija darujejo žena Verica in hčerki 50.000 lir za SDO. Minilo je že 15 let odkar je umrl Franc Kapun. V njegov spomin daruje žena Zofka 50.000 lir za FC Primorje. Ob 8. obletnici smrti drage mame Brede Rauber darujeta Jasna in tjataša 100.000 lir za Odbojkarsko društvo Bor. V spomin na Ivanko Budin Gruden darujeta Hedvika in Silvio 30.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Zgonika. V spomin na Ludvika Mpkole daruje Suzi 50.000 lir za PZ RdeCa zvezda. V spomin na Giordana Cermelija darujeta Livio in Laura 50.000 lir za partizanski spomenik na Konto-velu. V spomin na Giordana Cermelija in na Ivana Frankiča daruje Vida 20.000 lir za SD Kontovel. V drag spomin na Katy Rauber por. Prašelj daruje Vida 10.000 lir za SD Kontovel. V počastitev spomina dr. Serafa Hrovatina darujeta Judita in Evica 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 25.000 lir za SKD Tabor. Toni Trento daruje 50.000 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina Glauka Turka darujeta Marija in Živka 100.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. Za postavitev spomenika skladatelju Ubaldu Vrabcu darujeta Marija Ščuka Kerže 100.000 lir in Marta Požar 30.000 lir. Namesto cvetja na grob Karla Kalca daruje Lucija Hrovatin 50.000 lir za SKD Skala. V spomin na Karla Kalca daruje Sonja Gornik z družino 30.000 lir za SKD Skala. Ob priliki diplome sina Massima na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, daruje Sergio Ferluga 100.000 lir za KD Fran Venturini. Namesto cvetja na grob Glauka Turka daruje Ida Kufersin 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na nepozabnega Karla Kalca darujejo Neba, Fabio in Tamara 50.000 lir za pevske zbore Vesela pomlad. V spomin na Giordana Čermelj darujeta Livio in Laura 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Kontovela. V spomin na Giordana Čermelja, na Ivana Frankiča in Katy Rauber-Prašelj daruje Vida Ger-lanc-Mennucci 20.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Alojza Širco daruje svak Mario Que-rin (Gorica) 100.000 lir za SKD Cerovlje-Mavhinje. GORICA GORICA / OBČINSKI SVET Obračun so odobrili Kljub temu pa ostajajo perspektive negotove Marko Marinčič Goriška občinska uprava se je zaenkrat še izognila takojšnjemu prihodu komisarja “ad acta”, Občinski svet je namreč včeraj ponoči odobril lanski obračun, M se je sklenil z velikim presežkom v vrednosti 986 milijonov lir. Za odobritev so glasovali skoraj kompaktno predstavniki večine, v bistvu z edino izjemo republikanca Pecorarija, M je pred glasovanjem zapustil sejno dvorano. Odsoten je sicer bil tudi Marchi (KD), ki se je že v začetku seje spričkal z županom zaradi načrta za promet in je besno odvihral iz sejne dvorane. Za različno zadržanje so se odločile skupine opozicije: DSL je glasovala proti, svetovalci obeh skupin Zelenih se glasovanja niso udeležili, skupina P er Gorizia in misovcd so se vzdržali. Odobritev obračuna sicer Se ne pomeni preporoda dosedanje večine, ki je po splošnem prepričanju pripeljala do končne postaje. Za poskuse sirjenja koalicije na levo [DSL, Zeleni, Per Gorizia) je najbrž pozno, pa tudi vsebinska razhajanja o ključnih vprašanjih onemogočajo iskanje- zavezniš- tev v tej smeri. Sam Marino Zanetti, ki ga nekateri omenjajo kot možnega kandidata KD za župana pri morebitnem zadnjem poskusu po Tuzzijevem odstopu, je v posegu ugotovil, da je najbrž koalicija opravila svoje in da ni drugega izhoda razen volitev. Res je, da se misovci ponujajo kot “beraška palica”, na katero se čo-tava koalicija v zadnjem času vse pogosteje naslanja. Zadnja primera sta s predsinočnje seje: ob že omenjenem vz-držanju o proračunu, so misovci izvolili (očitno z glasovi mnogih svetovalcev večine) svojo kandidatko Romano To-madini Capussotto v upravni svet Mestne glasbene Sole. Druga dva izvoljena sta inž. Franco Sturzi in Renato Tubaro, ki so ju predlagali DSL oz. skupina Per Gorizia, medtem ko ni prodrl kandidat, ki ga je predložil sam župan. Nekateri so ugibali, da je pač to davek, ki ga je morala večinska koalicija plačati skrajni desnici, za odločilno podporo MSI ob nekaterih kočljivih glasovanjih. Tudi zaradi tega je čas, da se stanje na občini razčisti, če ne drugače z volitvami. PARTIZANSKI DNEVNIK / POGOVOR S PROF. L. DEVETAKOM Na Vitlu ponosno pričakujejo slovesno proslavo SNetnice Pred dvajsetimi leti je v tem kraju bila velika proslava kmečkih puntov Predsinočnje pripravljalno srečanje za proslavo na Vrhu (foto Studio Reportage) Rudi Pavšič Prve dni julija pred dvajsetimi leti je na Vrhu mogočno odmevala proslava kmečkih puntov, ki sta jo priredila takratna Slovenska prosvetna zveza (danes ZSKD) in Kmečka zveza. Na prireditveni prostor “Na Lar-gi” je prišlo res veliko ljudi od vsepovsod. Eden od pobudnikov takratnega velikega slavja je bil domačin, prof. Leopold Devetak, ki ob priložnosti sobotnega in nedeljskega slavja ob 50-letnici Partizanskega dnevnika skrbi za krajevno koordinacijo. Točno po dvajsetih letih se na Vrhu obeta ponovna veličastna prireditev. Je v teh dveh dogodkih kakšna povezava? Vsekakor je, ne samo geografska in prostorska, predvsem vsebinska. 2e na proslavljanju kmečldh puntov smo množično izpričali naše zahteve, jasno in glasno smo povedali, da tudi naša skupnost mora imeti vse pogoje za obstanek in razvoj. Takratni predsednik SKGZ Boris Race je s tem v zvezi povedal naslednje: “Generacija, ki jo je zgodovina klicala v boj proti fašizmu in nacizmu za ohranitev slovenskega naroda in za njegovo bodočnost, pa tudi za bodočnost velikega de-1 la človeštva, je dokazala, da je bila vredna nadalje- valka kmečkih uporov in bojev.” 2e iz te misli, ki je bila izrečena pred dvajsetimi leti, jasno izhaja povezava takratne proslave z nedeljsko. Moram reči, da smo Vrhovci počaščeni in ponosni, da drugič gostimo tako pomembno manifestacijo. Ob tem bi rad omenil nekatere malenkosti, ki so za nas gotovo pomembne. Pred 20 leti sem kot organizator imel priložnost, da pozdravim na proslavi, v nedeljo pa bo ta čast doletela drugega domačina, dr. Karla Devetaka v svojstvu predsednika goriške SKGZ. Kot glavni pobudnik takratne proslave si se znašel v morju organizacijskih težav, saj ste na Largi pravzaprav uvedli novo obdobje dejavnosti. Kako se spominjaš na takratne čase in kako jih povezuješ na pripravo tokratne slovesnosti? Res je bilo težavno, saj smo z organizacijskega vidika bili pravi novinci in brez velikih izkušenj. Danes je položaj vsekakor boljši, čeravno tudi tokrat brez težav in neprevidlji-vih dogodkov ne gre. Priprava na tolminski punt pa je za nas vse pomenila Solo za kasnejše obdobje. Moram reči, da so vsi vaščani pokazali izredno navdušenje in pripravljenost k sodelovanju. Navdušenje je ostalo tudi po proslavi, tako da smo približno leto kasneje predali namenu partizanski spomenik, ki smo ga zgradili s prostovoljnim delom in takrat se je rodila zamisel za ustanovitev vrhovske zadruge. Danes lahko ugotovimo, da smo napravili veliko pomembnih korakov, če k že povedanemu dodamo Se izgradnjo športno-kul-tumega centra, ki je prav tako nastal s prostovoljnim delom naših ljudi. Občutek imam, da se je takratno navdušenje obnovilo prav ob priložnosti proslavljanja 50-letnice Partizanskega dnevnika. Tako člani Zveze borcev, kot člani KD Danica, ženskega iniciativnega odbora, balinarji in številni posamezniki so nam priskočili na pomoč, da bi sobotna in nedeljska proslava najboljše uspela. Vrhu, kot je ugotovil sam prof. Devetak, se obeta zgodovinski dan. Z za-padnih obronkov Krasa s pogledom na Soško in Vipavsko dolino bo slovenska beseda in partizanska pesem spomnila, da tudi danes nočemo biti manj kot kmečki puntarji niti manj kot borci proti naci-fašizmu. To dokažimo z zbiranjem na takšnih proslavah, z delom v naših organizacijah, z budnostjo ob novih pojavih desničarskih izpadov in s sodelovanjem v gibanjih, ki vodijo k napredku. Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vabijo elane vseh društev, da se množično in z društvenimi prapori udeležijo nedeljske proslave na Vrhu. Zbirališče bo na prireditvenem prostoru ob 18. uri. ŠOLA / ZADNJI NAPORI DIJAKOV BENCIN / OBVESTILO TRGOVINSKE ZBORNICE Še samo nekaj dni in matura bo ostala samo še lep spomin Jutri in v soboto ustni del izpita na klasičnem liceju Primož Trubar Na drugih zavodih so preizkušnjo v glavnem že končali Odločilni dnevi za maturante, ki te dni opravljajo zadnjo zahtevno preizkušnjo, medtem ko so si nekateri že oddahnili in nestrpno čakajo na objavo izidov. Tako na zavodu ITI in zavodu Ivan Cankar. Na zavodu Žiga Zois se je ustni del mature pričel včeraj, medtem ko se bodo maturanti na liceju soočili s komisijo jutri in pojutrišnjem, predvidoma v naslednjem tednu pa bodo izvedeli za izid. Torej samo Se kakšen dan in šolsko leto 1992-93 bo odšlo v zgodovino, večina maturantov pa na prislužene počitnice. Pred novimi odločitvami in skrbmi v iskanju zaposlitve oziroma nadaljevanja študija v jeseni. Pred maturitetno komisijo na slovenski sekciji ITI Galilei (foto Studio Reportage) Dodatni bencinski boni so uporabljivi Dodatek 60 litrov goriva na račun masla Vlado Klemse Avtomobilisti, ki so prevzeli bencinske bone za drugi letošnji kontingent, bodo od danes dalje lahko uveljavljali tudi bone za dodatnih 60 litrov goriva po znižani ceni. Predsednik Trgovinske zbornice je namreč včeraj podpisal akte, za dejansko izvajanje že pred meseci sprejetih odločitev. Kakor znano, je Trgovinska zbornica na podlagi kriterija mobilnosti kontingentov, izvedla revizijo carinskih in davčnih ter drugih olajšav na posameznih vrstah blaga: znižali so kontingent tistih vrst blaga, ki so bile delno ali v celoti neizkorišče- ne, protivrednost olajšav pa prenesla na druge vrste blaga, namenjenega tako široki potrošnji, kakor nadalnji industrijski predelavi. Tako so med drugim znižali kontingent za uvoz masla. Proti sklepu se je pritožila skupina goriških grosistov. Ministrstvo za industrijo je po prejemu priziva za tri dni prekinilo upoštevanje dvomesečnega roka. Trgovinska zbornica pa je ministrstvu takoj posredovala želena pojasnila. Zdaj je odločitev Trgovinske zbornice postala pravnomočna. Trgovinska zbornica ob tem pojasnjuje, da izvajanje kriterija mobil- nosti kontingentov, kar so prvič uresničili pred kakšnim mesecem, ne zadeva samo kontingenta masla, oziroma bencina, ampak tudi druge vrste blaga, namenjenega industrijski predelavi. Tako so povečali kontingent za uvoz bombažnih polizdelkov in tkanin iz umetnih vlaken in določili kontingent za nove vrste polizdelkov. Povečanje kontingenta goriva (približno 4 milijone litrov več) pa ima tudi pozitivne posledice glede financiranja Goriškega sklada, ki se bo okrepil za okrog pol milijarde lir, ki jih bodo uporabili za nove gospodarske pobude. STANPREŽ / SEJA RAJONSKEGA SVETA KRMIN/TE2KA NESREČA NESREČA / V STRA2ICAH Podpora načrtu za Soški park Odobrili so tudi program posegov s sredstvi rajosnkega sveta Smrt podčastnika Ostal je zmečkan med voziloma Rajonski svet v Stan-drežu je predsinoči razpravljal o varstveno-raz-vojnem načrtu za del Soškega parka, ki naj bi ga uresničili na območju rajona. Okvirni načrt, ki ga je pripravila arh. Lui-sa Codellia, je občinski svet svojčas že odobril. Načrt predstavlja osnovo, na kateri naj bi v na-sledjih letih urejali posamezne odseke ob Soči. Na območju Standreža je med drugim predvidena sanacija območja od konca Ul. Ticino proti Sovodnjam, kjer naj bi odstranili črna odlagališča, uredili pešpoti, manjše parkirišče za dostop do parka in poskrbeli za posaditev avtohtonih rastlinskih vrst in poselitev z divjadjo. Predvidena je tudi sanacija območja, ki ga danes kazi obrat za mešanje betona, vendar šele ko bo zapadla koncesija. Rajonski svetovalci so izrkeli nekaj predlogov in pomislekov glede specifičnih določil, večina pa je vsekakor podprla realizacijo naravnega parka oz. zaščitenega območja ob Soči. Rajonski svet je tudi sprejel odstop predstavnika PSDI Paciosellija, ki ga bo nadomestil Tonino Lepore. Izvolili so tudi podpredsednika: to bo predstavnik Zelenih Marko Marinčič. Predsednik Božidar Tab a j je nato predlagal nekaj posegov s sredstvi rajona. 2e takoj so odobrili nakup orodja za vzdrževanje nogometnega igrišča, ki naj bi ga končno o tvorili septembra. V programu so tudi čiščenje pločnikov, ureditev zelene površine za otroškim vrtcem, ki naj bi bila otrokom uporabna za oddih, dela pri balinišču in nekaj drugih posegov. V nesreči, ki se je zgodila v vojašnici ”Ama-dio” v Krminu, kjer je nastanjen 82. mehanizirani polk "Torino", je umrl 20-letni podčastnik Gaetano Angelini iz Ascoli-Picena, 19-letni Domeni co Marzano iz Legnana pa je zadobil težke poškodbe na nogi in roki. Okoliščine hude nesreče še niso v celoti pojasnjene. Angelini in Marzano naj bi ostala stisnjena med vojaškim tovornjakom in oklepnikom. Oklopnik naj bi namreč imel defekt ob vžiganju in zato naj bi ga poskusili pognati z aktiviranjem akumulatorja na tovornjaku. Pri tem pa naj bi se eno od vozil premaknilo in dobesedno stisnilo Angelinija in Marzana. Angelini je zadobil zelo hude poškodbe v spodnjem delu trebuha in je kmalu zatem umrl. Marzano je imel več sreče in sta mu vozili stisnili roko in nogo in se bo zdravil dvajset dni. Ponesrečeni podporočnik Angelini je prispel v Krmin šele pred kakimi desetimi dnevi. Hudo ranjen mlad kolesar Na zdravljenju na Katinari V bolnišnici na Katinari je na zdravljenju s strogo pridržano prognozo 20-letni Stefano Piz-zul iz Gorice. V torek zvečer je zadobil zelo hude telesne poškodbe v prometni nesreči, ki se je zgodila v križišču ulice Brigata Pavia in Matteotti. Pizzula, ki se je peljal s kolesom, je v omenjnem križišču z avtomobilom reanult 5 turbo zbil triindvajsetletni Massimo Furlan iz Gorice, ulica del Santo 55. V silovitem trčenju je nesrečnega kolesarja, ki stanuje v bližnjem drevoredu Venezia 19 vrglo nekaj metrov naprej na pločnik, kjer je obležal s hudimi poškodbami. Kolo pa so našli še nekaj metrov stran, na vrtu bližnje telovadnice. Zaradi hudih poškodb so ponesrečenca s helikopterjem prepeljali v bolnišnico na Katinari, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na oddelek za oživljanje. Zdi se, da je med vzroki hude prometne nesreče, poleg neprimerne hitrosti (dokaz za to so posledice trčenja) tudi zmanjšana vidljivost na omenjenem odseku ceste ulice Brigata Pavia. Četrtek, 1. julija 1993 NOVICE Nocoj v kinu Vittoria slovo od sezone Gorica kinema Nocoj se v kinodvorani Vittoria na Travniku zaključi letošnja sezona Gorica kinema, ki jo je priredil Kinoatelje. Dolg niz četrtkovih srečanj s kvalitatnimi filmi, ki se je začel lani v zgodnji jeseni, bodo nocoj ob 20.45 sklenili s filmom “Klavir” (Lezioni di piano), ki ga je režirala Jane Campion. Dogajanje je postavljeno v leto 1870. Skupaj s hčerko in ljubljenim klavirjem Ada, mlada nema Angležinja, zapusti svojo domovino, da bi se v Novi Zelandiji poročila z moškim, ki ga ni še nikoli videla. Film je prejel Zlato palmo v Cannesu ter nagarado za najboljšo žensko vlogo. Ob filmu se bo nocoj odvijal pogovor na temo “1895-1995 Gorica Kinema ob stoletnici”. S prijatelji bi organizatorji sezone Gorica kinema radi osvetlili perspektive in možnosti, ki jih odpira bližajoča se stoletnica filma, za slovo od sezone pa bo sledila sproščena družabnost. Sladkor proste cone spet v prodaji toda 60 lir dražji Trgovinska zbornica sporoča, da bodo odjemalci v goriški pokrajini z današnjim dnem imeli spet na voljo sladkor po znižani ceni proste cone. Pokrajisnki odbor za cene je pred nedavnim odredil, da bo letošnji kontingent sladkorja proste cone v prodaji od 1. julija dalje in sicer po ceni 1.160 lir na kilogram (vključno z davkom IVA). Sladkor proste cone se je torej podražil za 60 lir pri kilogramu, kar gre pripisati izključno manj ugodni menjavi lire pri nabavi sladkorja pri tujih dobaviteljih. Podkupnine in špekulacije: poizvedovanja tudi v Tržiču Preiskovalci iz Pordenona se zanimajo tudi za morebitne nepravilnosti in kazniva dejanja, ki naj bi jih v podkupninske zadeve vpleteni podjetniki in politiki zagrešili na Tržiškem. Tako so se po nalogu sodnikov pooblaščene osebe zglasile na sedežu Konzorcija za industrijski razvoj v Tržiču in spraševale za nekatere podrobnosti v zvezi z gradnjo železniškega tira v pristanišče. Delo je opravilo podjetje De Martis. Isto podjetje se je menda zanimalo za odkup televizijske postaje Telemare. Praznik Unita na Catterinijevem trgu Na Catterinijevem trgu v Gorici se bo jutri začel tradicionalni praznik lista Unith, ki bo trajal do 11. julija. Prireditve bodo ob koncu tega in prihodnjega tedna. Po začetnih polemikah je bil uspešno rešen spor med krošnjarji in prireditelji festivala, piše v krajšem poročilu za tisk, kjer je naveden tudi program. Vsak večer bo ples z ansamblom Groma, v soboto 10. t.m., pa bo igral ansambel "Simon e Gianni”. 3. in 10. julija bodo priredili tudi tombolo. Zadnji čas za vpis v občinske otroške vrtce Občinska uprava v Gorici obvešča, da je treba do 3. julija poskrbeti za vpis otrok v občinske otroške vrtce za šolsko leto 1993/94. Starši otrok, ki so v letošnjem šolskem letu že obiskovali otroške vrtce lahko potrdijo vpis kar v vrtcu. Za nove vpise pa se morajo starši obrniti do pristojne službe na občini (tel. 383232 ali 383222). KINO GORICA VITTORIA Gorica kinema: 20.45»Lezioni di piano«. Režija Jane Campion. Zlata palma na festivalu Cannes 93. CORSO 18.00-20.00-22.00»Bagliori nel buio«. □ OBVESTILA ZSKD - Gorica sporoča, da bodo v poletnem obdobju, začenši od danes, poslovali od 8. do ^GLASBENA MATICA obvešča, da sprejema potrditve vpisov svojih gojencev in vpisuje nove gojence za šolsko leto 1993/94 do 30. julija, vsak dan razen sobote od 10. do 12. ure na sedežu v ulici della Croce 3. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH obvešča, da bo zaprta od 2. do 12. julija. Od 14. julija naprej ho zopet odprta po naslednjem urniku: ponedeljek, sreda in petek od 15. do 18 ure. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV V SOVODNJAH priredi 18. julija izlet na Planino pri Jezeru. Prevoz z lastnimi sredstvi, hrana iz nahrbtnika, primerna obutev in oprema. Prijave in pojasnila pri tajnici (tel. 882043). SINDIKAT INCA-CGIL obvešča, da je njihov uslužbenec vsak četrtek od 15.45 do 18. ure prisoten na županstvu v Sovodnjah za informacije, izpolnjevanje raznih obrazcev glede ticketa, pokojnin itd. ^ RAZSTAVE NA GRADU je razstava likovnih del Roberta Joo-sa odprta vsak dan razen ponedeljka od 9.30 do 13. ure in od 15 do 19.30, v nedeljo pa od 9.30 do 13 in od 15.30 do 19.30. PRISPEVKI V spomin na Ivana darujejo prijatelji z Oslavja 170 tisoč lir za Sklad Mitja Cuk-Gorica. V spomin na Ivana Fi-glja darujejo kolegi s Kmečke banke 585 tisoč lir za Balinarski klub Mak iz Standreža. Namesto cvetja na grob Mirka Zottija darujejo so-letniki 1930 iz Vrha 105 tisoč lir za krvodajalce Sovodnje in 105 tisoč lir za športno kulturno središče Danica na Vrhu. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIANCO C. Italia 10, tel. 53157. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Danes ob 8.40 Delilno Caucig iz splošne bolnišnice v Tržič, ob 11. uri Dino Marangon (iz Vidma) v cerki pri Sv. Ani, pogreb bo na glavnem pokopališču, ob 13.15 Ce-sira Marchig vdova Spe-cogna iz splošne bolnišnice v Dolenje. KULTURNI DOGODKI Četrtek, 1. julija 1993 KONCERT V VILI MANIN V PASSARIANU 400-LETNICA / IZDALI TUDI ZNAMKO Očarljivi Zucchero Fornaciari je spet dokazal, da sodi v samo vrh evropske lahke glasbe, ponedeljkov koncert pa je bil na visoki ravni - Pesmi iz zadnjih treh albumov Vrsta razstav v Palmanovi Stari tiski in finska trdnjava Aleš Waltritsch Saj ni lep, vendar je tako priden, da te vseeno oCara... tako se je izrazila neka najstnica pol ure pred zaključkom ponedeljkovega koncerta, ki ga je Zucchero imel v vili Manin pri Passaria-nu. In res, koncert je bil na visokem nivoju. Zucchero je Se enkrat dokazal, a tega sploh ni bilo treba, da sodi v sam vrh evropske glasbene scene. Ponedeljkov veCer se je zaCel z nastopom mlade kantavtorke Gerardi-ne Trovato, ki je v petnajstih minutah svojega nastopa dodobra vžgala Številno publiko. Zadnjo njeno skladbo, Aspettia-mo il domani, bomo brez dvoma lahko Se poslušali v številnih radijskih oddajah, njeno ime pa si velja zabeležiti. Nekaj minut odmora in že je bil oder pripravljen za nastop kralja italijanskega soula. Točno ob 21.30 je Mino Vergnaghi, zvest Zuc-cherov pevec spodbudil občinstvo k ploskanju in burnemu kričanju v pravem gospelskem stilu, dokler se na odru ni pojavil on, Zucchero. Skladba, po kateri nosi naslov tudi njegov zadnji album L’urlo je uvedla v dve uri dolg koncert. Na odru, postavljenem brez poseb- nih in večkrat nepotrebnih trikov so prednjačile Številne rože in večje drevo, luči so neprestano sledile Zuccheru z žametnimi barvami, prava paša za oCi pa je bila stalna igra z diapozitivi, ki je prekrivala velika platna, ki so bila postavljena nad stranskimi zvočniki in za odrom. ZaCelo se je s psihedeličnimi kadri (podjetje, ki je postavilo ta del sceno-grafie se imenuje LSD -Light and Sound Design, in to ime je povsem v skladu s scenografskimi efekti) in nadaljevalo s spletom geometričnih iger in diapozitivov vezanih na posamezne skladbe. Adelmo Fornaciari je v glavnem zapel pesmi iz svojih treh zadnjih albumov Blues, Oro, In-censo e birra in L’urlo. Hitri ritmi in soul balade so se kar pretakali pod vodenjem kitare Corrada Rusticija in zvokov ham-mond orgel Luciana Lui-sija. TolkaC Michael Sh-rieve (veC let je igral s Santano in se to kar dobro pozna) in basist Paolo Jones sta zelo prepričljivo dajala tempo, Mike Applebaum in Erič Daniel sta opravila delo na pihalih, z Zucchero-vim glasom so koketirali pevci Mino Vergnaghi, Jenni Bersola in predvsem odlična vokalistka Elleen Dannis. Po uvodni skladbi je koncert nadaljeval s hiti Nice, Povero Cristo, It’s Alright, II pelo nell’uo-vo, Ridammi il sole, II mare impetuoso..., Un’orgia di anime perse. DesetisoCglava množica je z veliko pozornostjo sledila izvajanju rhytm and bluesa in soula italijanskega kantavtorja in niti neprijeten dež, ki je dobre pol ure nadlegoval vse prisotne, ni pokvaril Čara tega večera. Dalje so se zvrstile balade Dune mosse, čudovita proti-vojaška balada Diamante, Con le mani, Pippo, in izredno živa Diavolo in me. Po kratki pauzi se je na odru pojavil mlad, slep tenor Andrea Boc-celli, s katerim je Zucchero v duetu zapel skladbo Miserere. Melodičen intermezzo s skladbo VVonderful world in že je bil na vrsti njegov napad na verski in- tegralizem s hitom Solo una sana e consapevole libidine salva il giovane dallo stress e dalPAzio-ne cattolica. Overdose d’amore je uvedla v zaključni del, v katerem je Adelmo Fornaciari podal še nekaj biserčkov. Bis, oz. ter večera so sestavljale skladbe Gone fishing, umirjena in intimna balada Van Morissona Ha-ve I told you later, ki jo je zapel kar dvakrat, prva Zuccherova velika uspešnica Donne, rock-blues medley s skladbami Honky tonk women in Proud Mary ter zaključno Hai scelto me. Odličnemu večeru je seveda pripomogel tudi kraj, vedno bolj obiskana vila Manin, ki bo v nedeljo prizorišče obujanja glasbenih vrlin šestdesetih let z nastopom skupine Velvet Underground, 25. julija pa bo v tem okviru Sting zaključil letošnjo italijansko turnejo. V enem najlepših utrjenih mest v Evropi si je v tem Času mogoCe ogledati marsikaj zanimivega. Letos namreč praznujejo 400-letnico izgradnje mesta. Zgradili so ga na pobudo Beneške republike, ki je tam hotela imeti močno vojaško posadko, s katero bi branila svoje ozemlje pred turškimi vpadi. Slučaj pa je nanesel, da so prav tistega leta 1593, ko je bila Palmanova zgrajena, Turki bili premagani pri Sisku. Premagala jih je cesarska vojska, v kateri so bili tudi vojščaki iz slovenskih ter hrvaških dežel, ki so takrat sodile v cesarstvo Habsburžanov. V ljubljanskem Narodnem muzeju je v tem Času odprta zanimiva razstava, ki si jo je prav tako vredno ogledati kot tiste v Palmanovi in v Passarianu, saj so vse posvečene dogajanju v istih Časih. Slovenska pošta je izdala tudi znamko o bitki pri Sisku, pa Čeprav ta ni na slovenskem ozemlju. Znamko o Palmanovi je izdala italijanska poštna uprava. Znamka z nominalno vrednostjo 600 lir sodi v serijo znamk velikega formata, ki jih v Italiji že vrsto let izdajajo, da bi s tem valorizirali turistično pomembne kraje. Marko Waltritsch Letos so na šitirih znamkah upodobili kraje Carloforte, Palmanova, Senigallia in Sor-rento. Na znamki o furlanskem mestecu vidimo Videmska vrata, eno treh utrjenih vrat, skozi katere pridemo v mesto. Znamka je izšla prejšnjo soboto. Ob tej priložnosti je bila prirejena tudi filatelistična razstava. Na njej je bilo poleg tematskih še veliko specializiranih zbirk. Omembe vredne so tiste o žigih vojaške pošte v italijanskem zaledju Furlanije med 1. svetovno vojno kot tudi znamke avstrijske zasedbe Furlanije in dela Veneta po kobariškem prodoru. Avstrijska okupacijska vojska generala Boroevica je takrat pustila italijanski naziv krajev tudi v Benečiji, kjer so seveda živeli ljudje slovenske narodnosti. Zanimivi so bili tudi eksponati pošte Češkoslovaške legije v Italiji. Avstroogr-ski vojaki - ujetniki Češke in slovaške narodnosti so namreč takrat ustanovili svojo legijo, ki se je borila proti Avstriji. Filatelistična razstava je seveda trajala le tri dni. Ves julij pa bo v nekdanji Napoleono- vi smodnišnici odprta razstava starih zemljevidov evropskih utrjenih mest. Pripravili so jo priznan strokovnjak in trgovec iz Padove Giampaolo Buzzanca, pravi izvedenec na tem področju. Vsako leto v avgustu prireja v Palmanovi prodajno razstavo starih tiskov. Ta bo tudi letos v avgustu. Sedaj, v juliju, pa je tam razstava omejena na stare zemljevide na katerih so vidna utrjena mesta naše celine. Poleg številnih načrtov Palmanove najdemo tu tudi zemljevide in mape Zadra, Varaždina in Petrinje, da se omejimo samo na nekatere v naši neposredni soseščini. V ponedeljek pa so v Palmanovi odprli še eno razstavo. Na tej lahko vidimo finsko utrjeno mesto Hamino. To mesto, na ozemlju današnje Finske, so zgradili Rusi leta 1797, torej dobrih 200 let po izgradnji Palmanove, po naročilu Aleksandra Vasiljeviča Suvorova. Hamino so gradili ruski inženirji in vojaki. Trdnjava Hamina se nahaja nedaleč od Helsinkov. Strokovnjaki pravijo, da je to najlepše in najbolj ohranjeno utrjeno mesto v Evropi. Tudi ta razstava bo odprta nekaj Časa. _______Z VRSTO ZANIMIVIH PRISPEVKOV_ Izšla je nova številka zbornika II Temtoiio Janko Jez Po daljšem presledku je spet izšel zbornik II Territorio. To je 30. številka v zadnjih desetih letih. Moral bi izhajati kot reprezentativno glasilo javnega večnamenskega kulturnega središča s tržiškega področja s sedežem v Ronkah. Zaradi pomembnosti svojih prizadevanj je zbornik kmalu prestopil na zahodu SoCo in zaobjel Goriško in sploh vse Posočje in tako tudi navezal stike z goriškimi Slovenci, medtem ko se je le bežno ozrl cez Timavo v smeri Trsta. Pokroviteljstvo nad zbornikom je prevzel Konzorcij občin Doberdob, Fogliano, Tržič, Zagraj, Škocjan, Sv. Peter, Starancan in Turjak. Uvodoma želi Konzorcij novi 30. številki zbornika obilo uspeha v novi fazi kulturnega vzpona: »Ko je gospodarska stiska skoraj privedla naše občine do žrtvovanja izhajanja zbornika, ki ga je narekovalo bolj dejansko stanje kot pa politično prepričanje, sta delo in hvalevredna zavzetost kolegov, ki zdaj vodijo javno večnamensko kulturno središče omogočila dosežek ne-slutenega in zelo prestižnega uspeha. Neglede na priznanje deželne uprave, ki bi že samo po sebi pomenilo pohvalo, smo ugotovili veliko sposobnost te strukture, da se je povzpela do dinamičnosti in do inventivne sposobnosti, ki sta omogočili kakovostni skok.« Glavni urednik Aldo Bucca-rello, ki izhaja iz bolj ali manj prepričevalne, vendar absurdne ugotovitve znanega ameriškega humorista in pisatelja Marka Tvvaina: »Nikogar ne vprašam, kateri rasi pripada človek; dovolj mi je človeško bitje, kajti nihče ne more biti nekaj slabšega,« poudarja, da današnji rasizem, ki se pojavlja v svetu, ni manj ponižujoč od zlohotnega rasizma zlega spomina, Čeprav je današnji bolj subtilen, eleganten, zato pa manj zaznaven. V naslednjem sestavku »Kratki zapisi o zborniku II Territorio« istega urednika je zapisano, da je nastanek Kulturnega središča in njegovega glasila pomenil zavzemanje politične in kulturne zavesti na področju Bizjakerije; »Bili smo brez zgodovine, zdaj pa smo se uveljavili. Nismo se hoteli nikomur podrediti, zato smo morali razviti vse sile, da bi nadoknadili zamujeno zgodovinsko, kulturno in socialno pričevanje o našem obstoju. »Že zdaj moramo biti novi ljudje in zagovarjati nastanek družbe, v kateri bo predvsem veljala etika bitnosti, lepote in dobrote nad senzacijami in dobičkarstvom. Ta sprememba ne pozna poti nazaj.« Članek Kraška ohcet med tradicijo in kroniko je napisala tržaška kulturna delavka in novinarka Breda Pahor. Obravnava glavna obdobja starega poročnega obreda tržaškega Krasa, ki so ga obnovili leta 1968. Ta obred, ki traja en teden, omogoča paru zaročencev, da proslavlja pravcato poroko, ki je vključena v tradicionalen okvir, ki pa je zaradi narodnih noš in obredja odlično izpeljan. To nam omogoča, da vsako drugo leto ob koncu avgusta prisostvujemo vračanju vsega, kar je že davno bilo. Pregled smiselno dopolnjuje več barvnih slik, ki ponazarjajo potek tega pomembnega ljudskega obreda pri nas na Krasu. Avtorica bi nam lahko tudi v bodoče prikazala zanimivosti raznih ljudskih obredij na našem območju. Zanimivi in zelo stari so na primer tudi ljudski običaji v Reziji in Beneški Sloveniji za Časa pustovanja. Znano je, da so domačini potrebne maske sami izdelovali. Nekatere maske so prave umetnine. Zbiratelji jih zelo cenijo. Dragoceno zbirko teh mask hranijo v Furlanskem kulturnem središču v Vidmu. Antonio Lorenzut je napisal komedijo Ronski uspeh v bizjaškem narečju. Za osnovo mu je služila farsa neznanega francoskega avtorja iz začetka tega stoletja. Lorenzut je doma iz Dobbie, živi pa že 70 let v Argentini. Vsebina komedije sloni na zabavnem sosledju dvosmi-slov. Žal moramo pripomniti, da stroji za tipkanje in teleprinterji v uredništvu niso opremljeni s slovenskimi Črkami in znaki. To velja tudi za tiskarsko opremo. Uredništvo obljublja, da bo to nerodno pomanjkljivost odpravilo. Plastificirane platnice so pri tej številki pravcata umetnina. Gre za olje na platnu, delo domačega slikarja Alda Bressanut-tija z naslovom »La zo nel corti-vo«. GLASBENI DOGODEK LET V SKLOPU POLETNIH KONCERTOV- Jutri in v soboto nastop U2 v Veroni Veliko pričakovanje za nastop Ircev Koncert Marnskega dua Gemmiti In že smo tu. Najbolj pričakovan glasbeni dogodek poletja 1993 je pred nami. Jutri se bo v Veroni zaCel italijanski del koncertov Zooropa Tour 93 irske skupine U2. Pričakovanje za te nastope je ogromno, saj so organizatorji morali prvotnim trem datumom dodati Se pet koncertov, tako da bodo U2 igrali jutri in v soboto v Veroni na nogometnem stadionu Bentegodi, 6. in 7. julija v Rimu, 9. v Neaplju, 12. v Turinu ter 16. in 17. v Bologni. Trije datumi so že zdavnaj razprodani, približno tritisoC vstopnic je še na razpolago za sobotni veronski nastop, nekaj več za Turin in za drugi bolonjski koncert. Vsega skupaj so že prodali preko 300.000 listkov, medijsko zanimanje za ta niz koncertov je ogromno, sama Stereorai je radijski sponzor in stalno prenaša novice in podatke o njihovem prihodu v državo, ki jim je prva, seveda po domači Irski, zagotovila polno dvorano daljnega 1983. leta. Jutri bo Stereorai oddajal special o tej skupini, od 16. do 22. ure, z intervjuji in začetnim delom koncerta. Kdo pa so ti štirje fantje dublinskega predmestja. Bono ”Vox” Hew-son (glas in kitara), Dave ”The Edge” Evans (kitara, klaviature in glas), Adam Clayton (bas) in Larry Mullen (bobni) so začeli skupno kariero po dublinskih pubih leta 1976. Irska prestolnica je prava meka za ljubitelje glasbe, saj se tu rojevajo številne dobre skupine, kar je odlično pokazal režiser Alan Parker v svojem filmu The Commitments. Za ime so si zbrali zelo preprosto ime U2, kar pomeni "tudi ti” in s tem hoteli prikazati znaCaj svoje glasbe, ki je dosegljiva in namenjena vsem. V kratkem Času so dosegli velik uspeh in danes sodijo v sam vrh svetovne glasbe. Njihovi prvi albumi so Boy, October in War (1980-1983). Uspešnemu The unforgettable fire so sledile plošča v živo "Under a blood red sky” in albuma Joshua Tree in Rattle and Hum. Predlanskim je izšla plošča Achtung baby, po kateri so začeli svetovno turnejo, ki jih še danes vidi na odrih celega sveta. Prav te dni, in sicer v ponedeljek, 5. julija pa bo izšel novi album Zooropa, ki nakazuje ponovne spremembe v glasbenih prijemih skupine. Koncerti temeljijo v glavnem na skladbah zadnjega albuma Achtung Baby, ki so po svojem težke in post moderne, kot vse pesmi U2 pa se dotikajo izredno vaznih in perečih problemov, kot so alienacija, emarginacija in rasizem. Za poletne nastope uporabljajo isto scenografijo, ki so jo uporabili lani v dvoranah z nekaterimi izboljšavami in predvsem z adaptacijo sedanjemu stanju. Na platnih naj bi se vrstili prizori nacistične propagande iz tridesetih let in v vojni porušenih mest. Vse, od zvokov do interpretacije pesmi je bolj kruto, bolj trdo, neposredno, kot da bi poslušalcu zabodli nož v hrbet. S temi simboli in Luisa Antoni takim nastopom U2 želijo osredotočiti pozornost na fašizem in rasizem, ki sta se letos ponovno pojavila, predvsem v Nemčiji, toda tudi v Franciji, Italiji, Veliki Britaniji in seveda v državah bivše Jugoslavije. Njihov nastop, kot je pred kratkim dejal Edge, ni politični shod, njihovi koncerti so politično izražanje srca in vlada čustev. Na 76 metrov dolgem odru, za katerega skrbi 180 ljudi, ki na 52 tovornjakih prevaža 1.200 ton potrebnega materiala, bodo U2 na koncertu, ki se ga ne sme zgubiti, zaigrali od 22 do 25 skladb. Pred njimi pa bodo v Veroni nastopile še izredno zanimive skupine Oakenfold, An Emotional Fish in Pearl Jam. Organizacija gledališča Verdi s sodelovanjem zavarovalne družbe Assicurazioni Generali, je, v sklopu ciklusa Poletnih koncertov, ponudila tržaškemu občinstvu koncert klavirskega dua, ki ga sestavljata brata Fabio in Sandro Gemmiti. Spored se je pričel z Mozartovo Sonato v D duru K 448. Prvemu stavku, v katerem je predvsem izstopalo iskanje glasbenih odtenkov, je sledil Andante, ki je omogočil izredno prelitje zvoka obeh inštrumentov in je predstavil veliko muzika-liCnost izvajalcev. V zadnjem stavku, kljub hitrejšemu ritmičnemu snovanju in neoporečni tehnični izvedbi, pa ni prišla do izraza živahnost Alle-gra. Naslednji komad, ki sta ga pianista zaigrala, so bile Variacije na Paganinijevo temo VVitolda Lutoslavvske-ga. Zahtevna partitura je doživela izvrstno izvedbo, v kateri sta pianista z izredno ritmično koordinacijo prikazala dinamične možnosti igranja na dveh klavirjih. Spored večera je zaključila Sonata v F molu op. 34b nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa. GLASBA / REVIJA BLUEST V TRSTU Žonglerske orglice J. Cottona Bluesman iz Chicaga nastopil v torek na Gradu sv. Justa Blues glasba je v ponedeljek in torek zvečer odmevala na velikem dvorišču Grada sv. Justa v Trstu. V okviru 7. glasbene revije Bluest so se prvi dan predstavile izključno mlademu tržaškemu občinstvu tri manj znani ansambli (Bocchi Band, Bakala Blues Band in Jimmie Joe and the Young), v torek pa je bil protagonist veCera ameriški igralec na ustno harmoniko in pevec James Gotton, ki ga je spremljala solidna Cmopoltska skupina. James Gotton je znano ime v ameriškem svetu bluesa. Po nekaterih mnenjih naj bi bil celo najvecji živeči igralec na orglice. Neizpodbitno je, da je ta 58-letni blues singer izdal 20 samostojnih velikih plošč, sodeloval je pri drugih petdesetih, bil je partner slovitih izvajalcev bluesa, med temi tudi utemeljitelja »električnega blue- sa« Muddyja VVatersa. Gotton izhaja kot VVaters iz Chicaga, druge zibelke te Črnske glasbene zvrsti (prva zibelka je tekla v delti Mississippija, prav v Chicagu pa so v dvajsetih letih posneli prvo plošCo bluesa). To njegovo »poreklo« se pozna pri njegovem močnem, Čvrstem izvajanju, ki je imelo v ritmični sekciji skupine trdno oporo. Ko zaigra na orglice, je Gotton vsekakor »žongler« in pravcat »shovraian«, ki pa zna tudi zapeti tako, kot so peli njegovi predniki po delu v bombažnih nasadih: otožno, presunljivo, lirično in doživeto. Prav v teh trenutkih je Gotton najbolj pritegnil občinstvo. To so bili najlepši odlomki veCera; v njih je blues zaživel in fasciniral kot v dobrih starih Časih. MARJAN KEMPERLE ALBANIJA - GRČIJA / ZAOSTROVANJE Lačni so vsem odveč Grško - albanski odnosi nikoli niso bili vzorni - Izgon grškega pravoslavnega duhovnika kot izgovor za vračanje albanskih ilegalnih emigrantov - Demonstracije v južni Albaniji GRČIJA - RUSIJA / JELCIN V ATENAH Državi veže pravoslavje Skupna zaskrbljenost nad turškim vplivom Določati meje balkanskih držav je bilo vedno nehvaležno opravilo. Tudi potem ko so bile te že začrtane - praviloma s pomočjo mednarodnih posrednikov, ki so imeli tu pac svoje interese -, so nezadovoljne manjšine, ki jih je kartografija velikih odrezala od matične domovine, predstavljale stalen izgovor za nove spore in spopade. O tem, da najhujša vojna te vrste poteka zdaj v Bosni, ni treba zgubljati besed. A na žalost ostaja še vrsta kriznih žarišč, ki bi utegnila Cez noC postati torišča novih spopadov. Eno takih je albansko-grška meja oziroma v Albaniji živeča grška manjšina. Po podatkih albanskih oblasti živi zdaj v južni Albaniji še približno 60.000 Grkov, po trditvah Aten pa jih je najmanj 400.000. Izgon grškega pravoslavnega duhovnika iz Dži-rokastre na jugu Albanije konec prejšnjega tedna, Ceš da je podpihoval grške separatistične težnje, ter povračilni grški ukrep - od sobote do srede so izgnali že 13.000 ilegalno priseljenih Albancev, ki so po razpadu Hoxhovega sistema pred tremi leti odšli tja s trebuhom za kruhom, se nevarno zaostruje. Odnosi med Grčijo in Albanijo nikoli niso bili zgledni, tako kot tudi ne odnosi med drugimi bal- MlLOSEKAR kanskimi državami. Od leta 1940 do 1985 so bile meje med državama zaprte. (Morda ni odveč pripomniti, da je tega leta umrl Enver Hoxha). Leta 1987 sta državi podpisali sporazum o gospodarskem sodelovanju, Grčija pa se je uradno odrekla zahtevam po severnem Epiru oziroma ozemljih južne Albanije, kjer živi omenjena grška manjšina. Grčija je takrat tudi uradno potrdila, da ni vec v vojni z Albanijo, potem pa so se odnosi med državama spet naglo poslabšali, ko so leta 1990 Grki demonstrirali pred albanskim veleposlaništvom v Atenah, Ceš da severna soseda slabo ravna z grško manjšino, 11.000 Albancev grškega porekla pa je matično državo prosilo za politično zatočišče, potem ko so ilegalno prestopili mejo. To je obdobje, ko so množice Albancev skušale na tak ali drugačen način priti na Zahod in so bile takrat še socialistične oblasti zaradi vse hujših neredov prisiljene popustiti zahtevam vse močnejše opozicije po demokratizaciji. Grške oblasti, zaskrbljene zaradi vse večjega števila imigrantov iz nekdanjih socialističnih držav, predvsem sosednje Bolgarije, bližnje Romunije, držav nekdanje SZ in seveda Albanije, je grško manjšino v Albaniji skušala pomiriti, Ceš, naj počakajo do obljubljenih demokratičnih sprememb. Grška manjšina je dobila pravico do organiziranja politične stranke -imenuje se Omonija - Mit-cotakis je prišel v Tirano in se s takratnim Hoxhovim naslednikom Ramizom Alijem dogovoril o vrnitivi približno 5.000 beguncev. A ljudje so kljub temu še naprej odhajali v Grčijo, saj jim revna domovina paC ni mogla zagotoviti kruha, predvsem ne belega, kakršnega so si želeli ves C as prisilne izolacije, a si tega niso upali glasno povedati. Albanske oblasti se niso preveC trudile, da bi jih zaustavile, saj so tudi najrevnejši emigranti še vedno zaslužili dovolj, da so del denarja lahko poslali sorodnikom v domovino. Kot pravi podpredsednik albanske vlade Bashkim Kopliku je takih emigrantov po svetu že blizu pol milijona in ustvarjajo pomemben vir prihodkov, saj večino zasluženega denarja praviloma pošiljajo sorodnikom v domovino. Od tega jih je samo v Grčiji od 100.000 do 200.000 tisoč. Tako vsaj zatrjujejo grški organi. Ker so to ilegalni imigranti, pa njihovega natančnega števila najbrž nikoli ne bo mogoče ugotoviti. Grki ukrepajo ostro: vrnili bodo vse ilegalne priseljence (Telefoto: AR) KIJEV, MOSKVA, ATENE - Oficirji Črnomorskega ladjevja, za katerega sta se ruski in ukrajinski predsednik pred Časom dogovorila, da si ga bosta državi razdelili, se taki odločitvi upirajo. Ladjevje, katerega vrednost ocenjujejo na približno 150 milijard dolarjev, sestavlja 300 bojnih ladij, med katerimi so nosilke helikopterjev, križarke, oborožene z raketnimi sistemi, podmornice, lovilci podmornic in torpedov ter prav toliko letal, helikopterjev in druge vojaške opreme. Ladjevje naj bi si državi razdelili do leta 1995. Vojaški vrhovi ob tem izražajo upanje, da bo med mornarji zmagal razum in da ladjevje ne bi smelo poštah predmet političnih obračunov. Poslanci ukrajinskega parlamenta pa so v sredo pripomnili, da ne morejo ratificirati sporazuma Start 1 o omejevanju širjenja jedrskega orožja, saj so odločitev zaceli povezovati z ameriškim napadom na Bagdad, zaradi cesar se je odločanje o ukrajinski jedrski razorožitvi, ki mu Ukrajinci v strahu pred veliko sosedo Rusijo že pred tem niso bili pretirano naklonjeni, še dodatno zapletlo. Položaj v nekdanji SZ nikakor ni pomirjujoč. Tudi msko - estonski odnosi še niso jasni po odločitvi talinskega vrhovnega sodišča, da je napovedan referendum v Narvi, mestu z raškimi prebivalci, neustaven. Predsednik Boris Jelcin, ki se mudi na prvem ruskem uradnem obisku v Atenah, pa si je kljub temu vzel Cas, da si je ogledal Akropolo in se očitno dobro razpoložen za nekaj ur z jahto odpravil po Egejskem morju. Med sprehodom na Akropolo, tu se je poklonil spominu na rojstvo grške demokracije, se je Jelcin z ženo Naino pod roko na grozo svojih telesnih stražarjev pomešal med mimoidoče turiste, tu in tam s katerim poklepetal in se z nekaterimi tudi rokoval. Rusijo in Grčijo veže skupna pravoslavna tradicija in interesi na Balkanu, kar sta predsednika ob podpisu sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju tudi na veliko poudarjala. Tako Moskva kot Atene so zaskrbljene zaradi sirjenja turškega političnega vpliva na Balkanu in v srednji Aziji, obe državi bolj ali manj odkrito podpirata Srbijo, s katero bi najraje sklenili neke vrste pravoslavno balkansko zvezo, pa tudi skupnih gospodarskih interesov jima ne bo težko poiskati. Jelcin in grški premier Micotakis sta podpisala vrsto pomembnih meddržavnih sporazumov, na tiskovni konferenci pa sta poudarila tudi podobnost pogledov njunih držav na dogodke v nekdanji Jugoslaviji. Obe državi se po Jelcinovih besedah približujeta mnenju o podpori konfederalno urejeni BiH. (T.S.B.) Ruski parlament zavira sprejetje proračuna MOSKVA - Ruska vlada je predlagala strogo zmanjšanje državnega proračuna za preostali del leta 1993 in pri tem parlament opozorila, da bo država zašla v katastrofo, Ce poslanci predloga ne bodo podprli. Namestnik predsednika ruske vlade Boris Fjodorov je dejal, da je vlada odločena ohraniti desetodstotni primanjkljaj bruto narodnega proizvoda, kar je blizu 12 bilijonov rubljev. Strokovnjaki in parlametarci menijo, da so te številke povsem nerealne. Vendar pa Fjodorov trdi, da so vladni ukrepi za izboljšanje gospodarskih razmer v državi že zaceli kazati prve rezultate. Maja je bila inflacija 19-od-stotna, kmalu pa pričakujejo, da se bo spustila pod 15 odstotkov. Poudaril je, da vlada v prihodnje ne bo izvajala »sok terapije«, saj so napovedi za izboljšanje razmer v Rusiji zelo optimistične. Parlament Se vedno ni podprl predlaganega proračuna za leto 1993 v celoti, pac pa le za dve Četrtletji letošnjega leta. Fjodorov je predstavil tudi vladne ukrepe za okrepitev domače valute in dejal, da bo v naslednjih dveh mesecih vlada skušala vrednost rublja obdržati na vrednosti 1,1 rublja za dolar. (Reuter) URADNA NAVODILA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Samo za ameriške oči ■ I ■ Dejan Zagorac Nic posebnega ni, da imajo diplomati oziroma delegacije na pogajanjih navodila svoje države, koliko lahko (ne) popustijo v teh pogovorih, toda na nedavno končani svetovni konferenci OZN o človekovih pravicah so v javnost pricurljala ravno takšna, sicer dohro varovana navodila ameriške delegacije. Tako so navadni smrtniki imeli priložnost že v teku samih pogajanj, ki so se včasih zavlekla tudi pozno v noC, sproti »preverjati«, koliko se ameriška delegacija drži navodil svoje države, glede na sprejete dokumente pa je vprašanje, koliko je nasprotni strani to pogajanja olajšalo. Dokument, na katerem je sicer oznaka »samo za ameriško delegacijo«, je bil v osemnajstih točkah »opora« za morebitno (ne) popuščanje pri določenih vprašanjih, kakor tudi za trdnejša ameriška stališča. Sedemstranski dokument se ujema z že znanimi stališči VVashingtona pod novo Clintonovo administracijo. Bistven pa je seznam, na katerem piše, kaj lahko delegacija na dunajski konferenci sprejeme in kaj mora zavrniti, nekatere točke pa so si celo nasprotujoče. Ni Čudno, da so se govorniki praviloma izogibali omenjanju konkretnih primerov kršenja človekovih pravic, predvsem pa omenjanju vojne v BiH, saj je v navodilih kot posebna točka - Etnično CiSCenje / Bosna in Hercegovina - zapisano, da morajo »nasprotovati omenjanju Bosne in Hercegovine (ali katerekoli druge države) v končnem dokumentu«. Navodila ameriškim diplomatom so prav tako svetovala, naj »nasprotujejo trditvam, da je »etnično CišCenje»v kakršnemkoli pogledu isto kot genocid. Posamezna dejanja oziroma postopki ali praksa, ki se izvajajo kot del vojnega zločina, toda ni nujno, da se etnično čiščenje samo po sebi ujema z mednarodno priznanimi merili«. Glede terorizma so v navodilih delegacij svetovali, naj v dunajskih pogajanjih doseže, da bi s teroristi, razpečevalci drog in drugimi storilci nasilnih dejanj ravnali kot s kršitelji človekovih pravic. Prav tako naj bi bila tudi vsa protivladna dejanja kršenje človekovih pravic. Vsekakor pa je potrebno razlikovati teroriste od borcev za svobodo, je bilo zapisano o stališčih v pogajanjih o teroristih in oboroženih skupinah. Dokument prav tako omenja, da morajo posebej podpirati pravice posameznika do informiranosti, v poglavju o samoopredelitvi pa podpirajo osnovne principe za »enake pravice in samoopredelitev vseh ljudstev«, kot je zapisano v Osnovni deklaraciji o človekovih pravicah. Ameriška administracija se še ni dokončno opredelila, ali naj podpre ustanovitev stalnega mednarodnega sodišča (za zaščito Človekovih pravic). V tej točki, ki govori o sodišču za zaščito človekovih pravic, pa izrecno navajajo, da je ameriška politika aktivno podpirala ustanovitev ad hoc so-diSCa za vojne zločine, velike kršitve humanitarnega prava in zločine proti človeštvu (na primer genocid), storjene na področju nekdanje Jugoslavije. Medtem ko so nekatere udeleženke ostro nasprotovale navzočnosti številnih nevladnih organizacij pri odločanju in sprejemanju dokumentov ZN kon- ference o človekovih pravicah, je ameriška delegacija podpirala njihovo udeležbo v vseh fazah sprejemanja dokumentov. V navodilih pod točko Nevladne organizacije (NGO) so ameriškim pogajalcem svetovali, naj se na konferenci zavzemajo, da se nevladnim organizacijam, med katerimi je najbolj dejavna in znana Amne-sty International, dodeli status polnopravnega partnerja na področju Človekovih pravic. S številnimi protesti, pošiljanjem apelov na vse konce sveta, z zbiranjem podpisov za izpustitev političnih zapornikov in drugimi pretehtnimi in odmevnimi akcijami so bili številni aktivisti Amnesty International in drugih sodelujočih nevladnih organizacij vseskozi vest udeležencev konference. To: tk i**** ^ Front: Th %rfk 4 &t Rte’ Hfaf H44 *** ** fejffcfa om w ob obisku izlaškega Eti Elektroelementa in med pogovorom z zasavskimi gospodarstveniki v Medijskih Toplicah na Izlakah dejal predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Poleg Drnovška so se pogovora udeležili še gospodarski minister Maks Tajnikar, predsednik GZS Dagmar Šuster, podpredsednik GZS Jožko Cuk pa je predstavil nacionalni program kakovosti. Na Izlakah so podjetju Eti Elektroelement slovesno podelili certifikat kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9001. Dire- ktor Etija Stane Goste je poudaril, da so v podjetju že doslej veliko pozornosti namenjali kakovosti izdelkov. Zato tudi niso imeli večjih težav ob izgubi jugoslovanskega trga. Preusmerili so se na izvoz na zahod. Tako zanje certifikat ni le tehnološka nuja, ampak tudi komercialna, saj bodo z njim lažje prodajali na zahtevnih trgih. Dr. Janez Drnovšek je v pogovoru poudaril, da je sedanja vlada trdnejša, kot se zdi ob nekaterih dogodkih. Slovenskemu gospodarstvu hoče vlada s svojimi programi ustvariti možnosti, kot jih imajo konkurenti na zahodu. V prihodnjih mesecih nameravajo postopno uravnavati cene v javnem sektorju in jih prilagoditi svetovnim cenam, voditi uravnovešeno fiskalno politiko, odpirati nove trge in pomagati podjetjem s trgovinskimi sporazumi, še posebno zanimive utegnejo biti vzhodne države, s katerimi naj bi Slovenija podpisala trgovinske sporazume o prostih carinah. Po besedah Maksa Tajnikarja so ti trgi podobni nekdanjim jugoslovanskim, zato so morda še zanimivejši za slovenski izvoz. Minister Tajnikar je poudaril, da vlada pripravlja reformo carinskega sistema, skuša pa najti tudi način za boljše pobiranje davkov. Izvoz nameravajo pospeševati na dva načina: s slovensko izvozno družbo (zaenkrat ima le 2, 4 milijarde tolarjev kapitala in zavaruje s tem okrog 100 milijonov dolarjev težke posle) in z državnimi garancijami (letos v višini okrog 20 milijard tolarjev), ki omogočajo podjetjem bistveno cenejše kredite za izpeljavo izvoznih poslov. (M. P.) Anita Zmahar LJUBLJANA - Svet Združene liste je na svoji prvi seji po združitvi razpravljal o strategijah socialdemokracije v aktualnih političnih razmerah. Sociolog dr. Rastko Močnik je v uvodnem predavanju poudaril, da je padec komunističnega režima združevanje Evrope obrnil v nasprotno smer. Države se vse bolj združujejo na osi sever-jug, kar pomeni, da se zaradi različne stopnje razvitosti čedalje bolj razhajajo. Ce še tako kritiziramo prejšnji režim, je povedal Rastko Močnik, pa moramo priznati, da je bilo v nekdanji ureditvi nacionalno vprašanje veliko bolje urejeno, saj se je v vseh postkomunističnih državah močno razmahnilo. Te države imajo še eno skupno to- čko - vse politične sile, ki so po prevratu prve prevzele oblast, danes izgubljajo zaupanje ljudi. Očitno so nekje storile napako in zato je še bolj pomembno poiskati novo paradigmo socaldemokra-cije. Nekateri člani Sveta so predlagali, da bi novo paradigmo vzpostavili na temelju solidarnosti. Drugi pa so poudarjali, da solidarnost ni pravi način, potrebna je drugačna, pravičnejša prerazporeditev družbene moči z ustrezno fiskalno politiko. Večina se je tudi strinjala s članom iz Nove Gorice, ki je dejal, da je socialdemokracijo lepo voditi s stališča opozicije, težje pa je takrat, ko si na oblasti. So- nja Lokar je poudarila težak gospodarski, ekonomski in s tem tudi socialni položaj Slovenije. Socialdemokracija nosi odgovornost za socialno par- tnerstvo, zato mora še bolj vzpodbujati delavsko lastništvo ali vsaj solastništvo in avtonomijo civilne družbe. Po njenem mnenju bi morala slovenska socialdemokracija nadaljevati tako, kot je začela, s politiko visoke morale. Slovenska levica za višji standard (Foto: J. Suhadolnik/TRIO) PARLAMENT / SAMOSTOJNA POSLANSKA SKUPINA Podjetje Eti Elektroelement dela po mednarodnih standardih kakovosti (Foto: TRIO) Plastični kirurg uničuje ginekologijo Po mnenju nekaterih gre v kranjski bolnišnici za divje lastninjenje- Kdo je odgovoren Katarina Novak LJUBLJANA - Kaže, da osnutek zakona o obveznosti Republike za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod ugodnejšimi pogoji, ki ga je predložila demokratska stranka, ni brez napak. Na včerajšnji tiskovni konferenci je svoje pomisleke nanj v imenu Samostojne poslanske skupine povedala Irena Oman. Menijo namreč, da »demokratična država nima mo-ralno-etične dolžnosti plačevati ljudi, ki so graditi nedemokratični sistem«. Temu pa naj bi bilo, po predlogu, namenjenih 0, 7 odstotka bruto družbenega produkta oziroma 14, 8 milijarde tolarjev na leto. Samostojna poslanska skupina ima prav tako pripombe na način privatizacije kranjske bolnišnice za ginekologijo in porodničarstvo, ki je bila poprej med vodilnimi v Sloveniji, zdaj pa jo za majhen denar (1120 nemških mark na mesec) oddajajo zasebnemu zdravniku za plastično kirurgijo. O tem problemu sta bila obveščena zdravstveni minister in ministrstvo za notranje zadeve, vendar za zdaj »-stvar še stoji«, odzvala pa se ni niti kranjska občina kot ustanoviteljica bolnišnice, kljub temu da je bila pogodba podpisana brez poprejšnjega soglasja strokovnega kolegija bolnišnice, vodstva zavoda in ministrstva za zdravstvo oziroma vlade. Zlasti pa je Omanovo prizadel primer v tej bolnišnici, saj je bila prejšnjo sredo zaradi zmanjšanja hemoglobina v smrtni nevarnosti mladoletna pacientka plastičnega kirurga dr. Marijana Fabjana, ker po operaciji v sicer nadstandardno opremljeni sobi ni bilo po- trebnega medicinskega osebja. Na tiskovni konferenci, ki je sledila takoj nato, pa je elan Samostojne poslanske skupine Marijan Poljšak (»nacionalist in sekundarno levičar«) pojasnil svoje razloge za razhajanje z usmeritvijo Slovenske nacionalne desnice, v katero se je združila Slovenska nacionalna stranka. V novo stranko se namreč noče včlaniti, zato bo s somišljeniki ustanovil svojo. Pri tem se sklicuje predvsem na »skladnost s protestantsko etiko«, po kateri je treba spoštovati »delovanje po svoji vesti in prepričanju« . ______TENIS / MOŠKI ČETRTFINALE V VVIMBLEDONU_ Agassiju ni pomagala niti Baibra Streisand V polfinalu Courier - Edberg in Sampras - Becker WIMBLEDON - American Jim Courier se je kot prvi uvrstil v polfinale teniškega turnirja v VVimbledonu. V Četrtfinalu je premagal rojaka Tod-da Martina s 6:2, 7:6 in 6:3. Številka 2 svetovnega tenisa, ki je v VVimbledonu tretji nosilec, je Martinov izvrsten začetni udarec izničil z odlično igro na forehand in v odločilnih trenutkih pokazal svoje izkušnje. Rdečelasec se je tokrat prvič uvrstil v polfinale tega turnirja. Dvoboj ni bil enostranski, saj je 198 cm visoki Martin v drugem nizu igral dobro. V podaljšani igri se je tehtnica nagnila na stran Courierja šele takrat, ko je Martin poslal eno lahko žogo v mrežo in nasprotniku podaril zaključno žogo. Courier, ki je osvojil tri izmed zadnjih šestih turnirjev za Grand Siam, jo je tudi izkoristil. Veliko težje delo kot Courier je imel Pete Sampras. Prvi nosilec je premagal poškodbo ramena in tudi branilca vvimbledcnskega naslova Andreja Agassija v petih nizih s 6:2, 6:2, 3:6, 3:6 in 6:4. Agassi je bil le bleda senca igralca, ki je lani zmagal. Temu je gotovo v veliki meri botrovala dvomesečna poškodba in napori ob dosedanjih štirih dvobojih, morda pa je kanček živčnosti v igro fanta iz Las Vegasa vnesla tudi prisotnost njegove prijateljice Barbre Streisand. Tudi Sampras je bil daleč od svojih najboljših iger, toda še zmeraj dovolj dober, da se je uvrstil v polfinale. S počasnimi žogami je dovolil Agassiju, da je razvil svojo igro, vendar je ta naredil preveč napak. Po 61 minutah je Sampras že vodil z 2:0 v nizih, v nadaljnih dveh pa izgubil po eno igro na svoj servis, tako da je Agassi izenačil. V odločilnem nizu je Sampras odvzel servis nasprotniku že v tretji igri, nato takoj izgubil svojega in v peti igri spet dobil Agassijeve-ga. Po vodstvu s 3:2 je Sampras dobil igre na svoj servis in zmagal. »Ne vem, kaj je vzrok za slab začetek. So to bile noge ali živci? Čutil sem, da so moji udarci vsakič za malenkost predolgi. Nato sem se vendarle vrnil v igro, vendar je Pete v petem nizu igral tako, da mu nisem bil kos. Čestital sem mu in dejal, da upam, da njegova poškodba ni resna,« je dejal poraženec. »Ko mi je šlo dobro, sploh nisem mislil na poškodbo, šele ob slabši igri sem se spomnil nanjo. V zadnjem nizu sem popolnoma pozabil nanjo in samo igral. Poškodba je oCitno bolj psihične, kot fizične narave. Res ni prijetna, vendar se ne da storiti ničesar. Upam, da bom v petek v dobri formi,« je menil Sampras. V tretjem včerajšnjem dvoboju je drugi nosilec Stefan Edberg premagal Francoza Cedrica Piolina v treh nizih in se bo v jutrišnjem polfinalu pomeril s Courierjem, Sampras o v nasprotnik pa bo Boris Becker, ki je v nemškem dvoboju po petih izrednih setih premagal Michaela Sticha. Rezultati: moški - Četrtfinale: Courier (ZDA, 3) -Martin (ZDA) 6:2, 7:6 (7:5), 6:3, Sampras (ZDA, 1) - Agassi (ZDA, 8) 6:2, 6:2, 3:6, 3:6, 6:4, Edberg (-Sve, 2) - Pioline (Era) 7:5, 7:5, 6:3, Becker (Nem, 4) -Stich (Nem, 6) 7:5, 6:7, 6:7, 6:2, 6:4. EURO'93 BASKETBALL BERLIN KARLSRUHE MUNCHEN 22.JUNI - 4. JULI 1993 MUNCHEN - S tekmo Nemčija - Španija se bo danes v bavarski prestolnici začela zaključna faza letošnjega evropskega košarkarskega prvenstva. Poleg teh dveh ekip so se v Četrtfinale uvrstile še reprezentance Hrvaške, BiH, Estonije, Rusije, Francije in Grčije. Morda še najveCje presenečenje predstavlja uvrstitev reprezentance Bosne in Hercegovine, ki še dva meseca od tega sploh ni imela reprezentance, poleg tega pa se je srečevala s precej hujšimi problemi, ki s športom nimajo nic skupnega. V zaključni fazi pa presenetljivo ni Slovenije in Italije, ki sta pred prvenstvom sodili v najožji krog favoritov za medalje. Po doslej prikazanih igrah imata največ možnosti za konCno slavje reprezentanci Hrvaške in Španije, v ta boj pa se najbrž lahko vmešata le Rusija in Grčija, medtem ko so Nemci, ki so od tega prvenstva precej pričakovali, doslej z igro in rezultati razočarali. Polfinale bo na vrsti jutri, v soboto bo tekma za bronasto, v nedeljo pa za zlato medaljo. DANAŠNJI SPORED Nemčija - Španija (ob 13.30), Hrvaška - BiH (15.30), Estonija - Rusija (19.00) , Francija - Grčija (21.00) . KOŠARKA / EP V MUNCHNU Od danes odločilni boji za kolajne Francoz Bilba bo imel proti grški obrambi težko delo NOVICE V Trstu in Celovcu vse nared za ngometno SP za veterane TRST - V Trstu in Celovcu je vse nared za svetovno nogometno prvenstvo »Pelejev pokal« za igralce nad 34 let od 2. do 11. julija. V Trstu bodo nastopile reprezentance Italije, Anglije, Brazilije in Nizozemske, v Celovcu pa bodo merili moCi Avstrijci, Nemci, Argentinci in Urugvajci. »Mundialito Ma-sters« se bo v Trstu zaCel jutri s tekmo Brazilija -Nizozemska ob 18.30, ob 20.30 pa bo na vrsti tekma med Italijo in Anglijo. V brazilski vrsti med drugimi nastopajo tudi Socrates, Rivelino, Pereira, Paulo Isidoro, Rosemiro, med »tulipani« pa so Krol, Rep, Rene in Willym van de Kerkhof, Peters in Hovenkamp. Finale bo na stadionu Nereo Rocco v Trstu, 11. julija. Doslej je »Pelejev pokal« dvakrat osvojila Brazilija, enkrat pa Argentina. Alpska hokejska liga starta n. septembra MIT,AN - Letošnje prvenstvo v alpski hokejski ligi se bo začelo 11. septembra, trajalo bo do 11. decembra, zaključni turnir najboljše Četverice pa bo 18. in 19. decembra. V njej bo nastopilo 16 ekip, od katerih jih bo 11 italijanskih in 5 avstrijskih. Ce bodo Avstrijci prijavili le 4 ekipe, naj bi eno mesto pripadlo Sloveniji. Diego Maradona odpuščen SEVILLA - Direktor španskega prvoligaša Sevilla Del Nido je včeraj sporočil, da so dan pred iztekom pogodbe odpustili argentinskega nogometaša Diega Maradono. Med razlogi za odpustitev je vodstvo Seville navedlo Maradonin samovoljni odhod 23. junija, nešportno reagiranje po zamenjavi na tekmi z Burgosom, pogoste odsotnosti na treningih in slab učinek na tekmah ter premajhno lojalnost do kluba. Že pred tednom dni pa je vodstvo španskega prvoligaša tudi sporočilo, da ne namerava plačati 1, 1 milijona dolarjev, kolikor naj bi Maradoni pripadalo po pogodbi v zameno za pravico do izkoriščanja njegove podobe v reklamne namene. Gunthor 21,94 m, Bilačeva tretja LUCERN - Svetovni prvak v mestu krogle, Švicar VVemer Gunthor, je na mitingu IAAF z metom 21, 94 metra popravil svoj najboljši met letošnjega leta. Tega je dosegel 12. junija v Bruslju, takrat pa je popravil znamko olimpijskega zmagovalca, Američana Mikea Stulcea, ki je kroglo sunil 21, 63 metra daleč. Na torkovem tekmovanju je bil drugi American Kevin Toth z metom 21, 20 m, Stulce je bil tretji z 20, 75, Četrti pa je bil ameriški prvak in svetovni rekorder Randy Bames (23, 12 m) z metom 20, 39 metra. Slovenska atletinja Britta Bilač je preskočila višino 194 centimetrov in tako izenačila državni rekord. Zasedla je tretje mesto, zmagala pa je Bolgarka Štefka Kostadinova, ki je skotila 198 centimetrov. ODBOJKA / TURNIR V TR2IČU Valprapor Imsa po izenačenem boju izgubil z VBU Odbojkarji Valprapor j a Imse so na spominskem turnirju bratov Vian v Tržiču v torek zveCer po izredno izenačenem srečanju izgubili z VBU iz Vidma, kljub temu pa so še ohranili možnosti za uvrstitev v veliki sobotni finale, ko se bo odločalo o prvem mestu na turnirju. Seveda pa vse odvisi od rezultatov zadnjega kola (igrali so vCeraj pozno zvečer), v katerem bi morali Standrežci premagati CUS, v primeru poraza pa jih v finale vodi le zmaga domačega Cremcaffeja nad VBU, pa še v tem primeru bi odločala razlika v setih: Kot rečeno, je bilo srečanje z VidemCani zelo izenačeno, Valprapor Imsa pa si je možnost za zmago zapravil v prvem setu, ko ni znal zaključiti niza po vodstvu s 13:10. Pri tem rezultatu so se Standrežci zaustavili, VBU pa je z dobrim blokom in napadom preko centra osvojil set s 15:13. Izredno izenačen je bil tudi drugi set, v katerem sta se ekipi stalno izmanjavali v vodstvu, v končnici pa so bili naši igralci boljši predvsem v obrambi in so tako uspeli izenačiti stanje na 1:1. Pri tem velja še povedati, da je v začetku 2. seta Momicha zamenjal Wal-ter princic, ki je do konca tekme zelo dobro opravil svojo nalogo. Zal je v tretjem setu koncentracija valovcev popustila, temu pa je bila kriva tudi precej »kratka« rezervna klop, saj trener Zamo ni imel na razpolago dovolj enakovrednih menjav. VidemCani so proti Valpraporju Imsa zaigrali z nekoliko spremenjeno postavo. Cumina, ki igra v D ligi, je namreč zelo dobro zamenjal mladi Svviderek. V drugem torkovem srečanju je tržaški CUS Rum Baker dosegel že drugo zmago in si S TEM praktično že zagotovil nastop v SOBOTNEM finalu za 1. mesto. Tržačani so za zmago nad domačim Cremcaf-fejem potrebovali tri sete. Rezultata 2. dne: VBU - Valprapor Imsa 2:1 (15:13, 14:16, 15:8); CUS Rum Baker - Cremcaffe 2:1. Vrstni red po 2 kolih: CUS Rum Baker 4 (4:1 razlika v setih), Valprapor Imsa 2 (3:3), VBU 2 (2:3), Cremcaffe 0 (1:4). VALPRAPOR IMSA : Florenin, Stabile, Mar-chesini, Rigonat, Momi-ch, Buzzinelli, Muscau, PrinCiC, Ferfolja, Paolet-ti. Jutri je na sporedu finale za 3. mesto, v soboto pa za 1. mesto. VValter Prinčič IZ PLANINSKEGA SVETA Uspešen izlet alpinističnih tečajnikov Tuai letos je alpinistični odsek SPDT za zaključek plezalnega teCaja organiziral izlet v hribe. 26. in 27. t.m. se je 14-clan-ska skupina odpravila na Torti di Falzare-go, nedaleč od Gortine d’Ampezzo. Po dolgem oklevanju zaradi vremena, smo v soboto popoldne odpotovali. Sivi oblaki so nam med potjo nepretrgoma grozili in jemali zaupanje v nase inštruktorje, a nas seveda niso privedli do obupa. Naš prvotni namen je bil prenočiti v šotorih, a ko smo pozno zveCer dospeli, smo spremenili načrte. Sele takrat smo se namreč zavedli 2000 m nadmorske višine, ki smo jih občutili zaradi nizke temperature. Raje kot da bi postavljali šotore, smo si izbrali osamljen ali bolje zapuščen pokrit prostor imenovan "Hotel Trieste”. Prostora res ni manjkalo, kar pa smo pogrešali, so bila predvsem vrata in okna, a preživeli smo enkratno noC. Zjutraj nas je zbudilo sonce, ki je s svojimi žarki osvetljevalo očarljivo gorsko pokrajino in nam dalo nove moti za naš vzpon. Zagrizeno smo priskočili do vznožja Torre di Falzarego, do 150m visoke stene, ki nas je vabila. Steno smo urno in spretno preplezali in dosegli vrh z velikim zadoščenjem. Vrnili smo se domov s spominom na to enkratno planinsko izkušnjo in z Zeljo, da bi s takimi in podobnimi vzponi še nadaljevali. Na koncu se zahvaljujemo našim vestnim inštruktorjem, ki so nam sledili korak za korakom in s pomočjo katerih smo še bolj vzljubili gorski svet. JANA KOSMAČ Pal Piccolo vabi Za planinski izlet na Pal Piccolo nad prelazom Monte Croce Camico, ki ga pripravlja SPDT za 11. julij, je veliko zanimanje. Kot smo že napisali prejšnji teden, je vzpon izredno zanimiv, ker bodo izletniki hodili mimo izredno zanimivega muzeja na odprtem iz prve svetovne vojne. Tu so se namreč vrstili hudi boji med av-stroogrskimi vojaki in napadajočimi Italijani. Za vzpon na Pal Piccolo bo treba od štirih do pet m zložne hoje, vendar ne bo utrudljivo. Izlet vodi Silvo Birsa, ki je na voljo za vsa potrebna pojasnila in odgovarja na telefon 571657. Izletniki bodo odpotovali v nedeljo, 11. julija ob 7. uri s Trga Oberdan, izletniki s kraške okolice pa bodo stopili v avtobus ob 7.20 v Sesljanu. Zamudniki pohitite, v avtobusu je še nekaj prostih prostorov. Vpisovanje na ZSSDI tel. 635627. Izlet na Zermulo SPDT pripravlja za 18. julij enodnevni izlet na Zermulo v karnijskih alpah. Gre za avtomobilski izlet do Cason di Lanze, odkoder bo sledil vzpon na goro, na katero vodita dve poti: normalna, po kateri se lahko povzpnejo vsi in zavarovana, po kateri bodo šli izkušeni planinci. Ti morajo imeti popolno opremo in sicer, varnostni pas, vrvico, vponke in Čelado. O izletu na Zermulo bomo še podrobneje poročali. Iz- let bo vodil Angel Kermec. Pohod na Gran Sasso Izdelan je podroben program enotedenskega pohoda na Gran Sasso z ogledom lepot Abrucov in tamkajšnjega narodnega parka, ki ga za zadnji teden avgusta pripravlja SPDT. Program bomo objavili v prihodnjih dneh, medtem pa prireditelj vabi vse tiste, ki so se vpisali na izlet na Gran Sasso, da vplačajo drugi obrok v višini 100.000 lir v uradih ZSSDI, najkasneje do ponedeljka, 5. julija. (L.A.) Video večer mladinskega odseka SPDT Mladinski odsek SPDT bo danes zveCer predvajal v Gregorčičevi dvorani, v ul. Sv. Frančiška 20, video filma o zadnjih prireditvah odseka. Prikazal bo video filma preteklega orientiringa in raftinga po SoCi, ki je bil 20. junija. Video filma je posnel Marco Civardi, profesionalni snemalec krajevne zasebne televizije, ki je snemal spust po Soči s pomočjo potapljaške kamere v res neobičajnih razmerah. Člani odseka zato priporočajo vsem ljubiteljem pustolovščin v naravi in seveda vsem prijateljem odseka nocojšnji ogled filmov, ki se bo zaCel ob 20.30. R.D. Izleti odseka za rekreacijo SPDG Odsek rekreacijske telovadbe pri go-riškem Planinskem društvu je že petnajsto leto zapored priredil nekaj vzponov, potem ko se je redna vadba v telovadnici nehala ob koncu meseca maja. Na vrsti so letos bili pohodi na Ostrovico v Trnovskem gozdu, Viševnik nad Rudnim poljem na Pokljuki in Fužinske planine. Vse tri izhode so rekreativci izvedli v mesecu juniju. Prvega izleta se je udeležilo šestindvajset ljudi. Poleg vzpona na Oj-strovico, ki upravičeno zasluži takšno ime, so prekrižarili del Trnovskega gozda nad Lokvami, kar je svojevrsten užitek in primerna vadba za daljše vzpone v Julijce ali kam drugam, Trnovski gozd Goričani pravzaprav premalo izrabljajo v ta namen. Drugega izleta se je udeležilo devetnajst rekreativcev in takih, ki pozimi sicer ne obiskujejo redne vadbe. Vrhu Viševnika so se odpovedali zaradi slabega vremena. Vztrajno pršenje pa jih ni oviralo, da ne bi izkoristili že načrtovane variante in se vzpeli na pobočje Lipanjske planine in do Blejske koce. Na tretjem izletu jih je bilo devet. V dveh dneh so šli, kot je bila navada pred desetletji, z vlakom do Bohinjske Bistrice, z avtobusom do Stare Fužine in nato skozi Voje in Suho do Planine pri Jezeru. Drugi dan so sli mimo Dednega polja, planine OvCarije in planine Viševnik na Prši-vec nad Bohinjskim jezerom in Ukancem, sestopili do planine Vogar ter zopet v Staro Fužino. Morebitna dolgočasnost tega naštevanja naj služi kot naCrt in vabilo vsem, ki tam niste Se bili, ker ste se raje prepuščali iz navade le promenadnim smerem okoli Triglava in Jalovca.. A.R. JADRANJE / 2. TROFEJA CUPE Cimbra najhitrejša Križnič (Čupa) drugi Jadralci vozili na progi Trst - Piran - Trst 1 u Juhi nafooseku h Radič* srečanje MGorica Jutri bo na Proseku in na Padričah potekalo 2. srečanje Trst - Gorica, ki ga organizira Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Tako se bodo na Proseku pomerili nogometaši, na Padričah pa odbojkarice in odbojkarji. Pri nogometaših se bosta pomerili ekipi začetnikov in najmlajših, v odbojki pa tržaška in goriška reprezentanca »under 18«, ki bosta igrali na dva dobljena seta. Samo srečanje ne predstavlja nekaj novega, saj tradicija teh srečanj sega daleC nazaj in so jih pripravljali vsako leto ob koncu sezone. Nato pa je iz najrazličnejših vzrokov ta pobuda za veC kot 10 let bila postavljena »v hladilnik«, dokler je lani niso ponovno obudili in se srečali v Sovodnjah. Letošnje srečanje se bo zaključilo z družabnim večerom na Padričah, kjer v organizaciji SZ Gaje poteka tradicionalni športni teden. JUTRIŠNJI SPORED Na Proseku Nogomet 17.30: Trst - Gorica, začetniki; 18.30: Trst - Gorica, najmlajši. Na Padričah Odbojka 18.30: Trst - Gorica, mladinke; 19. 30: Trst - Gorica, mladinci. Preteklo soboto je Jadralni klub Cupa organiziral 2. Trofejo Cupa, katere značilnost je, da gre z nočno regato. Vpisanih je bilo 34 posadk iz 10 društev in razdeljenih v štiri kategorije. Na startu ob 21. uri v Sesljanu (Foto KROMA) je pihal severovzhodnik z močjo tudi 22 vozlov. Boja za obrat je bila postavljena približno 16 milj daleč pred Piranom, odkoder so se jadrnice spet vrnile proti Sesljanu. Prva je prišla na cilj jadrnica Cimbra (Pietas Ju-lia, krmar Eugenio Levade) ob 0.45 minut, kar je nov Časovni rekord regate. Takoj za letošnjim dobitnikom Trofeje se je uvrstil lanski zmagovalec Andrej Križnic (Cupa) z jadrnico Five to six, tretji pa je bil Ballos (Pietas Julia). Rezultati po kategorijah AB: 1. DBV, krmar Ber-nes (Club Adriaco), 2. Baba jaga, krmar Fontanelli (Societa Nautica Triestina), 3. Magica Robi 2, Fischer (Club della Vela Muggia); C: 1. Schiribiz III., Bu-scadin (CDVM), 2. Atman, Vuga (Cupa), 3. Senza tempo, Apolonio (Pietas Julia); D: 1. Five to six, Križnic Cupa, drugi je Radamez Frisori Pietas Julia, tretji pa Selavi Bezin (Cupa); EF: 1. Cimbra, Levade (Pietas Julia), 2. Ballos, Co-sano (Pietas Julia), 3. Flash, Rovinelli (Societa Triestina della Vela). Nagrajevanje je bilo v nedeljo, sledilo pa je družabno srečanje. To soboto bo Cupa organizirala dvodnevno regato za razred optimist, ki bo veljala za ekipno področno prvenstvo in tudi za selekcijo za državno prvenstvo. (Luka Vuga) Obvestila MLADINSKI ODSEK SPDT vabi na ogled videofilma in diapozitivov z izleta v Bovec in plovbe na gumijastih Čolnih po SoCi. VeCer bo danes, v Četrtek, 1. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. FranCška 20 s pričetkom ob 20.30. SK DEVIN - SEKCIJA M.T.B. obvešča, da so treningi ob torkih in Četrtkih, ob 19. uri. Zbirališče pri gostilni Žbogar v Samatorci. Informacije na tel. St. 220423 (David). TPK SIRENA organizira tečaj Športnega ribolova od 28. junija do 9. julija. Vpisovanje in pojasnila na sedežu kluba, Miramarski drevored 32, od 17. do 20. ure, tel. 422696, vpis omejen. SKBRDINA vabi vse starše prijatelje smučarske panoge na predstavitev sezone 93/94, ki bo v sredo, 6.t.m., ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah. SKBRDINA sporoča, da bo naslednji trening na snegu od 8. do 11. t.m. na Moltalerju. Možen je tudi samo izlet z osebnimi avtomobili. Prijave in informacije dobite na tel St. 226271 ali 212859 najkasneje do 5. t.m. GOSPODARSTVO 12 Četrtek, 1. julija 1993 IZPOSOJENI INTERVJU —I Prva slovenska multinacionalka Osnova je utrditev gospodarske baze slovenske manjšine v Italiji - Prek pšodjetij, ki delujejo v okviru družbe Safti, gre kakih 20 odstotkov prometa med Slovenijo in Italijo - Ko je bila v Sloveniji vojna je bila samo Safti pripravljena sodelovati s Slovenijo - Pogled proti Srednji Evropi V kakšnih okoliščinah je bila ustanovljena družba Safti? »Družba Safti je bila ustanovljena leta 1926 v Trstu, kasneje je bil sedež družbe začasno prestavljen v Milano. Družba Safti je nastala potem, ko so italijanske oblasti likvidirale Jadransko banko. No, viri tu niso povsem natančni, ker dokumenti niso ohranjeni.« Kdo je postal lastnik družbe Safti po letu 1945? »Tržaški gospodarstveniki, Slovenci. Želeli so, da bi se na razvalinah fašizma ponovno obudilo gospodarstvo. Takrat so nastajale najrazličnejše družbe. Namen je bil, da bi iz družbe Safti nastala banka, vendar bi družba skoraj propadla, ker je bila kaznovana z globo 300 milijonov lir. Čeke je namreč izdajala v slovenščini. Družba je šla takrat v likvidacijo in je lahko poslovala le interno. Ko so bile politične razmere ugodnejše, se je ponovno obudila iz likvidacije.« Kdaj so se razmere izboljšale? »V šestdesetih letih. Takrat so se začeli odnosi med Italijo in Jugoslavijo izboljševati. To je vplivalo tudi na naš položaj.« Kakšen je bil gospodarski interes Slovenije na začetku petdesetih let? Takrat je obstajala možnost, da bi tržaško ozemlje postalo del zdaj že bivše Jugoslavije. »Prvi koncept je bil, da bil bil Trst sedma republika. Drugi koncept je govoril o svobodnem tržaškem ozemlju. Jugoslaviji je bilo takrat veliko do tega, da bi vlagala na ta območja. Ko pa je postalo jasno, kje bo meja, je večino naložb prenesla v Koper. Manjšina je ohranila avtohtone gospodarske strukture. Pogosto se, tudi nalašč, avtohtona gospodarska struktura meša z jugoslovanskimi podjetji. Italijanske oblasti slovenski manjšini niso nikoli hotele priznati avtohtonosti gospodarskega razvoja. Da bi ji škodile, so dajale vse v en koš: ”To je jugoslovansko.” Vsakih nekaj let so se v časopisih pojavili naslovi ”Tito kupuje Trst”. S tem je bilo dano znamenje, naj v slovenska podjetja stopijo finančne kontrole. Boj za mejo je bil vedno v zraku in to je trajalo do Osimskih sporazumov.« Je današnja družba Safti plod Slovenski tednik Mladina je v zadnji številki objavil dolg intervju Alija H. Žerdina s predsednikom finančne družbe Safti iz Trsta dr. D. Cupinom. Intervju pojasnjuje številne okoliščine, ki so bile predmet nedavnih polemik v slovenskem časopisju in osvetljuje vlogo te finančne družbe med zamejskimi Slovenci. Zato ga za bralce Primorskega dnevnika v celoti ponatiskujemo. dejavnosti avtohtone gospodarske strukture ali gre tudi za prepletanje z gospodarstvom iz Slovenije? »Je rezultat dejavnosti avtohtone gospodarske strukture. Vendar so predvsem v sedemdesetih letih, ko so je začelo odpiranje in se je okrepilo sodelovanje med Italijo in Slovenijo, ko si je Slovenija zelo prizadevala za politiko odprte meje, za gospodasko sodelovanje ob meji, slovenska podjetja na tej stani meje ustanavljala mešana podjetja. Mi smo se v proces ustanavljanja mešanih podjetih vključevali. To je pomenilo krepitev dobrih odnosov ob meji, krepitev gospodarstva in povečevanje izvoza slovenskega gospdarstva v EGS. To je bil temeljni motiv ustanavljanje teh podjetij.« Družbo Safti sestavlja okrog 40 manjših podjetij. »Organizirani smo holdinško. Bistvo holdinga pa je, da ustanoviš finančno organizacijo, ki vlaga v druga podjetja. Razpršitev investicij na različna področja zmanjšuje tveganje. Zdaj, recimo, je proizvodni sektor v veliki krizi, razvija pa se področje financ. Včasih je bilo drugače in je uspevala proizvodnja, nazadovala pa zunanja trgovina. In narobe, zdaj, ko je Jugoslavija propadla, zunanja trgovina ni najbolj donosna. Razpršenot naložb sicer ne prinaša velikih dobičkov, vendar tako nikoli ne izgubiš. Smo solidni, nismo avanturisti.« Koliko podjetij iz Slovenije je v sedemdesetih letih ustanovilo mešana podjetja na Tržaškem in Goriškem? »Pobud je bilo zelo veliko. Nastalo je nekaj proizvodnih podjetij, nekaj jih je delovalo že prej. Recimo, Iskra I. Snedizione \ Rogi to Ho.A. \ Rep. No. 20: L'anno 7ITT0RI0 EMANUELE TERZO gra.zia. bi Dio e pei* volcnta. della. Jaziozie Re 4' Italia miIlenovecentQ7entisei.il gi°rno di murcoledi, je imela tu že prej podjetje Iret. V slovenski Benečiji sta bili ustanovljeni podjetji Hobles in Veplas. Meblo je v Gorici ustanovil istoimensko podjetje. Salonit iz Anhova in SGP Primorje sta ustanovila podjetje Si- Kaj pa Krka? »Krka in Sava Kranj, recimo, sta mešana podjetja ustanavljali kasneje. Sodelovanje se je po eni strani krepilo z ustanavljanjem mešanih podjetij, po drugi strani pa z izpostavljanjem tesnejših stikov. Recimo: novomeški Adrii smo, ko se je znašla v težavah, bistveno pomagali, da se je rešila iz francoskega objema. Z našo pomočjo so dosegli, da so se odnosi uredili. Adria Caravan zdaj prek podjetja In-dules v Trstu normalno posluje naprej. No, v sedemdesetih letih je imela Slovenija jasno politiko. Slo je za izvozno naravnanost in odprtost meje. Stvari so bile koncepirane tako, da manjšini niso dajali rib, pač pa pripomočke za ribolov. Politika je bila takrat naravnana na krepitev obmejnega gospodarskega sodelovanja. Ni torej šlo za pretakanje financ, pač pa za vzpostavitev instrumentov, ki so podjetjem iz Slovenije, ki so se odločila za vlaganje v zamejstvo zagotavljali olajšave. Te instrumente smo skušali izkoristiti mi in podjetja iz Slovenije za hitrejši gospodarski razvoj ob meji. Družba Safti je tako eden od elementov tega razvoja.« Ali se ve, koliko je slovensko gospodarstvo vložilo v mešana podjetja? »Investicij v kapital družb je bilo mogoče za nekaj sto milijonov lir. Po- -------------„ membneje je, da je Ljubljanska banka kreditirala marsikatero naložbo. Vsa ta posojila so bila vrnjena. Do zadnje lire. Pogoji so bili razmeroma ugodni. Kapital družb pa ni bil zelo velik.« giiat.trfi del inese ui a gosto . ( 4 Agosto 1926 } in Trieste, nelia sala zsaggiore della Gamera di mercio ed Industria, TOHRAT.B m CONSTATAZIOHS _ Com- delie deliberazioni preše nell*aaaemblea costituviva della Societa Anonima " Finansiaria, e ...fiduciarna “ in Trieste . Ad eapressa richiesta del Condtatp prpmotore per la costituzione della Societa Inonima sopra indicata.io aottascritto dottor Siulio Paolina, r. notaro, qui residente, s ono ir.iervenuto, quest’oggi, ali e antimeridiane, nelia Sala nsaggiore della uamera di Gor mercio ed Industria per assist-ere, elevar.done bale, alle tieliberazioni ed alie elezioni avuto luogo nellfassemblea generale costitutiva trienale Si«. /*~' .TESTE Rite; ore 11^ C: che avrebt,. bero ivi indetta col seguente 1) 2) ordine del giorno_ •costituziono della Societa , elezione delle čariene sociali iOTAic L. Trieste, ii J. račun carir 1 in starega 3173,8528 deviznega varče 3183,4030 vanja. 3192,9532 | 14. JUNIJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 205,08 205,70 206,32 Kanada dolar 1 18,33 18,38 18,44 Francija frank 100 428,75 430,04 431,33 Nemčija marka 100 1442,65 1447,00 1451,34 Italija lira 100 1,57 1,58 1,58 Švica frank 100 1607,69 1612,53 1617,37 R. Hrvaška dinar 100 HHHHHI 1,01 — Jugoslavija dinar 100 — 100,0026 — R. Slovenija tolar 100 ■■OMH 20,81 — ZDA dolar 1 23,48 23,55 23,62 SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 Zgodbe iz školjke, ponovitev Naša pesem 93,1. oddaja, ponovitev Analitična mehanika, ponovitev 21/52 dela ameriške izobraževalne serije, VPS 1200 Domadi ansambli: Igor in zlati zvoki, ponovitev, VPS 1230 Poročila Pro et Contra Obiski, ponovitev TV dnevnik Živ žav Regionalni studio Maribor 16 črk, tv igrica TV dnevnik Žarišče Gozdarska hiša Falkenau, 4/13 del nemške nanizanke, VPS 2040 Tednik, VPS 2130 TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova Novopečeni princ z Bel-Aira, 3. epizoda ameriške nanizanke, VPS 2250 Gospodična Marple: Usoda, 1. del, 5/8 del angleške nanizanke, VPS 2315 Gospodično Marple njen pokojni prijatelj v pismu prosi naj razišče umor, ki se je zgodil pred osmimi leti, zanj pa je bil obdolžen njegov sin, ki je brez sledu izginil RAI 1 Jutranja odd. Unomat-tina, vmes dnevnik Film: Caporale di gior-nata (kom., ’56) Risanke: Fantasy party Dnevnik Dok.: Amerindia Nan.: Cuori senza eta S Vremenska napoved Variete: Buona fortuna Dnevnik 1 Nan.: Viaggio nel tem-po Dnevnik in Tri minute Film: Lo sceicco rosso (pust., It. ’62) Film: Gigi (glas., ZDA ’58, i. L. Caron) Danes v Parlamentu Dnevnik in Kino Kviz: Patente da cam-pioni (vodi D. Mura) Dok.: Yves Montand Vreme, dnevnik, šport Variete: La festa deli’ estate Dnevnik 1 Nagrada Strega Dnevnik in vreme e r SLOVENIJA 2 S’ RAI 2 Film tedna, ponovitev Film: Le baccanti Incident, ameriški film Otroška oddaja Sova, ponovitev Nan.: Lassie V športnem duhu, 13/15 del ameriške humoristične na- Rubrika o vrtnarstvu nizanke Nan.: Al di qua del pa- Gospodična Marple, 4/8 del angleške nanizanke radiso, 11.45 Družina Že veste? Drombush, vmes Dnevnik 2 (11.40) dnevnik Šport Dnevnik, gospodarst- Poslovna borza vo, Nonsolonero Umetniški večer Nad.: Quando si ama, Video večer 14.45 Santa Barbara Reportaža z mednarodnega festivala videa v Haagu Film: Daddy (dram., Avtobus ZDA ’87) Zenska, ki nenehno govori Iz Parlamenta in vesti Labirint Nan.: Hill Street, Polfinale tenise, ženske, posnetek iz VVimbledona 18.40 Miami Vice, Video strani vmes (18.30) šport Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: Senza scam- >k KANALA po, 2. del Aktualno: Rock cafe TG 2 - Pegaz Nočni dnevnik, pre- MCM gled tiska, kino Med dvema ognjema, ponovitev soočenja Nočni šport Helena, ponovitev oddaje Drugačen svet, ponovitev 193. dela ameriške nadaljevanke Rock starine, ponovitev 21. oddaje Kulinarični kotiček, 22. oddaja Poročila Žametne sanje, ameriški barvni film Dance Session, 34. oddaja o plesu Pet minut Drugačen svet, 194. del ameriške nadaljevanke MCM (do 1.00) RAI 3 @ KOPER Primorski forum (nEEP KOROŠKA Dober dan, Koroška Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Pogled na gledališče Deželne vesti Popoldanski dnevnik Drobci: Gato Barbieri Nan.: Max Headroom Šport: kolesarstvo, dresura, plavanje Derby in dok. Vreme in šport Variete: Maddecheahd (i. C. Guzzanti) Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon in Una Cartolina Variete: Ieri oggi... e domani? Dnevnik ob 22.30 Milano, Italija Nan.: Perry Mason Dnevnik TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.35 Umetniški video večer Mednarodni festival videa v Haagu in video izdelki umetniškega programa TVS H V prvem delu večera j bomo videli reportažo ** z mednarodnega festi- • vala videa v Haagu na Nizozemskem, ki so se ga udeležili tudi slovenski vi-deasti. Prikazani bodo odlomki video produkcije iz več dežel (Nemčije, Nizozemske, Velike Britanije, ZDA, Švice, Madžarske, Avstralije, Japonske in Francije) ter pogovori s kritiki, videasti in organizatorji festivala. V drugem delu večera pa bomo videli tri video izdelke, ki so nastali letos v proizvodnji umetniškega programa Televizije Slovenija: Avtobus, Ženska, ki nenehno govori in Labirint. Avtorja Avtobusa sta Ne-ven Korda in Zemira Alaj-begovič, ki z glasom pripovedovalca in s pomočjo nepopolnih dokumentov rekonstruirata življenjsko zgodbo ženske, ki je bila v srednjem veku čarovnica, v 20. stoletju se je znašla v vojni, nekaj stoletij pozneje pa je zapustila naš planet. Pet različnih zgodb, ki govorijo o teritoriju, seksu in nacionalizmu sta oblikovali (in hkrati aktualizirali možnost novega koncepta video govorice) avtorici Marina Gržinič in Aina Šmid po istoimenskem gledališkem projektu Emila Hrvatina Ženska, ki nenehno govori. Marina Gržinič in Aina Šmid sta ustvarili tudi plesni video Labirint. Pod koreografskim vodstvom Tanje Zgonc nastopajo v njem najboljši plesalci slovenskega sodobnega plesa: Matjaž Farič, Fredi Fontenot, Dominika Kacin, Vesna Lavrač, Sinja Ožbolt in Mateja Rebolj. Za video prirejeni plesni gibi in plesne slike upodabljajo v povezavi s surrealistično scenografijo pretresljive umetniške vizije. S i RETE 4 Nanizanke Nad.: Marilena, Ines, Soledad, (9.30) vesti Nan.: Avvocati a Los Angeles Kviz: Gioco delle cop-pie, nato nad. Celeste TG 4 vesti Nad.: Sentieri, 15.00 Quando arriva 1’amo-re, 15.30 Anche i ric-chi piangono Aktualno: C’eravamo tanto amati, 16.30 Lui lei 1’altro, 17.00 La ve-rita, nato (17.30) vesti Nad.: Grecia, vesti Nad.: Micaela Filma: La baia di Napeli (kom., ZDA ’60), 22.30 Hardcore (dram., ZDA ’78), vmes (23.30) vesti @ CANALE 5 Na prvi strani Nan. in film Ridera Nan.: Sposati con figli Kviz: Si e no Dnevnik TG 5 Aktualno: Forum Nan.: Časa Vianello, 15.00 Pappa e ciccia, 15.30 Otto sotto un tetto Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Film: Indio (pust., It. ’89, i. F. Quinn) Aktualno: I misteri della notte Variete: maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti D b> ITALIA1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Ultraman Varieteja: Non 6 la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Jump Street Variete: Twin Clips Nan.: Adam 12, 18.05 Poliziotto a 4 zampe, 18.30 Baywatch, vmes (17.55) Studio šport Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Nan.: Tequila & Bonet-ti (i. Jack Scalia) Variete: Mai dire TV Film: Forza bruta (krim., ZDA ’83) Odprti studio, pregled tiska in šport # TELE 4 Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Ul Koper Hrvaška 1 Crime Story, ameriška TV koledar tv nanizanka Poročila Sprehod po moderni Zgodbe z obeh strani, umetnosti, italijanska ponovitev 4. dela dokumentarna serija Cobijeva četa, ponovi- N.V.P.D.. serija tev 2. dela Do konca sveta - ko Poročila spregovorijo slike Poletni šolski spored Arhitektovi nasveti Galaktična odiseja, po- Primorski forum novitev 8/9 dela Primorska kronika Poročila Košarka: Evropsko pr- Ko se svet vrti, 159. venstvo, četrtfinale, del Spanija-Nemčija, ne- Monofon posreden prenos iz Zgodbe iz Monticella, Miinchna 159. del Nočni sodnik, tv nan. Poročila Meridiani Poletni predah PrvencbRichard Don- Cosbyjevi, 5/20 del ner, ameriška doku- ameriške h um. nan. mentarna serija Risanka TV dnevnik Dragi John, 5/22 del Košarka: Evropsko pr- ameriške hum. nan. venstvo, četrtfinale, Zenska z dvema obra- Francija - Grčija, pre- zorna, ponovitev 3/4 nos iz Miinchna dela am. filma Nočni sodnik, ameri- Poročila ška tv nanizanka Morski vragi, 2/13 del novozelanske mladin- ske nadaljevanke Poročila Santa Barbara 444. del CfflMF Avstrija 1 Večer z vami, 2. del Ekran brez okvirja Dnevnik(do 00.00) Čas v sliki Doktor Doogie Howser: Talenti Kat-herine H. Ot Q Hrvaška 2 VValtonovi: Jason Comedy Capers: Ljubezen na prvi pogled TV-koledar Alfred J. Kvvak: Mavri- Tenis, polfinale, Z, ca prenos iz VVimbledona Hevreka, mini leksi- Dnevnik kon Jeeves and VVooster, Doktor Trapper John: 1/12 del humoristične Stari junak Buckaroo nanizanke (Stephen Sanjska ladja: Dogo- Fry, Hugh Laurie in divščine na morju drugi) Hunter: Lepotni salon VVildlife on one, 1. del na Beverly Hillsu Zenska z dvema obra- Navzdol, nemški film, zorna, 4., zadnji del 1984 ameriškega filma Deviški vrelec, Šved- Brazilska trilogija, 2/3 ski film del dokumentarne se- Perujska ruleta, pono- rije vitev perujskega filma Metalmania Poročila Tisoč mojstrovin Horoskop r* EIMFAvstrija 2 Tisoč mojstrovin: Wolf Vostell: Miss Amerika Belize: Živalski svet v rečnih dolinah, 2/4 del Ora et Labora: Državni obisk Regionalna poročila Kultura Trailer, oddaja za ljubitelje filma Domače reportaže Trailer, oddaja za ljubitelje filma Pozor, kultura! Denar za človekove pravice Hello Austria, Hello Vienna, v angleščini Poročila @ Madžarska Dobro jutro, magazin Financial Times Cez dan Reševalna ekipa, pon. 2. dela serije Igra Orli, 4. del it. serije Zlato, 1. del novozel. serije Dnevnik Strast in oblast, 18. del avstralske serije Svet denarja Varstvo mest Večerna pravljica Svet kina Dnevnik 24 ur Cma roža, tv film Svetovni dan arhitekture Dnevnik/Dnevnik BBC N TV SLOVENIJA 1 20.40 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, Očetje in sinovi, 4. del Z/> RAI 1 15.40 GIGI, ameriški glasbeni film, 1958 Lastnik tovarne močnih krmil obljubi Weissgerberju bogat zaslužek, če bo kmetijo preuredil za pitanje telet. Sin Aljoša nad tem ni navdušen in očeta resno svari pred naložbo... Vincent Minnelli je režirat musical Gigi po istoimenskem romanu znane francoske pisateljice Cotette. Zgodbo je Minnelli obdelal s svojo običajno svežino. Nastopajo znani igralci (Maurice Cheva-lier, Louis Jordan in odlična Leslie Caron kot Gigi (na sliki iz filma Amerikanec v Parizu). RADIO SLOVENIJA 1 21.05 LITERARNI VEČER, Ivan Potrč Nocojšnji liferarni večer je posvečen spominu prejšnji mesec umrlega slovenskega pripovednika in dramatika Ivana Potrča (na sliki). V oddaji boste slišali nekaj odlomkov iz njegovih del, ohranjen pa je tudi posnetek pogovora s pisateljem, v katerem je spregovoril o svojem ustvarjanju. Oddajo je pripravit Branko Šomen, režiral pa Jože Vozny. AV 1 23.50 DEVIŠKI VRELEC Ingmarja Bergmana Sloviti švedski gledališki in filmski režiser, scenarist, producent in dramatik Ingmar Bergman (14.7.1918) je film Jungfrukčllan posnel 1959. leta po švedski srednjeveški baladi. Film je v Cannesu doživel velik uspeh, saj je zanj režiser prejel svojega prvega oskarja. Režiserja Bergmana poznamo po filmih Sedmi pečat, Divje jagode, Tišina, Volčja ura, Poletje z Moniko, Kriki in šepetanja, Čarobna piščal in še bi lahko naštevali. »Vsi moji filmi so ekranizacija mojih sanj in skušajo odkriti katarzo za tiste napetosti, ki nastanejo pri iskanju smisla eksistence.« RADIO G Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila 19.45 Lahko noč, otroci 20.00 Četrtkov večer 21.05 Literarni večer; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Prenos 1. progr.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbene novosti; 17.00 Teme; 17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Uspešnice; 22.20 Rock underground. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasba; 10.05 Leteči kovček; 11.05 Lahka glasba; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 16.45 Tretja stopnica; 17.00 Glasb. umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.35 Zborovska glasba; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 21.05 Glasbeni nokturno; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; yA45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.45 Souvenir d'ltaly; 10.30 Primorski val; 11.00 Souvenir d'ltaly; 11.30 Hladno-to-plo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit Nova Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Na vročem pesku, zanimivosti; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Na vročem pesku; 19.00 Dnevnik, prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 9.15 Svet mladih; 9.45 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.45 Popotovanja po Istri; 11.00 Randevous; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po , željah; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 16.45 Globoka grla; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Jazzovski kotiček; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 8.45 Slov. lahka glasba; 9.15 Muzeji v naši deželi; 9.35 Revival; 10.10 Koncert s festivala Trieste Prima; 11.30 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. M. Sosič); 11.45 Orkestralna glasba; 12.00 Moja srečanja z ljudmi v stiski; 12.20 Potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Filmska srečanja; 14.30 Kantavtorji in šanso-nieji; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasična glasba, teden Mauricea Ravela; 18.00 Četrtkova srečanja: Na bregovih Vardarja, Primorci v Makedoniji pred obema vojnama; 18.30 Blues; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolution rock. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna -Žila. IZBOR IZ SATELITOV *TA MUSIČ TELEVISION 07.00 Avvake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10,00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 18.00 The Soul of MTV; 18.30 MTV Prime, vodi Pip Dann; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most VVanted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report, ponovitev; 23.30 Poročila, ponovitev; 23.45 Trije od enega, ponovitev: 00.00 Partyzone; 02.00 Video; 03.00 Nočni video SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.30 Koncentracija; 12,00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Trije so družba; 15.15 Sally Jessy Raphael; 18.00 Star Trek: The Next Generation; 119.00 Games VVorld; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Polna hiša; 21.00 Eddie Dodd; 22.00 Chances; 23.30 Star Trek: The Next Generation; 00.00 Ulice San Francisca PRO 7 06.00 Serije, ponovitve; 10.20 Zahodno od Zanzibarja, britanski film; 12.30 Roseanne, ponovitev; 13.55 Matlock: Pogrešani mrtvec, pon. ameriške tv kriminalke; 17.14 Risanke; 19.30 Roseanne, 16. del; 20.15 Keeping Track, kanadsko/ameriška kriminalka; 22.20 T.J. Hooker: Umori; 23.15 American Monster, ameriška grozljivka PREMIERE 07.00 Romeo; 14.15 Navihanec redko pride sam, ameriška ko- medija; 15.45 Krvavi angel, ameriška psihološka kriminalka, 17.20 Smrtne misli, ameriška psihološka kriminalka; 20.15 Coo-persmith, ameriška kriminalna komedija; 22.40 My private Ida-ho, ameriški film EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Golf magazin; 10.00 Kanu na divjih vodah, SP, iz Mezzane; 12.00 Sredozemske igre; 13.00 Nogomet, polfinale za ameriški pokal; 15.00 Motošport, nemško prvenstvo za turna vozila; 15.30 Košarka, EP, prenos četrtfinala; 17.00 Kolesarstvo, SP v mountainbi-keu; 18.00 Surfanjd, svetovni pokal; 18.30 Športne novice, 19.00 Košarka, EP, prenos; 20.30 Sabljanje, SP, 2, finale; 22.00 Nogomet, ameriški pokal; 01.30 Športna poročila 3 SAT 17.10 W. Fend: Moja knjiga o džungli: Dvoboj v pragozdu; 17.30 Hobotnica, kviz; 22.30 1984, angleški film SATI 09.15 Ponovitve; 12.30 Sence strasti, 119, del; 13.20 Doktor Trapper John: Stavka, 19. del; 14.15 Sosedi, 254. del; 14.45 Bo-nanza, 19. del; 15.45 Vesoljska ladja Enterprise, 1/78 del ameriške serije; 20.15 Pravica iz teme, 12. del; 22.15 Tisto, 1/2 del ameriške mini serije po romanu Ste-phana Kinga RTL 10.00 Bogati in lepi, 733. del; 13.20 Kalifornijski klan, 1054. del; 22.15 Tennessee Buck - Velika džungelska dogodivščina, am. komedija; 23.55 Zakon v Los Angelesu _____J t RUBRIKE-AVSTRIJA Četrtek, 1. julija 1993 JUTRI 2. julija Pisatelj klenega in jasnega sloga z izjemnim vplivom na ameriško in britansko književnost Ernest Miller Heming-way se je rodil v Oak Parku, Illinois, 21. julija 1899. Šolal se je v domačem kraju, potem pa postal dopisnik časopisa Kansas City Star. Kot pripadnik bolniškega osebja se je udeležil bojev v prvi svetovni vojni in bil pri Piavi ranjen. Okreval je v Milanu, potem pa se je vrnil v Ameriko. Leta 1921 je odpotoval v Francijo kot dopisnik Toronto Star. Pet let trdega novinarskega dela v Franciji, Italiji, Grčiji, Španiji in Nemčiji je bilo njegova univerza. Ne preseneča, da je postal Hemingway mojster modernega pripovedništva. Za številne kratke zgodbe, novele, predvsem pa znane romane Zgobom orožje, Komu zvoni, Starec in morje je upravičeno prejel Nobelovo nagrado za književnost. Hemingway je sodil v »izgubljeno generacijo« med obema svetovnima vojnama. Loteval se je različnih tem, pri čemer je v jedrnatem stilu pripovedoval neolepšano resnico, včasih grobo realistično. Ni se usmeril le v vojne teme, čeprav ga je zanimal moški pogum, marveč je razčlenjeval tudi družbene pojave. 2. julija 1961 je izdihnil na svojem domu v Ketchumu (Idaho). Se danes ni natančno ugotovljeno, ali je strel iz puške sprožil namerno ali . je šlo za nesrečo. Grad Pilštanj je zavit v zelenje in preteklost Eden najstarejših gradov na Slovenskem - Slovita kamnoseška delavnica - Domača himna Ko sem pred leti v desetmilijonski tajski prestolnici Bangkok vprašal, kjer je center mesta, so mi vsakih nekaj kilometrov odgovorili, da je pac tam, kjer sem tisti hip bil. Kaj ima sploh cesarska prestolnica kraljevine Siam skupnega z lepoto Pilštanja? Po vsej verje- tnosti samo to, da boste na vsakem koraku, ki ga naredite po trgu Pilštanj, doživeli Čudovite trenutke. Ce vas bo lepota zanesla, bodo občutki takšni, kot da ste resnično v centru sveta ali pa v središču zemeljske oble. Kajti lepotec, ki se na sedlu dviga nad vsem prvin- Portal, delo Kolarjeve kamnoseške delavnice skim življenjem, je svojo sliko skril v spomin, a vendar ohranil del lepote in z njo izročilo zgodovine. In kako je bilo nekoč? Grad Pilštanj sodi med najstarejše gradove na Slovenskem. Njegovo ime izhaja iz staro-nemškega izraza »bil«, kar pomeni boj oziroma obrambo. Leta 963 je bila utrdba sedež mogočnega grofa Engelberta Pilštanjskega in njegove žene Tute. Hčerka Ema, ki je bila žena Viljema I„ grofa Breže-Selškega, je leta 1042, po smrti moža in obeh sinov, Pilštanj skupaj s svojimi drugimi posestvi podarila novoustanovljenemu samostanu v Krki na Koroškem. Leta 1072 je lastnik teh posesti postala krška škofija. V začetku petnajstega stoletja je dobil grad v upravljanje Andrej iz Višprij, leta 1501 pa je lastnik postal Lorenco Bonomo. Zadnji lastniki gradu so bili iz družine Win-tershofen. Ti so grad združili z gospoščino Kozje, staro utrdbo pa so pustili propadati. Grad je bil v svoji zgodovini tudi v nemilosti upornih kmetov, ki so ga dodobra razdejali, iz grajskega kamenja pa so tržani potem sezidali novo župnijsko cerkev in vrsto trških hiš. Do leta 1398 so bili v gradu nastanjeni gospodje Pilštanjski. Grad je preživljal burno zgodovino in konec 18. stoletja propadel. Med predmeti iz gradu je ohranjen srebrn pečatnik s pilštanjskim grbom, na katerem je zanimiva različica za naziv trga - civitatis (Sigillum civi-tatis Peilstain). Zanimivo je tudi to, da so imeli na Pilštanju svojo kamnoseško delavnico. Delo njenih mojstrov je krasilo portale hiš, ki so še danes ohranjeni in lepo vidni. Kolarjeva kamnoseška delavnica je s svojimi izdelki opremljala vse stare kozjanske trge od Kun-šperka, Bistrice ob Sotli do Kozjega in Pilštanja. Njena značilnost so portali z ravno preklado, rozetami, girlanda-mi in bogatim ornamen- talnim okrasjem iz zakladnice renesančnih vzorov. Kolarjeva kamnoseška delavnica je delovala do leta 1930. Na področju Pilštanja je nekoč rastlo obilo drena, lesa, ki je tako težak, da celo potone v vodi. Iz posušenih drenovih sadežev, drnulj, so pripravljali pijačo, ki je bila v okolici zelo cenjena. Pilštanjcani so si celo omislili himno, ki poje o drenovem drevesu in zdravilnih drnuljah. (Se nadaljuje) Kdo bi si mislil, da je na tem mestu nekoč stal grad Pilštanj (Obe foto: Ioni Kos) S POTI PO SLOVENIJI < 1 ) loniKos KRIŽANKA Vodoravno: 1. različni črki, 3. spodnja okončina, 7. avstrijski skladatelj (Alban), 9. menično jamstvo, 10. prprava za obiranje, 12. heroj, 13. oče, 14. začetna črka hebrejske abecede, 15. državna blagajna, erarium, 16. ime japonskega filmskega režiserja Kurosave, 18. makedonska oblika imena Krištof, 21. slovenska operna pevka (Ondina), 24. napor, 26. tonovski način, 27. zadnja Črka grškega alfabeta, 28. privolitev, 30. izraelska luka, Akon, 31. nekdanja nemška popevkarica, 32. organska spojina z dvema hidroksilnima skupinama v molekuli, 33. kemijski znak za renij. Navpično: 1. vrsta luka, katerega Čebulica se uporablja kot začimba in dišavnica, 2. vrinjen del, 3. mitološko bivališče umrlih pri starih Slovanih, 4. volčjaku podoben pes, 5. obmorsko mesto severno od Neapla v Italiji, 6. udeleženec sinjske viteške igre, 7. votla plavajoča posoda za privezovanje ladij, 8. zvrst likovne umetnosti, 11. začetnici francoskega filozofa ruskega rodu Kojevea, 15. ameriški fototehnik in industrialec, ustanovitelj firme Kodak (George), 17. začetnici nekdanjega predsednika ZDA Reagana, 19. športni vaditelj, 20. ime ameriškega dramatika Oneilla, 21. odlagališče smeti, 22. Osmani, 23. tesno oprijeta obleka, 25. glavno mesto Bangladeša, 27. začetnici literarnega junaka Twista, 29. ime ameriškega filmskega igralca Minea. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 oy T°!P ‘BU8N ‘R1W ‘^aueisijd ‘gSoujo ‘mp ‘pni} ‘b)}q ‘8}sj>j ‘eipjv ‘JBJ8 ‘J8IB ‘Ble ‘>jeun( ‘>[9pABiiqo ‘jgag ‘Srag ‘b§ou ‘ao :ouABiopo/y AailSSB NOVICE DUNAJ / PREDSEDN IK PARLAMENTA HEINZ FISCHER: Z DANAŠNJIM DNEVOM Avstrijsko obrambno ministrstvo preklicalo naročilo v Belgiji DUNAJ - Avstrijsko obrambno ministrstvo je pod pritiskom javnosti in avstrijske tekstilne industrije preklicalo že sklenjeno naročilo pri belgijskem tekstilnem podjetju Utex o nabavi novih oblek za avstrijsko zvezno vojsko v višini 40 milijard šilingov. Obrambni minister Fasslabend je korak utemeljil s tem, da se želi še pogajati s pristojnimi v Evropski skupnosti in pri tem navedel, da trenutna veljavna ureditev oškoduje avstrijsko tekstilno industrijo za nekaj milijard šilingov letno. Obrambni minister je bil v zadnjih dneh tarča ostrih napadov predstavnikov avstrijske tekstilne industrije, ker je naročilo dal inozemskumu podjetju. Kancler Vranitzky je ob tem dejal, da je vzrok tudi v avstrijski zakonodaji, ki omogoča upoštevanje domačih podjetij samo do določene mere. Ce pa je razlika med punud-bo inozemskega oz. domačega podjetja prevelika, je treba upoštevati veljavna določila, je poudaril Vra-nitzky. Minister Mock pri Juppeju PARIŠ /DUNAJ- Avstrijski zunanji minister Alois Mock se je zažetek tedna mudil na vrnil obisku v Franciji, kjer se je v Parizu sestal s svojim kolegom Juppejem. Francozki zunanji minister je po pogovoru z Mockom izrazil upanje, da bodo pogajanja glede pristopa Avstrije k Evropski skupnosti »kmalu zaključena«, glede vojne v Bosni in Hercegovini pa Juppe ni videl vec veliko možnosti za ustvarjanje takoimenovanih varnostnih območij. Mock je v zvezi s prizadevanji za ustavitev morije v Bosni in Hercegovni poudaril, da je Francija tista evropska država, ki se ni samo najbolj aktivno vključila v razne akcije za ustavitev vojne, marveč dala tudi največ žrtev. »V razpravi o 10. oktobru je treba upoštevati tudi mnenje manjšine« Poseg v dosej enostransko razpravo - Jutri seja parlamentarnega odbora Avstrija prevzela predsestvo v organizaciji EFTA Tesnejši odnosi do tretjih držav DUNAJ/CELOVEC - V razpravo o 10. oktobru kot dela prostemu deželnemu prazniku na Koroškem se je z jasnimi besedami vključil predsednik avstrijskega državnega parlamenta Heinz Fischer. Visoki socialdemokratski politik je v zvezi z zahtevo koroških deželnih strank opozoril, da je treba pri razpravi o tem vpašanju videti ne samo stališče večine oz. večinskega naroda, ki želi ta zgodovinski datum (koroški plebiscit leta 1920 - op. ured.) »dvigniti Cim višje«, marveč da je treba upoštevati tudi mnenje manjšine, torej slovenske narodnostne skupnosti. Zanjo je ta datum sicer tudi pomemben dan, toda očitno ne v tej meri, kot za vedno. Ivan Lukan Fischer je s to izjavo kot prvi politik v diskusijo o 10. oktobru vnesel Predsednik Fischer (SPO). tudi apekt upoštevanja mnenja slovenske narodnostne skupnosti, ki je vsa desetletja bila izključena iz uradnega praznovanja plebiscitnega dne, to pa zaradi tega, ker so si ga prilastile izključno nemškonacio-nalne organizacije in večinske stranke. Fischer je v intervjuju za avstrijski radio tudi dejal, da je poleg argumentov za razglasitev 10. oktobra za dela prost deželni praznik tudi nekaj tehtnih argumentov, ki govorijo proti uvedbi praznika. Pri tem je omenil gospodarski aspekt (dela prost praznik bi gospodarstvo stal približno 600 milijonov šilingov - op. Ured.) ter tudi nevarnost, da bi pristanekl na koroško zahtevo sprožil plaz deželnih praznikov v drugih zveznih deželah. Kot eno od možnih kompromisnih rešitev je predsednik državnega zbora indirektno namignil s tem, da je v razpravo vnesel pojem »kvalificiran praznik«, torej da bi se dan koroškega plebiscita kot dela prost deželni praznik praznoval vsakih pet ali deset let. Kot smo že poročali, sta kampanjo za razglasitev 10. okotobra za dela prost deželni praznik lansko leto jesni sprožila bu-levarski dnevnik »Kro-nenzeitung« ter socialde- mokratsko glasilo »Karn-tner Tageszeitung«. Oba dnevnika sta s podpisno akcijo mobilizirala nekaj desettisoC Korošcev in s tem prisilila tudi koroško politiko oz. koroške politike v vseh strankah, da prevzamejo pobudo ter jo vnesejo v državni parlament. Odločilna seja pristojnega parlamentarnega pododbora bo jutri, v petek, 2. julija, na Dunaju. Izid glasovanja je popolnoma odprt, saj pri poslancih iz drugih zveznih dežel ni Čutiti prevelike pripravljenosti za razglasitev 10. okotbra za dela prost deželni praznik. Frakciji Zelenih in Liberalnega forumu pa sta že izjavila, da bosta glasovala proti uvedbi dodatnega praznika. DUNAJ - Avstrija z današnjim dnevom, 1. julijem, od Švedske prevzema predsedstvo v EFTA. Svetu ministrov te evropske gospodarske organizacije bo predsedoval zvezni minister za gospodarstvo VVolfgang Schtis-sel. Ker se Avstrija poteguje za polnopravno članstvo v Evropski skupnosti, bo to verjetno hkrati tudi zadnje predsedovanje Avstrije v tej organizaciji. V tiskovni izjavi avstrijskega ministrstva za gospodarstvo je poudarjeno, da bodo glavna prizadevanja v dobi avstrijskega predsedovanja v EFTA vprašanje Evropskega gospodarskega prosto- ra (EWR), panevropska kumulacija ter razširitev odnosov do tako imenovanih tretjih držav, med njimi tudi s Slovenijo. Konretno je v izjavi ministrstva za gospo-darststvo rečeno, da bo Avstrija v drugi polovici leta 1993 izčrpala vse bilateralne in multilateralne možnosti za uresničitev Evropskega gospodarskega prostora še v tem letu, glede odnosov do takoimenovanih tretjih držav pa Avstrija predvideva tesnejše sodelovanje predvsem s tistimi i državami v srednji in vzhodni Evropi, s katerimi že obstajajo pogodbe z državami EF-TA.(I.L.) Zvezna vlada sprejela nov zakon o zaposlovanju DUNAJ - Vladna koalicija se je sporazumela na osnutek novega zakona o zaposlovanju, ki bo bolj zaščitil starejše delojemalce, vseboval pa bo tudi mehanizme, ki naj bi prepredli zlorabo socialnih ustanov. Novi zakon bo stopil v veljavo 1. oktobra letos. Zvezni kancler Franz Vranitzky je v zvezi z novim zakonom dejal, da v Avstriji ne bo prišlo do redukcije socialnih storitev države kot v Nemčiji in pri tem poudaril, da so prav v gospodarsko težkih časnih socialne storitve nenadomestljive. »Vojna v Sloveniji...« DUNAJ - Pred nedavnim nastopom na Dunaju je bil svetovno znani ameriški hard-rock-band »Me-tallica« v središču pozornosti duanjskega Časopisja. Pri raznih pogovorih so elani skupine sicer podčrtali svojo kompetentnost kot drugi najboljši band svojem področju, vodja skupine Hammet pa je med drugim dokazal, da njegova informiranost o vojni na Balkanu in o razmerah v nekdanji Jugoslaviji ni najboljša. Dejal je: »V Sloveniji ne nastopamo, kajti tam je vojna!« Njegov basist Newsted pa je dodal: »Razen tega tam tudini oskrbe z električnim tokom«. Na Slovenijo torej Čaka še mnogo promocijskega dela! r KOROŠKA - GRADIŠČANSKA / SOLSTVO n SMRT V BENETKAH DUNAJ / SOSVET ZA SLOVENCE Protest dvojezičnih učiteljev Zmanjšanje učne obveznosti samo enojezičnim učiteljem DUNAJ - Ustavni odbor avstrijskega parlamenta je pred nekaj dnevi sprejel vladni predlog o zmanjšanju uCne obveznosti osnovnošolskih učiteljev od 24 na 23 ur. Učna obveznost dvojezičnih u-Citeljev pa naj bi ostala enaka kot doslej (21 m). To konkretno pomeni, da pri njih po sklenjeni spremembi med drugim ne bo upoštevano izboljšanje pri dohodkih (približno 1000 šilingov) v enaki meri kot pri enojezičnih učiteljih. Parlament bo vladni predlog o zmanjšanju učne obveznosti obravnaval in predvidoma z glasovi vladnih strank tudi potrdil že pri naslednjem plenarnem zasedanju 7.julija letos. Zelena poslanka in manjšinska referentka Therezija Stojšič je s tem v zvezi na vladne stranke naslovila nujni poziv, naj z načrtovano spremembo ne poslabšajo položaja (višje kvalificiranih) dvojezičnih učiteljev. Istočasno so skoraj vsi učitelji na dvojezičnih šolah Gradiščanske v resoluciji prote- stirali proti načrtovanemu poslabšanju svojega položaja ter se zavzeli za znižanje učne obveznosti tudi za dvojezične učitelje. Proti načrtovani spremembi so pri pristojnemu ministrstvu, pri sindikatu in pri Deželnem šolskem svetu za Koroško protestirali tudi obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev (NSKS in ZSO), Enotna lista, DS socialdemokratskih Slovencev ter Strokovno pedagoško združenje dvojezičnih učiteljev na Koroškem. Karl Kahane ■ umrl je najbogatejši Avstrijec DUNAJ/BENETKE -Najbogatejši avstrijski industrijalec, 73-letni Karl Kahane, je začetek tedna nepričakovano umrl. Umrl je v svojem penthousu v Benetkah, vzrok smrti pa je bil sreni infarkt. Njegovo premoženje znaša približno 24 milijard šilingov, stebri njegovega industrijskega imperija pa so podjetij Montana Industrie Holding AS v Churu v Švici, Jung-bunzlauer, Terranova ter banCna hiša Gutman na Dunaju. Leta 1992 je Karl Kahane premestil sedež velikanskega koncerna iz Dunaja v Basel, že nekaj let prej pa se je tudi privatno poslovil od Avstrije in se preselil v Švico. Značilnost najbogatejšega Avstrijca, ki je bil »tihi« osebni svetovalec nekdanjega kanclerja Bruna Kreiskega v gospodarskih vprašanjih in v politiki do bližnjega vzhoda, je bila njegova zadržanost do javnosti. Velikanski koncern bo prevzel in vodil njegov 37-letni sin Emil Alexander. Kritična ocena osrednjih slovenskih organizaciji DUNAJ - Ocena štiriletnega delovnega obdobja je bila generalna tema na včerajšnji popoldanski seji sosveta za slovensko narodnostno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Medtem ko predstavniki avstrijskih političnih strank v sosvetu (SPČ, ČVP in FPČ) dosedanjemu delu posvetovalnega gremija izstavljajo zelo pozitivno spričevalo, so zastopnik slovenskih organizaciji na Koroškem (NSKS, ZSO) bolj kritični. Iz njihovega vidika, tako dosedanji predsednik sosveta Matevž Grilc, se pozitivna vloga gremija omejuje na - do zdaj vedno upoštevane - predloge o subvencioniranju manjšinskih organizacij in njihove dejavnosti. Pri bistvenih vprašanjih (npr. vrtci, glasbena šola, razširitev slovenskih radijskih in televizijskih oddaj v ORF) pa sosvet kljub mnogim soglasnim sklepom nic ni premaknil, ker koroške stranke in koroški politiki ne sledijo njegovim priporočilom. Obširno poročilo o štiriletni bilanci sosveta boste lahko prebrali v naši jutrišnji številki. (I.S.) Četrtek, 1. julija 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / VEČINOMA SONČNO ALPE JADRAN / OB JADRANU BOLJ OBLAČNO Vremenska slika Nad srednjo in južno Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. Oslabljen frontalni val se zadržuje nad zahodnimi Alpami, srednjo Italijo in Jadranom. V višinah priteka nad naše kraje s šibkimi severozahodnimi vetrovi topel in suh zrak. C A središCe središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% *** *** *** *** nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... 14/24 TRST....... 21/25 CELOVEC....... 14/24 BRNIK..... 14/23 MARIBOR...... 17/23 CELJE...... 13/24 NOVO MESTO... 14/23 NOVA GORICA.. 18/25 MUR. SOBOTA.. 13/23 PORTOROŽ..... 19/25 POSTOJNA..... 14/21 ILIRSKA BISTRICA. 13/21 KOČEVJE...... 13/21 CRNOMEU......- 14/21 SLOV. GRADEC.. 12/23 BOVEC..... 15/23 RATEČE....... 12/23 VOGEL........- 12/15 KREDARICA.... 6/7 VIDEM..... 18/25 GRADEC....... 14/23 MONOŠTER..... 13/- ZAGREB....... 15/22 REKA...... 21/23 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI.......... 8/22 STOCKHOLM..... 8/21 K0BENHAVN..... 13/22 MOSKVA........ 10/21 BERUN............. 12/22 VARŠAVA....... 8/19 LONDON...,.... 13/25 AMSTERDAM..... 12/23 BRUSELJ........... 11/26 PARIZ............. 16/26 DUNAJ............. 9/22 MUNCHEN....... 8/21 ZORIC J........... 10/24 ŽENEVA............ 16/25 RIM.............. 20/29 MILAN............. 17/22 BEOGRAD....... 8/21 BARCELONA..... 18/28 BUKAREŠTA..... 9/23 ISTAMBUL...... 16/25 MADRID........... 16/26 LIZBONA.......... 17/24 ATENE............. 23/30 TUNIS............. 22/37 MALTA............ 22/28 KAIRO............. 24/32 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.15 in zašlo ob 20.56. Dan bo dolg 15 ur in 41 minut. Luna bo vzšla ob 18.44 in zašla ob 02.49. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju strelca, elementu ognja. Dan je primeren za sadjarska opravila ter nego zelenjave s plodovi. TEMPERATURE JEHR, REK IN MORJA Jezera: Blejsko 20,5°C, Bohinjsko 19°C. Jadransko morie: Portorož NP, Koper 23,5°C, Trst NP, Gra-deZ NP, Crikvenica 22,2°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 22°C, Hvar 22,5°C, Vis 22°C, Opatija 22°C, Bar NP. Reke: Mura (G. Radgona) 14,4°C, Sava (Radovljica) 13,2°C, Sava (Šentjakob) 15,5°C, Sava (Radeče) 18,5°C, Savinja (Laško) 15°C, Ljubljanica (Moste) 15,9°C, Bistrica (Sodražica) 13,6°C, Sora (Suha) 15,2°C, Iška NP. PLIMOVANJE Danes: ob 2.53 najnižje -55 cm, ob 9.35 najvišje 24 cm, ob 14.33 najnižje -9 cm, ob 20.26 najvišje 47 cm. Jutri: ob 2.30 najnižje -62 cm, ob 10.14 najvišje 31 cm, ob 15.21 najnižje -11 cm, ob 21.05 najvišje 48 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Prevladovalo bo sončno Ponekod v severni Italiji bo vreme. Najvišje dnevne zmerno do pretežno obla-temperature bodo od 22 do čno, drugod pa sončno in to-27°C. plo. V Sloveniji: Obeti: Sončno bo, popoldne bodo Sončno in v gorah posa-v gorah posamezne nevihte. mezne nevihte. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste v Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Ifromet v notranjosti in na mejnih prehodih poteka tekoče. VREME Meterologija in število rojstev Tanja Cegnar Okolje, kamor sodijo tudi meteorološke razmere, posredno ali neposredno vpliva na veliko področij človeške dejavnosti. Znanstveniki so med drugim proučili tudi povezavo med meteorološkimi in astronomskimi parametri in številom rojenih otrok. V raziskavi so preverjali povezavo med letnimi vrednostmi temperature zraka, različnimi parametri sončnega sevanja in številom rojstev. Obdelali so daljši niz podatkov o letnem številu rojstev v Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji, Novi Zelandiji, Združenih državah Amerike in na Japon- skem.Ugotovili so, da število rojstev sledi 11-letnemu ciklu. Najtesnejšo povezavo so odkrili med rojstvi in sončnimi pegami, nekaj manj močna, vendar še vedno statistično pomembna, je povezava s temperaturo zraka. Tak rezultat so pričakovali, saj so nihanja temperature zraka statistično tesno povezane s spremembami števila in površine sončnih peg. 11-letni cikel števila rojstev ni simetričen, saj oba ekstrema nista ločena z enako dolgim obdobjem. Porast od minimuma do maksimuma je hitrejši od spusta do spo- dnjega ekstrema. V analizi so upoštevali letno število rojstev in letna povprečja meteoroloških in astronomskih parametrov. Tako so pri številu rojstev obšli socialne in kulturne dejavnike, ki vplivajo na letni potek števila rojstev. Kot primer takega tradicionalnega vpliva naj navedemo, da je tudi pri nas veljal predpustni čas za obdobje ženitev. Podobne običaje poznajo tudi v drugih državah. Raziskali so tudi povezavo med letnim potekom meteoroloških in astronomskih dejavnikov ter številom rojstev, vendar o tem kdaj drugič. Vpliv vremena na ljudi V petek, 26. junija, so pod vplivom vremenske fronte, ki se je zadrževala severno od Alp, obtežitev zaradi vremena čutili predvsem vremensko občutljivi ljudje. Kazala se je kot slabo počutje, povečan nemir, razdražljivost, motnje v spanju, utrujenost in depresivnost. Obtežilni vpliv vremena se je nadaljeval tudi v soboto in nedeljo. Razmere so se spremenile šele v ponedeljek. Takrat se je frontalni val počasi pomikal proti jugovzhodu in popoldne prešel Slovenijo. Obtežilni učinek vremena na ljudi je v ponedeljek postopno popustil. Po prehodu frontalnega vala se je nad Slovenijo razširilo območje visokega zračnega pritiska, zato je bil v torek vpliv vremena na psihično in fizično počutje ljudi ugoden in vzpodbuden. V sredo, to je včeraj, je bil vpliv vremena zaradi tople fronte nad severno Italijo zmerno obtežilen. Ker v omenjenih dneh temperatura zraka ni bila visoka, ni bilo soparno. Pod vplivom oslabljenega frontalnega vala, ki se zadržuje nad severnim Sredozemljem, je danes vpliv vremena na počutje ljudi zmerno obtežilen. Čutijo ga predvsem za vreme občutljivi ljudje. Odraža se kot povečan nemir, razdražljivost, utrujenost in manjše motnje v spanju. V petek se bo obtežitev zaradi vremena čez dan postopno povečala. f \ Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce <=ŠL M te OVEN 21-3/204: Končno bo tudi na vaše zasebno finančno področje posijalo sonce in vam vlilo žarek upanja, da boste le uspeli povrniti dolg. Tokrat opustite vsakršno impulzivnost. BIK 214/206: Že nekaj časa je situacija v vaši zvezi na trenutke precej rožnata, potem pa ponovno zaskrbljujoča. Takšno stanje bo trajalo še nekaj časa. DVOJČKA 21-5/21-6 : Trenutno vam drobni zdravstveni problemi - prehladi, virusne infekcije, ne predstavljajo velikih težav, če pa jih boste zanemarili, lahko postanejo resen problem. RAK 22-6/22-7 : Najverjetneje se boste ponovno srečevali z dolgo pozabljenimi težavami in neprijetnostnimi. To je pravzaprav davek, ki ga plačujete za vaš živahen delavnik LEV 23-7/23-8 : Aktivno udeleževanje družabnih in poslovnih dogodkov vam lahko odpre številna vrata. Nova poznanstva pa vodijo k celi vrsti romantičnih poskusov. DEVICA 24-8/22-9: V zadnjem času ste veliko truda vložili za urejevanje svojih denarnih zadev, posledice česar so številne neprespane noči. Zastavili ste si nekoliko neskromne dlje. TEHTNICA 234/22-10: Zdi se, da bo razvoj dogodkov na vasem finančnem področju končno dal pozitivne rezultate, pa čeprav bo vse skupaj ovito v neko skrivnostno tenčico. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Razen živčne napetosti in mentalne izčrpanosti, tipičnih težav preobremenjene poslovne osebe, se pravzaprav nahajata v dobri fizični kondidji. STRELEC 23-11/21-12 : Ce se boste izognili občutjivim dnevom, bo vaše ljubezensko življenje ostalo Se naprej brez večjih pretresov, pa čeprav nikoli ne boste mogli trditi, da je pusto. KOZOROG 22-12/20-1 : Delo samo vas bo od časa do časa spomnilo, da je umetnost ostati zdrav pri vseh skušnjavah iz okolja in da to zahteva precej truda in pozornosti. VODNAR 21-1 /19-2 : Vaša romantična čustva postajajo čedalje bolj močna in izrazita, enako opažate tudi pri partnerju. Sedaj je pravi trenutek, da izgladite vse nesporazume. RIBI 20-2/203 : Ne glede na način sporočila -po telefonu, preko pisma ali pa ustno, boste ugotovili, da je prava beseda tista, M odpira vsa vrata. y TURČIJA / NOV UDAREC TURIZMU Podtaknjeni požar terjal deset življenj Tokrat so storilci baje islamski verski skrajneži ANKARA - Požar, ki je prejšnjo noč v nekem hotelu obmejnega turškega mesteca Van terjal smrt desetih žensk, je bil po vsemu sodeč podtaknjen. Posebni prefekt za jugovzhodno Turčijo Unal Erkan je včeraj napravil konec govoricam in uradnim demantijem. »To je barbarsko dejanje«, je poudaril Erkan novinarjem in napovedal, da bodo skušali čimprej izslediti storilce. Po njegovih besedah so že sestavili fotorobote treh oseb, ki so vrgli v hotel zaži-galno teko čno. Erkan ni hotel povedati, če je ta atentat delo Kurdov ali islamskih skrajnežev, po vsemu sodeč pa je najbolj verjetna druga verzija. V hotelu Venigun tik stare čaršije so stanovale predvsem ženske iz nekdanje Sovjetske zveze, ki so v tem mestu opravljale naj starejšo obrt. Med 10 mrtvimi pa sta poleg dveh Rusinj tudi osem Turkinj, med 27 ranjenimi pa sta baje tudi dve Danki in nekaj Irank, kar vzbuja upravičen sum, da je bil hotel neke vrste pribežališče za ženske, ki se niso ukvarjale samo s prostitucijo, temveč so se podale v to obrobno mestece tudi iz drugih nagibov. Za muslimansko duhovščino in verske skrajneže pa je nesprejemljivo, da neka žen- ska sama, brez moža, očeta ali brata živi v nekem hotelu. Pred dnevi naj bi nekatere ženske že dobile telefonske pozive z grožnjami in nasvetom, naj se vrnejo, od koder so prišle. Prostitucija žensk iz nekdanje Sovjetske zveze je nedvomno povzročila pravi pretres v arhaičnem in patriarhalnem življenju tega območja Turčije. Oblasti so pred časom nekaj žensk že izgnale iz države, a to po vsemu sodeč ni zaleglo, saj je povpraševanje veliko. Muslimanski duhovščini in njenim somišljenikom ni uspelo s prepričevanjem preprečiti Sirjenja prostitucije, tako da so sedaj po vsemu sodeč od besed prešli k dejanjem. V Ankari so seveda do skrajnosti zaskrbljeni, saj je to nov udarec za tuji turizem. Prav zato je glasnik turške vlade Vildirim Aktuna včeraj dopolne zatrjeval, da je požar v Vanu povzročil kratek stik ali pa eksplozija plinskega kuhalnika. Ankara se po kurdskih atentatih in begu nemških turistov boji vsega, kar bi lahko škodilo turističnemu ugledu. Van je že res zakotno mestece, a tuji turisti se podajajo tudi v taka mesteca, da bi podoživljali pravi orient. _____MOŠKA MODA ZA POLETJE 1994_ Elegantni moški bo segel globoko v žep MILAN - Lep, eleganten, romantičen, odet v dragocena, včasih celo prozorna oblačila ali preprosto z globoko razpeto srajco, da pridejo do izraza bogate ogrlice: takega moškega so si za naslednjo poletno sezono zamislili italijanski mojstri mode, ki globoko črtijo robatost »novega lombardskega vala«. Namig na predstavnike Severne lige, ki je na nedavnih volitvah v Severni Italiji in še posebej v Milanu slavila veliko zmago, je več kot očiten, vendar pa so se mojstri tokrat spotaknili le ob izgled voditeljev Lige, ki jim prav gotovo ne moremo očitati pretirane elegance. Seveda pa je slavnim italijanskim modnim kreatorjem skupna le težnja po dovršeni eleganci -tudi to med drugim različno tolmačijo - vsak pa se je prepustil osebnim okusom in zamislim. Tako so na milanskih prikazih luksuzne moške mode za poletje ’94 nastopili Valentinovi »kitaj čki« in »mornarčki«, šport-nejši moški z Missonijevimi kreacijami, Fuscovi elegantneži, Contijevi »sredozemci« in Versa-cejevi romantiki (na sliki). Za katerikoli stil se bodo moški odločili, pa se mu bodo morali podrediti od nog do glave, kajti kaže, da je konec tudi moške svobode, ko so doslej lahko po mili volji kombinirali razna oblačila in pri tem uporabljali tudi hlače ali suknjiče iz prejšnjih let. Temu želijo italijanski mojstri narediti konec, saj so njihove ponudbe za moške do pičice dodelane in ne puščajo veliko možnosti prirejanja. V izhodišču so kreacije še vedno preproste in elegantne, vendar manj konvencionalne, saj vnašajo veliko odločnih barv in tudi velike cvetlične vzorce, ki so bili doslej redkost v ponudbi za moške. V ponedeljek je bil v Milanu dan Giannija Versaceja, ki je predstavil tri različne kolekcije za moške: belo-čmo Gianni Ver- sace in cvetlični Versus in Istan-te. Modni kreator je svoje predloge opredelil kot »neoromantične«; to tendenco skuša izraziti predvsem z blagom, ki je pri »cvetličnih« kolekcijah pretežno bombaž ponatisnjen z drobnim cvetličnim vzorcem, pri črno-be-li pa bel luknjičasti bombaž. Pri vseh pa je veliko telovnikov, ki so včasih iz dragocene svile. Kot ponavadi pa je Moschino bolj ironičen: njegovi telovniki ali suknjiči so izdelani pod geslom »čiste roke« (mani pulite), kar pomeni, daje tokrat svoje modele posejal s črnimi rokami. Gucci predlaga lesene coklje, zaprte spredaj in z metalnimi okraski, tudi za moške. K cokljam pa je treba obleči črtaste srajce v močnih barvah ali pa bermudke z velikimi cvetličnimi vzorci. Strokovnjaki namreč pravijo, da si vse več moških Zeli odločnih barv in vzorcev, kar se odraža tudi v nakupih. Iceberg ponuja kavbojke in druga oblačila v stilu, ki je bil svojstven za Elvisa Presleyja: poleg kavbojk torej tudi komplete v čmo-belem in podobno. Vsekakor pa bo moral moški prihodnje poletje nositi suknjič in to po novih krojih. Tvrdka In-ghirami je pripravila suknjiče, ki so ozki v ramah in široki v bokih, imajo majhen ovratnik, izdelani pa so iz bombaža v kockastem vzorcu. Nosili naj bi s širokimi hlačami ali z dolgimi ber-mudkami, srajce so obvezno bele in široke, zraven pa sodijo tudi pisani Šali in ogrlice iz školjk. Valentino je bil pred meseci na Kitajskem in se navdušil nad tipičnimi delovnimi suknjiči Kitajcev, med drugim je tudi svojo kolekcijo predstavil na biciklih. Ce niso Kitajci, so Valentinovi moški mornarji iz začetka stoletja ali pa gigoloji v črtastih hlačah. Missoni ljubi klasiko in je tudi tokrat moške oblekel v dolge majice usklajenih barv ali v suknjiče nežnih barv. Moški, ki jih za drage denarce oblači Antonio Fusco, so za klasične obleke, pri katerih se italijanski stil meša z angleškim, sicer pa Fusco prodaja predvsem v ameriških dragih veleblagovnicah. Klasične modele izdelujejo tudi v tvrdkah Ettore Bugatti in Pal Zileri, medtem ko je Carlo Pignatelli, ki oblači veliko italijanskih igralcev, pevcev in sploh show me-nov, prikazal samo slavnostna oblačila. In končno še Krizia, ki je dala večji poudarek bogato izdelanim telovnikom kot pa suknjičem.