Crospodarske stvari. Zbor vinorejcev. C. kr. okr. glavarstvo v Ptuju razpošilja sledeči razglas: Visoka ces. kr. namestnija je semkaj naznanila, da je c. kr. ministerstvo za poljedelstvo vsled poročila c. kr. okrajnega glavarstva z dne 24. noverabra 1. 1. se odločilo, v teku poletja 1895 v okraj Ptuj odposlali ministerskega komisarja strokovnjaka, v svrho inforraacije glede uredeb za hitrejše posajenje po trsni uši uničenih vinogradov. Ob enem je isto ministerstvo izreklo svojo pripravnost, za pospeševanje tega smotra osnovati ameriške trtnice in vinograde s cepljenimi ameriškimi trtami kot vzgledne objekte v vseh onih občinah v Halozah, v katerih se je potreba za to kot nujna pokazala. Ces. kr. okrajno glavarstvo je dobilo nalog, v tej zadevi natanene predloge staviti. Da se pa bode mogoče na faktične razmere poedinih občin kolikor mogoče ozirati, povabljam vinorejce kzboru vinorejcev, kise bode vršil dne 5. aprila 1895 ob 9. uri dopoldne v gostilnici gosp. Reicher-ja v Ptuju na pogovor v omenjeni zadevi, s pripomnjo, da se bodo pri tem zborovanju sprejemale tudi ponudbe zemljišč in predlaganja gledč imenovanja viničarjev za namenjene nove državne nasade. Kako je ravnati z drevjem, poškodovanim po zajcih. Letos, ko smo imeli in še deloma imamo toliko snega, pritisnil je hud stradež dolgouhega glodalca — zajca. Le polukajmo nekoliko v sadne vrte in v drevesnice, kjer rasto cepi, ki niso bili dovolj zavarovani. Kmalu se prepričamo, kako neusmiljeno je gospodaril dolgouhnik zlasti z mladimi jablanicami, kojih lub ali skorja mu gre toli v slast. Marsikateri sadjerejec je imel sicer drevesa tudi namazana z običajno mažo, napravljeno iz gnojnice, usmrajene krvi, ilovice in oženka, toda to je bore malo molilo letos našega zajčjega škodljivca. Niti oženk se Wu ni studil, niti rau smrdil. Kaj torej storiti sadjarju, kateremu je ranil zajec mlada drevesca? Pred vsem treba pomniti, da je moči ozdraviti le tako drevesce, pri katerem lub (skorja) ni okrog in okrog debelca oglodan — drugače je ves naš trud zastonj. Rano namaži z gosto mažo, napravljeno iz kravjeka, ilovice in pepela. Nekateri devajo namesto kravjeka tudi katran ali ter; vsekakor pa je kravjek primernejši že radi tega, ker ga imamo vedno pri rokah in ker ni tako oster kakor katran, ki bi utegnil radi svoje zajedajoče moči drevescu celo škodovati. Nekateri sadjarji tudi priporočajo, naj se rana, predno se zamaže, gladko prireže. V obče pa to ni, da bi se posnemalo, ker se s takovim rezanjem često ostali lub, ki je pri tako ranjenem drevescu zelo velike važnosti — odstrani in se tako rana še težje zaceli. Tudi mazanje s cepilnim voskom, ki na zraku utrdne in tako zraku pristop zabrani, ovira celitev drevesnega luba. Ako še omenim, da treba poškodovano drevje spomladi čhn najhitrej omazati, da se gole drevesne žile ne posuše, , povedal sem na kratko vse, kar se o zdravljenju drevesnih ran, povzročenih po zajcu, omeniti more. ___ A. Kosi. Posojilnica v Slov. Bistrici je pričela uradovati dne 19. septembra 1894 ter je imela do konca 1894 denarnega prometa 50.353 gld. 4 kr. Zadružnikov je v istem času pristopilo 91 in sicer 19 z glavnimi deleži po 50 gold. 950 gold. in 72 z opravilnimi deleži po 10 gld., 5 gld. in 1 gld. 216 gld., skupaj 1166 gold. Dolžnikov je med zadružniki 69, ki so dobili skupnega posojila 11.675 gld., hranilnih vlog je vložilo v tem času 74 strank skupaj 23.330 gld. 98 kr., ter se je tedaj več vložilo 11.655 gld. 98 kr., kakor izposodilo. Posojila se dajejo po 6 % na menic^ ali dolžna pisma, hranilne vloge pa se obrestujejo po 5 %. Uraduje se vsako sredo od 9. do 12. ure dopoludne; če pride na isti dan praznik ali seraenj, pa prejšnji dan. Žitne cene v Mariboru od 16. do 25. marcija. Po hektolitrih: pšenica 5 fl. 80 kr., rž 4 fl. 70 kr., jefimen 4 fl. 60 kr., oves 3 fl. 40 kr., turšica ali koruza 5 fl. 70 kr., proso 4 fl. 80 kr. in ajda 4 fl. 90 kr. Sejmovi. Dne 30. marcija v Poličanah (svinjski sejem) in Rušah.Dne 1. aprila v Arnoteah pri Šoštanju in v Marenbergu. Dne 2. aprila v Radgoni. Dne 3. aprila v Lučanah in Imenem (svinjski sejem). Dne 4. aprila na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem) in Artičah. Dne 5. aprila v Arnožu, Stradnu, na Spod. Polskavi (svinjski sejem) in v Slov. Bistrici.