St, 547. stevm V Lfubljani, torek dne 5. septembra 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : •JUTRO* ishajt vtak dan — tudi ob nedeljah in 9MaUktti — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-fatdn«. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvo *®«s«ino K1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s potto •»Joietao K 20-, polletno K 10-—, četrtletno K S—, K 1*70. Za Inozemstvo celoletno K 30*—. Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. i Posamezna it*vtika • vinarjev t Uredniitvo in upravniltvo ja v PraaMkanskl Hiiai O Dopiai m podUjajo urednlltva, naročnina apravaUHv«, Nefranklrana pisma sc n« sprejemajo, rokopisi ao aa vračajo. Za oglase sc plača: potit vnta 16 v, aice, poslana in sahvale vrsta M v. Pri večkra oglašanja popust Za odgovor Ja priložiti : Telefon številka 303. i M— Ljubljanska obrtna šola. Redki so darovi, hi jih dobivamo 2 Dunaja. Darov pravzaprav sploh ni, Ker ne dobimo niti tega, kar nam gre. Ako pade tuintam kaka drobtina od Plgop-iefttjre: nemške mize na Dunaju, seto zgodi šele po dolgem moledovanju, a|} pa gele tedaj, kadar dobe ■rngi desetkrat toliko. Odpravljajo nas Puč f najmanjšimi darovi, ki so sploh •nogoči, da nas za enkrat odženejo in da nam vržejo peska v oči in da pri ktm drugi dobe več. To je že stara znana stvar. Z velikim trudom se je posrečilo bivšemu ljubljanskemu poslancu Ivanu Hribarju, da je izposloval za Ljubljano *ovo obrtno šolo. Bogve koliko so prejeli drugi zato, da je nas smel doleteti ta dar. Nova velika obrtna šola je vkljub temu za nas pomenila pridobitev, na tleh stare Emone se je tekom leta dvignilo krasno obširno poslopje, ki je gotovo najlepše te vrste v Ljubljani. Nova šolska stavba odgovarja vsem zahtevam moderne obrtne Sole. Nemcem je bila seveda obrtna šola začetka pa do danes trn v očeh. morejo si misliti, da bi bili Slo-ve*Ci vredni takega daru. In naenkrat Se jim je zasanjalo, da bo ljubljanska °brtna šola pravzaprav nemški zavod. Zato so ji posvetili zadnje čase veliko pozornost. Tudi mi smo ob sklepu šolskega leta opozarjali naše starše na dva važna zavoda: na ljubljansko obrtno šolo in na tržaško trgovsko šolo. Storili smo to, ker poznamo važnost strokovnih trgovskih in obrtnih šol za narod. Tačas je pisal graški Tagblatt, da moremo že iz tega sklepati, kak namen ~in pomen ima ljubljanska obrtna šola, ker jo je pridobil poslanec Hribar, ki je — seveda po resnem prepričanju graškega Tagblatta — srbofil. S tem je skušal Tagblatt opozoriti gotove kroge na ljubljansko obrtno šolp in je izrazil mnenje, da nova obrtna šola vendar ne bo slovenska. To je dalo HJisliti, kajti obrtna šola*v Ljubljani je namenjena nam in nikomur drugemu. Naravno pa je, da jo bodo obiskovali sinovi vseh južnih dežel, ki za svoj gospodarski razvoj potrebujejo dobre <#>rtne izobrazbe. To pa je tako, kakor za nas. V tem je pomen ljubljanske hrtne šole — in Nemci nimajo na "J1 ničesar opraviti, ker imajo dovolj svojih šol. Sedaj pa se je zopet oglasil neki nemški glas in sicer naravnost v Berlina. .Beri. BOrsenkurier* je namreč prinesel pod naslovom „Die sttd-deutsche Propaganda* Članek proti kulturnim zahtevani Slovencev. Praška »Union* je članek primerno zavrnila in je dokazala nemškemu člankarju________ ki je v ozki sorodnosti z graškim _______ — da so zahteve Slovencev po lastnem šolstvu tem bolj opravičene, ker imajo Nemci na Kranjskem kočevsko gimnazijo, ki šteje n. pr. samo 44 učencev, dočim Slovenci nimajo zase niti slovenskih srednjih niti višjih šol. Nemški člankar se seveda zaletuje zopet v Ivana Hribarja in — v ljubljansko obrtno šolo, češ, da bo stala na leto celih 300.000 kron, torej več kakor koroške- srednje šole, ki stanejo le 280.000 kron. »Union* odgovarja nemškemu člankarju, da ljubljanska obrtna šola ni namenjena Kranjski ampak vsem južnim in primorskim deželam, ki štejejo milijon, prebivalcev. Iz vsega se torej vidi, da leži ljubljanska obrtna šola Nemcem v želodcu, to je znamenje, da je važna za nas. Zato opozarjamo danes iznova na njo. Šola je imela letos biti odprta. Stavba je gotova in upati je, da bo kmalu otvoritev. Zahtevamo seveda, da ta zavod služi svojemu namenu, da se Nemcem takoj o početku odločno pove, da je to slovenski šolski zavod, ki je namenjen južnim deželam, ker jim je bil nujno potreben za gospodarski razvoj. Nemci lahko kriče po polji o jugoslovanski propagandi in lahko pišejo hujskajoče članke v graških ali berlinskih časopisih, mi pa glejmo, da bomo na obrtni šoli vzgojili dober obrtni naraščaj, ki bo povzdignil naš obrtni stan in s tem naše splošno gospodarsko blagostanje. Iz slovenskih krajev. Iz Notranjih Goric. Velik sokolski tabor 10. septembra v Notranjih Goricah. Po slavnih uspehih slovenskega sokolstva v tujini in širom slovenske domovine naj se skaže koliko je napredovalo in koliko smisla za delo ima tudi sokolstvo tako črne ljubljanske okolice. Sicer je že čudno, da se po tolikem pritisku od strani duhovščine iz Ljubljane Sokol v okolici sploh še vzdrži. A ni dovolj to — hoče tudi napredovati. In res ni počivala mlada kri, dne 10. t. m. nam hoče dati račun svojega dela. Ne samo krepitev telesa — javna telovadba bo pokazala v tem velik korak naprej — ampak tudi okrepitev duha nam hočejo pokazati. In to bodo kazali mnogoštevilni mlaji, ki jih je podarilo pri prosto ljudstvo v pozdrav bratskim društvom in gostom, ki pribite ta dan sem od vseh strani, posebno pa iz Ljubljane in pa mnogoštevilna udeležba priprostega ljudstva na javni veselici. Posebno gostov iz Ljubljane se pričakuje, da polete v ta lepi naš kraj in prineso. seboj poguma in navdušenja. Naj bo to grotne-ča manifestacija posebno našega kmečkega sokolstva, napredna Ljubljana pa naj pokaže tu, koliko vpliva ima na svojo okolico. Natančen spored se pravočasno objavi. Iz Šmartna pri Litiji. Tukajšnje -pevsko društvo »Zvon* priredi, dne 10. t. m. na vrtu g. I. Zoreta v Črnem potoku dobrodelni koncert in srečolov s. sodelovanjem tamburaškega zbora. Čisti dobiček je namenjen nesrečnim pogorelcem v Mokronogu. Vabimo in prosimo vsa blaga srca, da se v kar naj večjem številu udeleže te prireditve in tako vsak po svoji moči nekoliko pomore olajšati in hladiti bolj nesrečnih pogorelcev. Začetek koncerta je točno ob 3 uri popoldan, vstopnina 50 h. Natančneji spored se še pravočasno objavi po časopisih. Iz Novega mesta. Telovadno društvo »Sokol* v Novem mestu priredi v nedeljo dne 10. septembra 1911 svojo veselico na glavnem trgu v korist mokionoškim pogorelcem s sledečim sporedom: ob 4. uri obhod po mestu z razvitim praporom do veseličnega prostora, ob 5. uri javna telovadba na glavnem trgu, po telovadbi prosta zabava, petje in ples. Svira sl. godba meščanske garde. Za jed in pijačo bode skrbljeno v paviljonih, kar so prevzele požrtvovalne novomeške narodne dame. Veselica je kakor omenjeno v prid pogorelcem v Mokronogu ter je želeti od vseh slojev kar najobilnejše udeležbe. Vstopnina prosta. Preplačila sprejemajo se pri blagajni na veseličnem prostoru. Kakor se čuje. nameravajo prihiteti na to veselico Sokoli iz bližnje okolice, iz Metlike, iz Gradaca, Črnomlja, Št. Janža, Kostanjevice in Trebnjega ter se obeta veliko uspeha. V slučaju slabega vremena se vrši ta veselica v Čitalniških prostorih. Ker gre tukaj za gmotno podporo ubogim pogorelcem, naproša se sl. občinstvo iz mesta in okolice, da se te prireditve kar najštevilnejše' udeleži, da pokažemo, da imamo ne samo odprto srce, pač pa tudi odprte roke za trpečega brata. Iz Snhora. Vlomili so v torek 22. avgusta doslej še neznani zlikpvci v trgovino g.Bizalja in mu pokradli veliko blaga in naložili na voz ter odpeljali proti hrvaški meji. Tatovi so delali jako premišljeno. Konjem so ovili kopita z vrečami, ravnotako so tudi ovili kolesa. In zato niso ljudje nič slišali. Orožnikj tatove pridno zasledujejo, a doslej se jim še ni posrečilo, da bi jih dobili. Škode so tatovi napravili do 1600 K. Iz Begunj na Gorenjskem. Naš oče in fant župan Trunk in njegova desna roka, brezbrkasti Korošec, sta si pridobila zopet nekaj novih zaslug za blagor in, varnost podrejenih jima Begunjcev. Čutimo se dolžne, da kot neutrudljivi raznašalci slave župnikove in županove pribijemo v večno čafst in spomin par resnic. Ne bojimo se čisto nič župnikovih pridig o »hudobnih jezikih*, še manj se pa tresemo pred njegovimi grožnjami s sodnijo; nimamo niti primerorna toliko masla na glavi kot on, da bi se bati solnca. Sicer pa ima gospod Jaka ravnu sedaj opraviti s sodnijo zaradi svojega jezika, štirinajst dni po pridigi o »hudobnih jezikih*. Kazen božja! Ne bomo se bavili nadalje danes s to osebo, ker je naš namen v prvi. vrsti, omeniti par besed k požaru v Čišovcu. Tega je pogasil dež in prihranil Begunjam še več sitnosti, kot so jih že imeli ravno po zaslugi župana in Korošca. Tudi ne bodemo preiskavali, kdo je povzročil požar, ampak neizpodbitna resnica je, da je cela vas govorila o ognju cel teden, preden se je komu poljubilo kaj storiti zoper grozečo nevarnost. Župan in načelnik gospodarskega odseka, »ta kunštni* Korošec, ki pametne ljudi rad zmerja s cucki, se do pretečene nedelje niti zmenila nista. Tisto nedeljo se je namreč fantu in županu zazdelo, da bi se tak ogenj dal ugonobiti kar z očmi in zato so poslali Korošca — stare ženice pravijo, da ima ,ta hudi* pogled — Drago, ogenj gledat. Ta se je vrnil in naznani strmečemu svetu: »Ni nobene nevarnosti 1* Pri tej suši, ki je vladala pretečeni mesec, naj bi ne bilo nevarnosti I To bi bil izprevidel vsak otrok, samo Korošec ne 1 Seveda se je razširil požar drugi dan, da ga nobena človeška sila ni mogla več pogasiti in takrat so gospod župan na drezanje od zgoraj oznanili, da bodo morali Begunjci iti se pokorit v Čiso-vec za njegove in Koroščeve grehe, oznanili so tlako in v prvi vrsti izbrali za ta posel može, ki so jim prav posebno pri srcu. Sicer bi pa bili lahko poslali župnika, da bi bil ta ogenj panal z najrazličnejšimi »žegni*; storili pa najbrž tega zato niso, ker Jaka niti dežja ni mogel izprositi, kako bo šele ogenj panal I Taka zanikernost in lenoba zaslužita najostrejšo grajo. Za poveljnika tlačanov v Čisocu sta postavila Martinčka, to je onega moža, katerega je gasilno društvo zaradi dejanj, ki že hudo smrdijo po kazenskih paragrafih, vrglo z načelniškega mesta, kot se zapodi lumpa iz poštene hiše. Od takrat je velik prijatelj klerikalca Trunka, ta mu pa da za to kaj zaslužiti iz obč. blagajne, ker mož je vedno suh, kajti bajto je spravil na kant, pri opravljanju Rožičevega posestva pa je kot varuh dejal nekam 146 K, katerih ne more izročiti sodniji. Sodnija ga je zato zapodila s tega mesta, oče župan so ga pa poslali komandi' rat tlačane, ki so sami dovolj pametni. Komandiranje je bilo seveda brezuspešno, mož pa je po trudapolnem delu legel in gasil svojo žejo. z žganjem. Za ta trud bo kajpada plačan iz občinske blagajne. Ne najdemo dovolj besedi, da ne bi zadostno obsodili takega gospodarstva. Kaj je bilo treba takega požara, ki bi se bil dal uničiti o pravem času z malim naporom, čemu trpi učenje ljudi, zmučenih od dnevnega dela, in kaj naj rečemo k temu razsipanju denarja? Ej, gospodje pazite in močno pazite in močno pazite, da ne doživite podobnega pogorišča ob volitvah! Iz Proseka. Zdravstvene razmere na Proseku. V cenj. listu »Edinost* je dne 15. avgusta t. i. poo zgornjim naslovom izšel dopis v katerom se je nekdo, imenujmo ga A, pečal z okraj, zdravnikom, g. dr. Bech-tingerjem. Z dopisom, ki je izšel dne 20. istega meseca mu je nekdo imenujmo ga B, odgovarjal. Na to je dobil zopet besedo A, ki je reagiral proti dopisu B. Poslednji pa ni prišel več k besedi. Prosimo torej uredništvo cenj. lista .Jutro", da priobči ta le odgovor: Pogreta in premleta fraza o umivanju zamorca nas pusti hladne do dna duše, ker ni nič družega kot fraza. Mi tudi danes ne pobijamo trditve o potajitvi, kakor je nismo v našem prvem dopisu. Kako neki, ko pa šmo skušali to na lastni koži. Vendar nas pa to prav nič ne moti v svojih izvajanjih, ker vemo, da errare humanum est Resnica je pa nam nad vse. Resnica je pa tudi, kar dopisnik A v svojem prvem dopisu tudi sam priznava, da čeravno ga domači tu pa tam hipno potajijo, čez nekaj časa vendarle pride, kakor je prišel h gospodoma župnikoma.... Dopisnik pravi v svojem odgovoru z dne 22. avg., da kaj nam pomaga vsa svetovna spretnost in izobrazba kakega zdravnika, ako v slučaju sile dotičnega zdravnika ne moremo dobiti. Počasi, prijatelj! Tako hudo — kakor že zgoraj rečeno — pa vendar še ni. Temu nasproti pravimo, kaj nam pomaga če nam je zdravnik vedno za ledijama, če je pa ta morda tak, da ne moremo imeti pravega zaupanja vanj. Ali res ne ve g dopisnik A, da zares zdravja potreben človek gre, če le more, tako ali tako, tudi dan hoda h kakemu izvedenemu in slovečemu zdravniku. Ali ne ve, da so prišli bolniki k pok. okulistu Brettauerju celo iz Amerike. Da bi pa bil kak spreten zdravnik vsak hip na razpolago, kakor žepna ura, tega pa vendar ne moremo zahtevati. Enak luksus si lahko privoščijo oni, ki imajo svoje lastne zdravnike. Da, celo v bolnicah je treba včasih nekoliko potrpeti. To vemo iz lastnega izkustva. Na milijone ljudi je, tudi v civiliziranih krajih, ki bi boga zahvalili, če bi imeli le del teh ugodnosti, kakoršnih imamo mi, kar se tiče zdravniške pomoči. Mi smo tega principa, da če se je komurkoli zares krivica zgodila od strani g. dr. Bechtingarja, naj bi se tak slučaj svež, podprt z dokazili, nemudoma javil — ustmeno ali pismeno — predstoječi oblasti, kajti stari nemški pregovor — dasi morda ne imponira, a je resničen — pravi: »Frisch ge-wagt ist halb gewonnen.* Če bi pa to ne pomagalo, naj bi se še-le zadeva po časopisih javno ožigosala. Da se pa čaka leta in leta, da pride kaka kolera, in potem — udrij ga, vzbuja sum, da ima vsa zadeva kako drugo ozadje. Sicer pa resno svetujemo zlasti odrasli mladini obojega spola, naj bi pridneje segala po knjigah zdravstvene vsebine, da bi si znala, ko odraste, sebi in drugim pomagati v raznih neprevidnih nezgodah in boleznih. Vsaj za toliko časa, dokler pride zdravniška pomoč. G. dopisnik A se najbolj huduje nad tem, ker g. zdravnik stanuje v bližnjem Grljanu, kamor dospe dober pešec v približno 20. minutah, in ne na Proseku. Zakaj pa ni g. dopisnik to ožigosal takrat ko je slišal, da misli g. zdravnik zidati hišo v Grljanu ? Če se nahaja zdravnik vsega skupaj vsak LISTEK. MICHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. — Vi ste mi prijateljica . . . —Da, je odgovorila Perina ganjeno, prijateljica sem; od mene se ne bojte ničesar. — Zdaj se ne bojim ničesar več. Spogledali sta se; obedve krasotici sta pomoleli druga drugi roko z isto instinktivno gesto. Kje sem? je vprašala Bianka nato. — V palači Aretinovi, Bianka jo je začudeno pogledala . . . — Ali ne poznate Aretina? Slaven pesnik je; ves svet se trese pred njegovimi satirami in občuduje njegove poezije. Perina je govorila z naivnim ponosom. — On služi mnogo denarja, je nadaljevala. Njegova natura je taka, da rad kriči, a drugače ni hudoben človek. Me, ki ga dobro poznamo, ne moremo razumeti, za kaj se ga tolikanj boje, 2 nami je zmerom dober in zelo velikodušen . . . — Z vami? Perina je nenadoma zardela. Po njenem domnevanju je bila Bianka nova služkinja, ki jo je Aretino privedel v svojo hišo. Razume se, da je iz lastne izkušnje le predobro vedela, kaj so pravzaprav služabnice Areti-**°ve. In že si je očitala ta način hvale, ki jo je podelila svojemu gospodarju. — Z vami? je vprašala Bianka. — Z nanii . . . svojimi služkinjami . . . — Torej ste ena izriied služkinj gospodarja te palače? — Da . . . sedem nas je . . . zila -^er‘na Je bila tako oči vidno v zadregi, da je Bianka zapa- tinov'i Se vPra^a> °dkod neki prihaja ta zadrega. Število Are-hilo « s*užkinJ ie n* presenečalo: v palači njene matere jih je Se mnogo več. ~~~ Torej, je povzela, pomirjena vse bolj in bolj, vi pravite, da je gospod Aretino dober človek in poštenjak? — Da ... tb se pravi ... do nas je dober, a vi mu ne zaupajte popolnoma. — Njemu? . . . Zakaj ne? — Draga gospodična! Ne vprašujte me . . . v vaših lepih očeh vidim toliko nedolžnosti, da se ne vem kako izražati. Toda če hočete odgovoriti popravici na moja vprašanja, vam morem nemara koristiti . . . Kajti po plemenitosti in nedolžnosti vašega obraza sklepam, da niste namenjeni, da bi postali to, kar smo postale me druge. — Kaj pa ste postale? je vzkliknila Bianka začudena. — Poslušajte me dobro. Vi ne poznate Aretina, kakor pravite.. Ali vas je on sam pripravil dd tega, da se nahajate v njegovi palači? Z eno besedo, ali si vas je najel kot novo služ-kihjo ? Bianko je streslo. — Ne, ne, je dejala. Tisti, ki me je privedel semkaj, je ... no, saj ste ga videli. — Bembo. — Da, tako pravi, da mu je ime. — Oh, to je ostudna in hudobna duša. Gorje vam, ako ste v njegovi oblasti. Toda kaj vam hoče? Kako se je zgodilo, da ste prišli z njim v to hišo? Bianka je preprosto in naivno povedala svojo povest. Tako je Perina izvedela, da je Bianka hči tiste slavne kur-tizane, pri kateri je Aretino preživel Sinočnji večer. In ko je Bianka dokončala svojo povest o dogodku v goščavi, je razumela vsq strašno resnico. — Pomilujem vas, je dejala in ni mogla več premagati solz, ki so jo oblile od sočutja. Tako mlada, tako lepa, pa v oblasti take zveri! . . . Toda oteti vas hočem. Branile vas bomo vse, jaz in moje tovarišice. Še Aretin sam bi vas branil pred nakanami tega človeka. Ih če bi bil tako podel, da bi se' združil z Bembom zoper vas, vas spravimo me odtod. Pomirite se torej in pokrepčajte se; najprej jejte nekoliko,n nato pa bežite in počijte. — Da bi me spravile odtod! je vzkliknila Bianka, vijoča si roke. Saj ravno to je nemogoče! — Zakaj pa? je vprašala Perina osuplo. — Zato, ker mi je človek zagrozil s strašno katastrofo! Ako ga zapustim, je moja mati ... oh, moja mati . . . — Kaj? — Izgubljena! Zavedam se, da ta podla duša ne preti zaman. Spoznala sem, da govori resnico, da pravi, da ve za strašno skrivnost, ki pomeni neizogibni pogin moje matere . . . — Pa ostanite tukaj, če je že tako, da morate I Toda pri-sežem vam, da vas bomo branile vse, kar nas jel . . . Nikar se ne bojte, je dodala, videča, da,se obup polašča Bianke iznova, prepustite nam vso skrb ... Če vas v to hišo ni spravil Aretino sam, marveč vam preti Bembo s svojimi zahtevami, bomo že našle sredstvo, da vas otmemo. Le pomirite se . . . Na nujno prigovarjanje Perine, ki je prisegla, da se ne gane od nje, dokler bo spala, je Bianka privolila in legla oblečena na posteljo. Skoraj mahoma je zaspala globoko spanje, ki jo je oživilo in podkrepčalo, dasi so ga neprestano motile hude sanje. Proti večeru se je zbudila in zagledala Perino, ki je sedela ob njeni postelji in se ji smehljala. Bianka se ji je dala pregovoriti in sedla za mizo, na kateri je vabila že pripravljenu večerja. Jedla je z dobrim tekom; saj je bila v tistih srečnih letih, ko žalost, najsi bo še tako silna, človeku ne brani jesti in spati. Po končani večerji je Perina ravno hotela nadaljevati zju-tranji pogovor, ko je zadonel Aretinov glas: — Perina! — Pustim vas za trenotek samo, je dejala Bianki, a se vrnem, kakor hitro mi gospodar pove, kaj hoče. Gotovo mi hoče dati svoja povelja zaradi vas. Aretino je zaklical drugič; Perina je odhitela. Nekaj minut nato so se odprla vrata zopet ... In kdo je vstopil? Bianka je zagledala s strahom Bemba pred seboj. Vstala je in se pripravila na novo borbo. Kakor bralec ve, si je Bembo najprej ogledal ulico, nato pa je zaprl vrata in se približal Bianki. ___________________________________ (Dalje.) Pisarna-UNIVERS AL-agenture : M. MULLEY : L.da, uredi in založi edini popolni slovenski A tv "T* A za Kranjsko, Koroško, Spod. Štajersko in Primorsko. ADRESAR Važnozainserente. dan vsaj tri ure na Proseku, kar gosp. dopisnik sam trdi, izvzemši srede ni to ravno taka bagatela. V Sv. križu, ki šteje okolo 2000 prebivalcev, kamor prispe g. zdravnik z vlakom v 10 minutah, mejtem, ko ima iz Proseka celo uro hoda, ima tudi svoj ambulatorij in mnogo druzega posla. Ako torej on vestno opravlja ali če bi vestno opravljal svoje dolžnosti, se nam zdi zahteva da mora bivati na Proseku, nekako pretirana, da, skoro nekaka utesnitev osebne svobode. Koliko je visokih gospodov, pa tudi priprostih delavcev, ki ne stanujejo ravno na pragu svojega urada, oziroma svoje delavnice. Pustimo torej vsakemu svoje veselje in prostost! Če pa smo res na škodi, takrat nastopimo pa z vso eneržijo proti onim, ki nam delajo krivico. — Bodimo pa vedno strogo objektivni. Iz Trsta. Večkrat me je zvabila prilika k Sv. Jakobu na veselico enega ali drugega tamošnjih pevskih društev. Na svoje veliko začudenje nisem slišal ničesar drugega kakor samo zabavljanje. Eao društvo zabavlja čez drugo. Posebno se odlikujejo v tem oziru mladi člani. Taki prepiri gotovo ne koristijo nikomur. Zadnji čas je, da napravijo merodajni krogi konec tem žalostnim razmeram v društvih. Treba je resnega skupnega v prid slov. narodu. Sloga jači, nesloga tlačil DNEVNE VESTI. Dve sijajni napredni zmagi. Včeraj so se vršile v mestu Ložu na Notranjskem občinske volitve po novem volilnem redu. Klerikalci so bili kljub vsem nasilnostim popolnoma poraženi. Naprednjaki so sijajno zmagali. Klerikalne sanje o zmagi se torej niso uresničile. — V soboto so se vršile občinske volitve v prijaznem trgu Vipava, ki je bila dosedaj klerikalna posest. Toda Vipavčani so sedaj po-pošteno pometli s klerikalci in jim iztrgali občino iz rok. Živeli [zavedni naprednjaki. Klerikalci na delu. K notici v 543. številki našega lista se nam poroča: Iz notice bi se dalo sklepati, da je Antončič pil na račun onega starejšega gospoda, ki je o njem v notici govor, dalje, da je oni starejši gospod klerikalnega mišljenja in slednjič, da je Antončič pobegnil še pred-no je prišel stražnik. Zato je treba konštatirati, da je Antončič pil na svoj račun, da oni starejši gospod ni klerikalnega mišljenja in da je Antončič šel iz laške kuhinje šele kakih pet minut potem, ko je bil stražnik prišel intervenirat. Še enkrat .Predzgodovinski pi-skrarjl in moderna slovenska umetnost*. Ker hotoma nikomur ne delamo krivice, rade volje priobčujemo to le pismo, ki smo ga prejeli od g. Kobala, pisca v ljubljanskem uradnem listu priobčenega poročila o blejski umetniški razstavi. Pismo slove: »Velespoštovani gospod Milan Plut, lastnik in glavni urednik .Jutra' v Ljubljani! Tvoj cenj. list .Jutro* je v svoji številki z dne 1. septembra letos pod naslovom .Predzgodovinski pi-skrarji in moderna slovenska umetnost' priobčil notico, v kateri pravi, da .klerikalci*, .ker sami sebe ne morejo z lastno učenostjo izrezati, na pomoč kličejo uradni list, ki je prinesel obžalovanja vredno oceno blejske razstave in ki se odlikuje z veliko ignoranco kritika na umetniškem polju*. Uljudno prosim, da mi dovoliš, da tem navedbam nasproti konstatujem to-le: 1. da je uradni list o blejski umetniški razstavi izpod mojega peresa prinesel po vsem svojem bistvu docela prav taisto sodbo, kot jo je v tej razstavi v .Jutru* objavil Tvoj urednik gosp. dr. 1. Lah. Slučaj, ki že ni več slučaj, je hotel, da sva dva, in to drug od drugega povsem neodvisno, o tej razstavi izrekla docela taisto sodbo, urednik Tvojega lista in jaz. Če torej »Jutro* v svoji poznejši številki o mojem poročilu govori kakor o »obžalovanja vredni oceni, ki se odlikuje z veliko ignoranco*, s tem ni udarilo samo po meni, ampak tudi po svojem uredniku dr. I. Lahu; 2. udarilo pa je povsem neopravičeno, ker sodijo celo prizadeti umetniki sami o blejski razstavi še vse ostreje, nego je bilo povedano v listu, čigar princip je dostojen ton. Sledi torej, da so umetniki večji ignorantje nego sta poročevalca Tvojega lista in Ljubljančanke, kar pa je vsekakor čudna stvar. — Imena umetnikov sem Ti povedal ustmeno. 3. V kolikor je bil .Slovenčev* dopisnik, ki je očitno povzročil vse te averzije, opravičen, v podporo svojih trditev glede umetniške kvalitete slovenskih modernih navajati moje poročilo, je razvidno iz pisma v .Slovencu* priobčenega v njegovi sinočnji številki, v katerem dokazujem, da mi je pripisoval trditve, katerih jaz nikdar izrekel nisem. 4. Iz vsega tega sledi, da je bilo umestno, da »Jutro* na moja objasnjenja nepremišljene trditve svojega dopisnika popravi, zgodilo pa se je, da je »Jutro* v svoji nedeljski številki obelodanilo zgolj neko povsem mimogrede povedano okoliščino, ki ne dokazuje prav ničesar in ki more le smešiti, in pa, dasi poučeno, zabeležilo niti ene besede ki bi popravila v nepremišljenosti storjene krivice. Nevajen prenašati nezaslužene brce in poznavajoč te kot moža, ki mu je do kulantnosti. Te prosim, da v svojem cenj. listu objaviš gorenje navedbe. Z nepremišljenimi in neopravičenimi osebnimi napadi stvari, kateri v prid sučemo svoja peresa že nekaj let, ne bo pomagano, pač pa utegnejo take ekspektoracije vso nastajajočo umetniško-kulturno polemiko zavoziti na slep tir. Zato več preudarnosti in več doslednosti! Hvaležen na objavi gorenjih konštataciji sem z velespoštovanjem Tvoj — prof. Fr. Kobal. Zatirana Germanija v Ljubljani še vedno ne da mirno spati graškemu »Tagblattu*. Nekaj nečuvenega se mu zdi, da so se morale s papirjem prelepiti frankfurtarice na plakatih za graški jesenski seje >, ki pa niso bile »winzig klein* ampak so se med drugimi naravnost odlikovale po svoji velikosti. Sicer pa velikost ni glavna stvar. Glavno je to le, in na to naj si odgovori graški »Tagblatt*: Kaj bi se zgodilo plakatom, na katerih bi bile zastave v slovenskih barvah (vseeno, velike ali majhne), v Celju, Mariboru, Ptuju ali celo Gradcu? Ne vemo, če bi se Nemci v teh mestih zadovoljili samo s prelepljenjem slovenskih zastav! Če v Celju, Mariboru, Ptuju in Gradcu ne morejo trpeti slovenskih barv, naj nikar ne pričakujejo, da bomo ml v Ljubljani trpeli frankfurtarice. Kar so pa tiče narodnih od-znakov, naj pa Nemci kar lepo tiho bodo. Slovenec si z narodnim slovenskim odznakom v spodnještajerskih nemčurskih gnezdih gnezdih ne sme upati na cesto — Če nima slučajno v žepu revolverja. — V Ljubljani se Nemcu zaradi tega, če je imel na suknji frankfurtarski odznak, še nikdar niti las ni skrivil. Nemci lahko po dnevi in po noči hodijo po ljubljanskih ulicah s svojimi odznaki. Graški »Tagblatt* pa piše na tak način, kakor bi mu to prav ne bilo. Ljubljančani se seveda vkljub »Tagblattovemu* sistematičnemu hujskanju ne bodo brigali za odznake na prsih ljubljanskih Nemcev — ampak tega pa ne bodo nikoli dopustili, da bi jih frankfurtarice že l bila najrajši planila nanjo i*1 me lzfrgala iz njenih rok. A premagala se je in mi sledila od daleč . , • P* je naposled opazila, da me hoče tuja ženska spraviti v hišo> je vzkliknila: »Bogo-mir, kaj te je vendar privedlo v ta temni del mesta?* je pristavila Slavka ob koncu svojega pripovedovanja. „ Slavka, oprosti mi, jaz sem še sploh v vsem mestu tuj, in vse mesto je meni tuje. Kam me je vodila pot, nisem vedel. Ko pa sem bil enkrat že tu, me je pa gnala radovednost dal e. In ako ne bi bilo tebe, Slavka, bi bil stopil še korak naprej, Tako pa si me obvarovala til Slavka, kako plačilo zdaj zahtevaš od mene ? čuni itd. 13.904 K 38 h. B. Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 2672 K 63 h, Skupaj 16.577 kron 1 h. Torej primanjkljaja 4741 K26h. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K- Dobavni razpis. C. in kr. vojaško oskrbovalno skladišče v Ljubljani naganja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da kupi vojna uprava za svoje postaje v Gradcu, Mariboru, Be ijaku, Ljubljani, Gorici in Pulju večje množine sena in slame. Pismene ponudbe je poslati do 9. septem ra 1911, 9. ure dopoldne c. in kr. vojaškemu •oskrbovalnemu skladišču v Gradcu. Dobavni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Avtomobilske vožnje prevzema Pavel Stele, Rimska cesta 19. Ideal. Od torka do petka se predstavlja sijajna pantomina v štirih dejanjih: Crni sen z gdč. Kielsen v glavni vlogi. Slika je prava senzacija na polju kinematografske umetnosti. Dolgost filma 1270 m. Junijska revolucija v Srbiji. ■ Memoarji aktivnega udeleženca. . V belgrajski .Tribuni" je začel priobčevati odvetnik A. Novakovič, ki je aktivno sodeloval v zaroti proti kralju Aleksandru, katere rezultat je Dil: smrt kralja Aleksandra in kraljice Drage 11. junija 1903 , svoje spomine, ki vzbujajo povsod veliko zanimanje, ker dogodki so še vsem v živem spominu in je zanimiva vsaka nova, še neznana posameznost, posebno ako jo priobčuje človek, ki je v zaroti sam aktivno sodeloval, A. Novakovič s priobčevanjem svojih memoarjev nima posebno čistih namenov — to se vidi že iz teh številk .Tribune", v katerih njegovi me-moarji izhajajo — in zato ti memo-arji ne bodo vzbudili posebne sezacije, kakor je to morda pričakoval njihov avtor, ker jih bo vsakdo čital z ono previdnostjo, ki je potrebna pri Citanju razkritij, pisanih s takim na-•menom, kot jih piše A." Novakovič. Ali nove, do sedaj še neznane posameznosti so vendar zelo zanimive in zato jih začne priobčevati tudi »Jutro*, dobro vedoč, da s tem ustreže svojim čitateljem. . V celoti, naravno, ne moremo priobčiti Novakovičevih memoarjev in jhcer prav zato ne, ker bodo — kakor vidimo že iz začetka — preob-*lrni in, drugo, za to, ker je v njih preveč tendence, kar pa čitateljev »Jutra« niti zanimalo ne bi, da niti ne govorimo o tem, da nam niti na misel ne prihaha podpirati g. Novakoviča v tem, da bi s svojim tendencioznim spisom dosegel svoje osebne cilje. Ker so nam dobro znane razmere v Srbiji, kakor tudi dogodki pred in po junijski revoluciji, nam ne bo pretežko izločiti plevela od pšenice in tako bodo naši čitatelji zvedeli samo resnico. S priobčevanjem Novakovičevih memoarjev začnemo že jutri, na kar posebej opozarjamo naše čitatelje. __ (Dalje.) Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Pomanjkanje vode v Gorici. Gorica, 4. septembra. Radi neprestane vročine je v Gorici zmanjkalo vode. Oddajanje vode privatnim .Zakaj se šališ, Bogomir? Saj veš." Obmolknila je; pri tem pa me je pogledala tako ljubeznivo s svojimi skrivnostnimi očmi, kot bi me hotela videti na dnu moje duše. Tudi jaz sem jo pogledal vprašujoče: .Slavka, reci mi, da si me ljubila, kot sem ljubil jaz tebe!" »In zdaj, Bogomir?« Zopet me je pogledala, da sem vztrepetal. .Slavka 1" Tesneje sem stisnil njeno roko, 1° prijel krog pasu ter pritisnil nase ... ^ $ sU s »Slavka," sem rekel nekoč svoji ca^r°gi, »se li še spominjaš, kdaj sva Se *idva zaročila?« g°mir| Z0Pet si Posta* Realen, Bo- hiti ;!?lavka> Pr‘ teki vendar moram cirriil ^n. Saj imaš še vedno tiste .ictmr°st.ne °či> vedno tiste žareče ljube1 še ve£*no iste vr°če P°" »L*3]', Slavka I" prvikrat73 Se P°^u^^a* kakor takrat podjetjem se je radi tega danes ustavilo. Mestni studenci so vsaki dan za par ur odprti. Tudi škropljenje cest je moralo prenekati, vsled česar je po cestah vedno več prahu. Državni zbor. Dunaj, 4. septembra. .Neue Freie Presse* poroča, da bo v jesenskem zasedanju državnega zbora prišla na dnevni red tudi novela o spo-polnitvi vodocestne predloge lz leta 1901. Gesmann. Dunaj, 4. septembra. Korespondenca .Austria" se danes peča z vestmi o umaknitvi dr. Gessmana iz političnega življenja in izjavlja, da so vse te vesti — neresnične, Nasprotno 1 Gessmann bo baje celo poklican v gosposko zbornico. Ogrsko-hrvaška zbornica. Budimpešta, 4. septembra. Na današnji seji ogrsko-hrvaškega državnega zbora so se vršila sama poimenska glasovanja. Baron Gautsch v Pešti. Budimpešta. 4. septembra. Ministrski predsednik baron Gautsch je dospel danes semkaj in konferiral s Khuenom - Hedervaryjem o mesnem vprašanju in brambni predlogi. Jutri se vrne zopet na Dunaj. Maroško vprašanje. Berlin, 4. septembra. Pogajanja med francoskim poslanikom v Berlinu, Cambonom in nemškim zunanjim ministrom Kiderlenom-Wachterjem so se pričela danes. Generalna stavka na Francoskem. Pariz, 4. septembra. Delavska zveza pripravlja na generalno stavko. Glavna debata o tem se bo razvila na zborovanju delegacije, ki se bo vršilo dne 15. septembra t. 1. v Parizu. Najbrže bo delegacija sklenila da nastopi generalna stavka takoj prvi dan, ko bo napovedana francoska vojna radi Maroka. Poroka princeze Jelene. Petrograd, 4. septembra. Povodom zaroke princese Jelene z ruskim velikim knezom Ivanom Konstantino-vičem poroča .Rusija", da bodo tradicionalne vezi Srbije z Rusijo od sedaj naprej še tesnejše in še bolj prijateljske. Demisija Stollpina. Petrograd, 4. septembra. Danes se je vršil pod predsedstvom carja Nikolaja kronski svet, na katerem se je razpravljalo o stališču ministrskega predsednika Stolipina. Že danes je namreč gotovo, da bo moral Stolipin prejkoslej demisijonirati. Zmagoslavni pohod eksšaha Mohameda Alija. Teheran, 4. septembra. Vojska bivšega eksšaha Mohameda Alija je na zmagoslavnem pohodu proti glavnemu mestu Teheranu. Vladne čete so na begu. Vsa severna Perzija je že v rokah eksšaha, katerega je ljudstvo proglasilo perzijskim vladarjem. Kolera v Pešti. Budimpešta, 4. septembra. Kolera se v mestu vedno bolj razširja. Donava je popolnoma inficirana. Danes se je zopet pojavil smrtni slučaj vsled azijske kolere. Kolera v Benetkah. Benetke, 4. septembra. Beneški župan je brzojavno prosil vlado za pomoč proti koleri, ki zavzema naravnost ogromne dimenzije. Umrlo je tudi že več sanitetnih uradnikov za kolero. V mnogih krajih beneške okolice umre kar po 40 oseb na dan za azijsko kolero. Županstvo je brez vsake moči. Podraženje piva na Češkem. Plzen, 4. septembra. Plzenska akcijska in meščanska pivovarna se še nista odločili za podraženje piva. Vsekakor pa je skoro gotovo, da se bodo konečno tudi plzenske pivovarne uklonile zahtevam drugih tovaren. Po draženje stopi v veljavo s 1. januarjem 1912. Razne vesti. * Bodoča prestolnica romanskih narodov je Buenos Aires, glavno mesto republike Argentine v Južni Ameriki. Argentina je ona dežela, ki postane v najbližji bodočnosti naj' večji in najboljši trg za evropske in-dustrialne izdelke. Ker pa Argentinci ne zahtevajo čenenega, temveč v resnici dobrega blaga, če je tudi dražje, dela angleška industrija na tem trgu največjo kupčijo. Buenos Aires z večjo pravico trdi o samem sebi, da predstavlja celo Argentino, nego Pariz, da predstavlja Francijo, kajti Argentina ima danes 7 miljonov prebivalcev, od katerih jih živi poldrugi milijon v glavnem mestu. Tako krasnega, velikega in bogatega mesta, kakor je Bu- enos Aires, ni v nobeni angleški koloniji. Buenos Aires je med vsemi mesti romanskega sveta že drugo, ter je dvakrat tako veliko nego Rim, Napolj, Milano, Madrid in Lizbona, pred njim je samo Pariz. Vse kaže, da Buenos Aires v kratkem preraste in prehiti tudi Pariz, kajti v Buenos Airesu je 34.31 porodov na 1000 prebivalcev, dočim jih je v Parizu le 187. Buenos Aires se razvija glede ukusa in mode po pariški šegi, v trgovini pa imajo angleški kapital, angleška industrija in angleški trgovski običaji največji vpliv. • V aeroplanu čez morje. Drzen načrt, leteti z aeroplanom iz Amerike v Evropo, namerava uresničiti mladi ameriški aviatik H. A. Robinson. V ta namen gradi čisto poseben aeroplan, ki bo lahko plaval tudi po morju in se spet iz vode dvignil v zrak. Pri prvem poizkusu bodo seveda aeroplan spremljale zaradi varnosti na morju ladje. Lastnik in glavni urednik Milan Pint. Odgovorni urednik Y. M. Zalar. Tiska ..Učiteljska tiskarna0 v Ljubljani. Mali oglasi Beseda & vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 60 vin. — Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. nri avešer. Dre gospodični iščeta stanovanja s hrano pri boljši rodbini. Ponudbe s pogoji pod .Stanovanje 451 na tipravo .Jutra*. 366/2—1 Dobro Izvršbami šivilja prevzame šivanje po hišah. Ponudbe na .Prvo anončno pisarno.* .531/1-1 Blngajničnrka ali prodajalka dobro iz-vežbana v manufakturni In špecerijski stroki išče službe. Vstopi lahko takoj. Ponudbe na .Prvo anončno pisarno*. 532/1—1 Šivilje se sprejmejo pri A. Singer. Gosposka ulica št. 4. 533/3—1 KORESPONDENCA. Zldan* ie v starih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili In aaSiifl splošno pripoznali trm dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi. .. iiiagibUin ‘,unskl priporoča ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. — Pojasnila daje Tj. Strice!, dimnikarski mojster. MK" Dobivajo se pri Lud. Striclu kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar. Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu. Najmodemeje fino izvršene obleke, raglane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi :: konfekcija za dame in deklice. " Prodajam najmoderneje klobuke od veleznanih tvrdk ■■■' Huckl, Pichler in Bossi po K 2*90. = Brez konkurence. — Priznano nizke cene. :: Angleško skladišče oblek :: O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg Štev. 5. Priznano naj večja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Franc Čuden ■ urar Ljubljana, Prešernova ulica 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve == je delničar ===== največjih tovarn švicarskih ur »Union* v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarniških cenah. garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane ALPINA URE z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklo Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Rezervni zaklad Stanje hranilnih Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice = nad pol railjona milijonov kron reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta Štev. vinarjev toloateZGJZICL&JCLZ Wlslak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. g ££ Sitar, Floijanska ulica Blaznik, Stariftrg. Nagodfe Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta Treo, Sv. Petra cesta Kušar,^Sv. Petra cesta' PedboJ, Sv. Petra^cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta Jezeršek, Zaloška cesta. Likar, Glinoe. Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta. -v- 3aasl©dj=L0il Jutnl kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Pichler, Kongresni trg. Cešark, Želenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica ŠU^ic, Miklošičeva cesta. Zupaiičlč* Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. §enk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu Košir, Hišlerjeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušenlčnik, Židovska ulica* Kleiustetn. Jurčičev trg Krlžaf, Sp. Šiška. Eskomptu Eskomptuje trgovske menice. trgovske menice Ustanovljena = leta 1882. = Ustanovljena = leta 1882. = Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*— Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000 — Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam p« najnižjih cenil) Zavaruj« proti tatvini, razbitju ogiedtl In okenskih ploič. Škode cenjuje takoj in najkulantnaje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje U iiirtegt dobička izdatno podporo v naroda« in občnokoristne namene. Fotografske aparate in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča fotomanufaktura in drogerija ===== „Adrija“ ===== v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5. Sprejema zavarovanja človeikega življenja po najraznovntneJŠih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. L---”-::.- vzajemno zavarovalna banka v Pragi. s=s= Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,850.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo. i ■ ■ .- Via pojasnila daje: ......... Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12. ■ Pisarne so v lastni bančni hiši. 1 — - . ... Vee Cisti dobiček m razdeljuje zavero- vancem; dosedaj sc ga je Izplačalo K 2,495-719-—. Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8. »■■hi m regteirovana zadruga z omejenim jamstvom .'j^eusu-iajuiumin.:.1 priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v skarsko in litografsko stroko spadajoči dela ter jfh izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig i*1 caS0P^°v Xusustn.0 zeilojSnižtTro. KTa53acLod.ex32Le3^® ZL&t nTra,l1 je. 3Ld.togrxa£0^- ■■■■ Tol 'in štmrv. Ua ■—1 i 1 11 **o*tsa* h—inVliBloe 76.307. Priznano motna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so K1NTA kolesa. NajobŠlrnejSe jamstvo. Ilustrovanl ceniki brezplačno. K. Ca mernik LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Special. trgovina s kolesi in posam. deli. hpotcJetBBje kole«. r6.oS: L|iU|aiikt kreditna banka w L|uM|anL SStritar-j ava nlioa štev. tt. ■ ■■■■ Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. - Sprejema vioge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 VI*