Poglejte ba naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
J
GLAS NARODA B
rf
i i :: Čitaj
tisfslovenslčih,delavcev"v AmerikL

J VlC KOV
HA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
po poŠti naravnost me SVOJ DOM (hiflWI
Čitajte, kar Vas

Telephone: CHclsea 3-1242	lUealere* m Bimil Ctaaa Matter September 25th. 1*M at the Port Office M New York. N. TC„ under Act of CodfTMi of Man* 3rd, 1879.	
No. 175 — Stev. 175	NEW YORK, MONDAY. SEPTEMBER 8. 1941—PONEDELJEK, 8. SEPTEMBRA, 1941	Volume XLIX. — Letnik XLIX. —-:-- I --
NEMCI PRED LENINGRADOM
RUSI SE VEDNO DR2IJO NEMCE PRED LENINGRADOM. v_ MUNICUSKE TOVARNE OBRATUJEJO NOC IN DAN, DA MOREJO ZALAGATI RUSKO ARMADO
Vsa poročila naznanjajo, da se za Leningrad bije najbolj krvava bitka v zgodovini. Izgube so na obeh straneh velikanske. .
Poročila iz Mosikve pravijo, da marža 1 Timošenko irepešno vodi ofenzivo na osrednji fronti okoli Smolenska.
Nemci so že izgubili toliko aeroplanov, da jim jih že primanjkuje in jih pošiljajo iz enega kraja fronte na drugega, kjer so najbolj potrebni. Aiko bodo Nemci prihodnja dva meseca izgubljali po toliko aeroplanov, tedaj jim bo splošno pričelo zelo primanjkovati te ga najvažnejšega orožja.
Strahovito klanje
Kot pravi radio postaja v Leningradu, so Nemci v svojem prodiram ju proti Leningradu izgubili najmanj 300 ae-roplanov, več sto tankov in tnnogo tisoč vojakov.
Poročila s fronte na list "Iz-vestja" pravijo^	z
vsemi svojimi zračnimi napadi niso mogli razdejati cest in želzniških prog, (ki vodijo v Leningrad. Malo škoda, ki jo
gilh (krajih povzročili eksplozije.
Ob Volgi so fee Nemci naselili v 18. stoletju -ob času carice Katarine Velike. Nemci v sovjetski Rusiji tvorijo samostojno republiko, ki šteje — 571,089 prebivalcev, je 67 odstotka nemška ter meri 10,329 kvadratnih milj.
Navzlic temu, da žive že v Rusiji »koro 200 let, so vendar c tali zavedni Nemci, med katerimi je mno£ sabotažnikov in vohunov.
Gayda napoveduje padec Leningrada
Poznani laški urednik Virg-i-nio Gavda piše v listu Voce d' Italia, da bodo Nemci še pred zimo zavzeli (Leningrad, Moskvo in JCijev. Nff to pa bodo | Zgradili močno vzhodno črto ,ter bodo svojo pozornost obrnili na druge fronte.
Predsednikova mati umrla
Včeraj ob 12.15 popldne je na svojem domu v Ilvde Parku, N. Y.t umrla mati predsednika Roc»ievlta IMts. Sara D. Roosevelt. Vsled starosti ji je srce o tnpnilo. 21. septembra bi bila stara 87 let.
Predsednik je nocoj nameraval imeti po radio govor, toda ga je vsled šmrti svoje matere preložil do četrtka,
Mrs. Roosevelt je bila rojena deta 1854 kot hči bogatega trgovca Warrena Delano in njegove žene Catherine.
V oktobru leta ,1880 se je poročila z Jamesom Rooseveltom, ki pa je že leta 1900 umri. Iz tega zakona je bil edini sin Franklin Delano Roosevelt, sedanji predsednik 'Združenih držav.
Predsednik in njegova žena sta z materjo govorila v soboto popoldne in zvečer. Okoli polnoči fpa so materi pričele moči vidno pojemati in je postala nezavestna do konca.
Mrtvaški obredi bodo opravljeni na Rooseveltovem domu v torek in bo poleg družine navzočih samo nekaj prijateljev in sosedov Rooseveltove družine. Njeno truplo pa bo .položeno v grobnico poleg njenega moža na pokopališču- cerkve St. .lames v Hyde Parku, Y.
"Nemčija se ne misli pola-	, ,	, , _. ,
stiti cele Rusije," pravi Gay-ffa^2 ob.**»»m
ŽELEZNIČARJI SO GLASOVALI ZA STRAJK
Z zahtevami glede višjih plač se bo bavil predsednik. — Soglasno s postavo ne morejo za-štrajkati pred .potekom dveh mesecev.—Roosevelt bo imenoval poseben posredovalni odbor.
Predsednik Roosevelt se mo-
lavskim problemom. Konci prejšnjega tedna je 1 milijon 250 tisoč železničarjev odgla-sovalo, da bodo zastavk.ili, če železniške družbe ne ugode nji-^^Mizind^Z '^"tevam in jim ne zvi-
središča. Ruskemu narodu 'bo pretila lakota in ravno tako tudi armadi. Rusi sami vedo, da bo z izgubo teh štirih gia\nih mest vojna Izgubljena.
da. "Zadovoljna bo z zavzetjem najvažnejšega dela evropske Rusije, kjer bo mogla | ■zgraditi močno obrambno črto. morebiti napravijo nemški ae-| Poglavitni kraji v tenm delu roplani, je kmalu zopet poprav1 ~ " ljena.
Na celi fronti so v teku zelo vroči boji, toda najljutejši se bi jejo pre«d Leningradom ter pred Odeso.
Moskovska radio postaja i pravi, da delavci gTade močne utrdbe okoli Leningrada. V tovarnah noč in dan izdelujejo orožje.
Rusi izganjajo Nemce v Sibirijo
Ruska vlada je pričela pošiljati Nemce, ki* so nastanjeni ob Volgi, v Sibirijo, ker so na povelje iz Nemčije na mno-
Jugoslovanski dan v New Yorku
Rusija bo podvojila produkcijo premoga
Rusko vladno glasilo "Iz-vestja" poroča, da ibo Rusija podvojila 'produkcijo premoga v Sibiriji.
Produkcijo bodo najprej pospešili v okraju Kuznec med Uralom in BajkaAskim jezerom, dva tisoč, milj proč od fronte.
Amerika pred veliko odločitvijo
Washington je zelo vznemirjen v pričakovanju, kaj bo predsednik Rooocfvelt nocoj (govor je predsednik preložil na četrtek zvečer vsled smrti svoje matere. — Op. ured.) v svojem govoru po radio jjove-dal. Senatorji, poslanci, tuji Diplomati in vladni uradniki povprašujejo: AJi bo predjed nik prosil kongres, da napove Nemčiji vojno, ker je nemška podmornica streljala na ameriški rušileo Greert
Vendar pa po splošnem mnenju ni mogoče pričakovati, da bi predsednik po radio prosil kongres kaj takega, kajti v tako resnem slučaju bi se na kongres obrnil s posebno poslanico. Pri vsem, tem rpa je glavno mesto polno govoric, da bo predsednik po radio pozval kongres, da napdve vojno. Tako domnevajo .nekateri, ker je predsednik izročil Angliji 50 rušilcev in je šele potem o tem obvestil kongres. Ravno t aiko je predsednik poslal okupacijsko armado na Islandijo in je pozneje o tem obvestil kongres. Tudi parnike, ki so bili last
raznih tujih narodov je ukazal zapleniti ter je pozneje obvestil kongres.
Zato washingtonski krogi pravijo, da .se ne bodo prav nič čudili, ako bo predsednik nocoj V svojem govoru pozyal kongres, da Nejnčiji napove vojno, 'pozneje pa bo kongresu poslal tozadevno po-slanico.
NAPAD NA RUŠILEC
Berlinska vlada je včeraj priznala, da je nemška podmornica oddala torpedo na a-aneriški rušilec Greer blizu Islandije, toda pravi, da je rušilec prvi pričel streljati na podmornico.
Mornariški department v Washingtonu pa odločno zani-kuje, da bi rušileo napadel podmornico in pravi, da ima poročilo . rušiio^vga poveljnika, ki pravi, da je podmornica
šajo plač.
Tekom zadnjih mesecev je moral predsednik Roosevelt kot vrhovni poveljnik ameriške obrožene sile, že dvakrat posredovati v delavskih sporih. /
Prvi slučaj je bil pri North American Aviation Company v Inglewoo<t, Cal., drugi pa pri Federal Shipbuilding and Drvdock Company v Kearney, N. J. V dbeh slučajih je zvezna vlada prevzela obratovanje. Tovarna^ North American Aviation Company je bila že vrnjena prejšnjim lastnikom, qo-čim ladjedelnico v Kearney še vedno upravlja mornariški department.
V slučaju železničarjev je pa srtvair precej drugačna kot je bila v omenjenih dveh »lučajih. Železničarji so namreč podrejeni posebni zvezni postavi, ki se ji morajo pokoriti, kadar sklenejo zastavkati. ,
Žel-»zničairske bratovščine, čijih 900 tisoč članov ni zaposlenih direktno na vlakih, so določile stavko za dan 11. septembra, d oči ni &e bratovščine prožnih delavcev, strojevodij, "kurjačev in konauktorjev glede tega se niso sporazumele.
S tem pa seveda ni rečeno, I in lastniki rudnikov v Kirk-da bodo železnice takoj prene- land Lake, Ont. hale obratovati. Predno 'bo \ Unija je že izvolila J. L. Co-
V soboto, 6. septembra je bil v New Yorku zek> slovesno obhajan Jugoslovanski dan. Slovesno obhajanje ^e je pričelo s sv. mašo v slovenski cerf#vi na Osmi. Ob pol 12 pa je bila pravoslavna maša v ruski^ cerkvi na Madison Avenue in 121. u-lica. Ob 12.45 je bil banket v Contmodore hotelu. Navzočih je bilo okoli 800 ljudi, med njimi tudi governer države New York Herbert H, Iiehman, jugoslovanski poslanik dr. Konstantin (Fotič, jugoslovanski generalni konzul v New Yorku D. M. Stanojevič in mnogo drugih odličnih oseb. Banketu je predsedoval Frank L. Polk, bivši držaivni tajnik pod predsednikom Woodro w o m Wilsonom in predsednik American Friends of Yugoslavia, Inc.
Polk je po kratkem nagovoru predstavil kralja Petra, ki se je oglasil iz Londona. Rekel t je, da so vse njegove misli in nikakor niso ofrv^na. Poteči j čustva a^agoslovanskim naro-•mora še trideset dni, preanoj dora> trpi ^ fc^to tujčevo smejo železničarji zastavkati. j p^o.
Če je torej stavka določena j Govoril je tudi ministrski za dan 11. septembra ter če se predsednik general Dušan Si-bodo izjalovili vsi nadaljni po- ^^ Krajj je govorii angle-skusi poravnave, bo štrajk iz- j ^ Simovič pa srbsko, bruhnil šele sredi novembra. J Nato se je program nada-Pet Železničarskih bratov-1 jjeval zopet v Xew Yorku in je ščin zahteva 30 odstotno zvi- g0V0rji wenfien L. Willkie, za šanje temeljnih plač. Enajst'njim pa governer Lehman, bratovščin, čijih členi niso za- j Willkie je v svojem govoru posleni direktno na vlakih, za- po2ivai predsednika Roosevel-hteva od 30 do 34 centov več- ta> da naJ- ^ ysemi gUami brfl.
nn 1irn	ni pravice ameriškim ladjam
celi njeni zgodovini iu jfla be-stijalna sila >4cuša odrekati Ameriki svobodo morja. Z»a A-meriko je zahteval, da njene ladje prosto vozijo po severnem Atlantiku, do kar ima po mednarodnem pravu vso pravico. z
"So nekatere stvari,'' je re-
GRADBE VOJNE ' MORNARICE
V ladjedelnici v Kearnv, N. J., ste bili v soboto 9plov-ljeni dve novi lahki križarki. Te vrste bojne ladje so zgrajene po najnovejših načrtih in so opremljene s posebnimi stroji ter jih imenujejo— "skrivnostno ladjo/'
Križarki imate po 6000 ton, takoj nato pa so pričeli graditi težko kri žarko Willkes-Ba rre, ki bo imela 10,000 ton.
Vse ladjedelnice z veliko naglico grade bojne ladje, tako da bodo Združene države v nakarj letih imele najmočnejšo vojno mornarico na svetu.
Krsjj Peter hoče biti letalec
. ... ,	V soboto je jugoslovanski
kel proti koncu, <ki jih noben kraJj Peter n ^ Londonu ob.
narod ne sme pustiti, razun da|,haija, §v(>j 1g To}fetlli <laT1 in je izgubi bvojo moc, pa so tu<ii «e|neknra časnikarju rekel, oa bi
/Irii»a tfrori L-aianli na Likin	_	. »
na uro.
Železniške družbe pravijo, da bi imele na leto 900 milijonov dolarjev več stroškov, če bi hotele ugoditi tem zahtevam. Ker je večina železniških družb že zdaj precej zadolženih, bi tega nikakor ne zmogle.
Glasilo železničarskih bratovščin, "Railroad Workers National Weekly" pa pravi, da so imele železniške družbe v tekočem letu nad tisoč milijonov dolarjev dobičkov ter da se je število železničarjev v zadnjih dvajsetih letih znižalo od dveh milijonov na- en milijon. To se pravi, da mora železničar izvršiti v sedanjem času še enkrat več dela kot ga je rzvnšil pred dvajsetimi leti.
Delavsko posredovanje v Kirkland Lake-u
V n ikaj dneh l>o sestavi:em posredovalni odbor za poravnavo spora med delavsko unijo
stavka iadbruhnila, bodo morali železničarji zadostiti vsem toč-
hena za svojega zastopnika. Lastniki rovov imajo pet dni
kam postave. Posredovanje se .časa, da imenujejo svojega zaje izjalovilo. National Railway | stopnika. Zastopniki obeh spor Meditation Board poroča, da' nih strank morajo v 10 dneh je storil vse, kar je bilo v nje-' priti do sporazuma, drugače
bo stopila vmes vlada in bo za devo uredila.
Skupni odbor se more se-
govi moči. toda bratovščine so gladko zavrnile vse njegove pogoje.	^ |
Po postavi bo predsednik i-1 stati v najkrajšem v dveh ted-menoval posebno komisijo, ki ;<nih in vzelo bo -zopet najmanj najprej oddala na rušilec tor- ibo dognala značaj in ozadje dva tedna, predno ibodo zasli-pedo, rušilec pa je nato vrgel spora. Komisija bo po preteku žane vse priče. Posredovalni globinsko bombo in je bila pod- tridestih dni sporočila o uspe-'odbor bo na podlagi zaslišanj mornica najbrže potopljena, hih svoje preiskave. Dognanja | eistavri'l poročilo, ki ga bo po-ali pa saj zelo poškodovan, in priporočila te komi&ije pa I slal delavskemu departments
pluti po severnem Atlantiku. Rekel je, da je za Ameriko napočila najpomembnejša doba v
druge stvari, katerih ne sme narod pustiti, ne da bi izgubil svojo dušo. In ameriško mišljenje poznani m vem, da Amerika v tem času ne sme izgubiti svoje moči in duše."
Governer Lehman je imel kratek nagovor, tokom katerega je rekel, da so brutalne na-cijske sile uničile Jugoslavijo in druge male države.
"Nesramno so bile uničene', je rekel, "toda .Če bi bile skupaj bi mogoče zdržale napad
in bi ohranili svojo svobodo,) ,
Prosimo Boga, da mi v tej de- "
po njegovem mnenju morala angleška armada vpasti v Italijo-
"Ndč se ne kesam, da sem se odločili iti v boj s Hitlerjem,*' je rekel, ko je hodil po vrtu vile svoje matere kraljice Marije 70 milj iz Londona.
Kralj Peter živi s svojo materjo, odkar je v juniju z aero-planom dospel v Anglijo.
Kralj želi stopiti v angleško zračno armado kot pilot. Pravi, da ga Toke kar stfbe, da bi vzel v roke volarn kakega aero-
želi ne napravimo tako fatalne napake."
Polk je po radio tudi prebral čestitke predsednika Roo^e-velta kralju Petru:
"Ob priliki te obletnice rojstva Vašega Veličanstva poši-| . , . ljam iskrene čestitke in zago-	^
tovilo svojega občudovanja in I ^ p^ftolel v Italiji težko bole-
spoStovanja junaškega in slav-!2™' in k« J? okreval, se je vr-
ml za nekaj tednov v Zdruze-
Taylor pri papežu
V Rim je odpotoval posebni Roosevltov odposlanec pri Vatikanu Myron Taylor. Kakor-hitro bo dospel tja, ga bo spre-
nega odpora jugoslovanskega naroda."
Program pa je zaključil Moški zJbor iz New Yorka, ki je zapel Jugoslovansko himno in Slovenec, Srb, Hrvat.
ne države.'
Biv£ predsednik Venezuele v N. Y.
Na krovu pa mika Santa Paula je c^ospel v New York 58 letni Ele»zar Lorez Contre-ras, bivši predsednik republike Venezuele. Topničarji na Fort Jay so mu odali na čast 21 strelov*
General C-ontreras ima za republiko Venezuelo velike zasluge. Pod predsedstvom Jua-na Vincenta Gomeza, je imela
dežela absolutno diktatorstvo, dočim je Gontreras uvedel napredno demokracije.
V Ameriki namerava ostati nekaj tednov ter proučevati kontinentalno obrambo.
Iz New Yorka bo odpotoval v Washington, kjer ga bo sprejel predsednik Roosevelt v av. dienci.
Značilna napoved japonskega, lista
V	Tokio izhaja tednik, v katerem je večkrat izraženo n.ne-nje odličnih vladnih krogiv. Prejšnji teden je list prerokoval poraz Nemčije. Marsik lo je mislil, da bo vsa naklada že
J po nekaj urah zaplenjena, toda prodajalci so list nemoteno prodajali.
V	uvodnem članku je rečeno, da naciji in njihovi slabo utemeljeni načrti sicer še niso poraženi, toda po preteku tretjega vojnega leta bo ključ k položaju v rokah zaveznikov.
Zaključek intervju-a z ministrom dr. Krek-om
Na vprašanja posebnega dopisnika v Londonu Aloziju S. Klemenčiču, je slovenski minister dr. MIha Krek odgovoril sledeče:
KAJ PRAVITE NA NAJNOVEJŠE PISMO GROFA J3FORZE7 "
- "Grof Sfdrza se bori za nekaj nemogočega na nemogoč način. Dejanski danes vsa Italija soKdarizira z Mussolinije-vo politiko—in ne Sforzino. G. Siforza nmnenoma pozablja, da Julijska krajina do leta 1918 ni bila nikoli italijanslka in da na tej zemlji, 1200 let nepretrgoma žive Slovenci:
Trst je kot pristanišče Jugoslavije važna luka vse Srednje Evrope—'kot italijansko pristanišče pa je brez pomena in mora propasti. Vsa slovenska zemlja je ekonomsko In
prometno vezana na Trst.
To so objektivno dana dejstva, ki jih tudi ipolemika tako spoštovanega gospoda kot je grof Sforza, ne izbriše in ne izpremeni!
Sporazum je res nlogoč med dobrimi sosedi, a predpogoj dobrega sosedstva je prav to, da se prizna vsakemu kar je njegovega."
KAJ MISLITE O SEDANJI NEZAVK3N1 HRVATSKI?
"Prepričan sem, da bodo Hrvatje sami z njo temeljito o-pravili. Kakšna hrvatska država je to, ko so pa najbolj hrvatski kraji odtrgani od nje? ko je skoro cela Dalmacija pod Italijo? ako more biti ta država nezavisna, ko ima italijanskega kralja in Voditelja, ki je v Mussolini jevi službi T Ka-
ko more biti ta država svobodna. ko mora imeti svojo vojsko pod nemškimi in italijanskimi častniki, in ki je gospodarsko in finančno popolnoma vezana na Nemčijo in Italijo? Toda povdarjam, da sem prepričan, da samo po polen sporazum med nami, najiskrenej-ša vzajemnost in sodelovanje more prinesti srečno rešitev talko za Hrvate, kot za Srbe in Slovence."
Kaj bi še radi povedali ameriškim Slovencem?
"Pozdravite jih in jim sporočite mojo zahvalo. Prosim jih naj mi kaj pišejo, naj mi sporoče svoje misli, predloge, želje in zahteve."
Tako je zaključil minister Miha Krek svoj LnteiVju s g. Klemenčičom. London, Anglija.
"WEA8 JI i 10 D I" - Kew Tort
Monday, September 8, ! 941
V8SAN0?£jf# L 1MB
GJ.AS J^A^ODA
(▼Old OF TH> PSOFtA)
OWBM umi PutolUbed tj SUveal* PoMithlnf CMgtav, (A Oorpontloa).
Bakra, President} J. Lopaba, Sec. — PUec of basin«« of ttM torpoMtioB UmJ addreSM* of ibov« officers: Sli WEST 18th STRUT. NEW 10BK. N. Y.
48th Year
"Qlaa Naroda" Is Issued every day except Saturdays, Sundays aad Holiday«.
Subscription Xearly Wf—. Advertisement on AciMmsttt,
Ea celo leto velja list aa Ameriko In Kanado $« —; m pol leta IS.—j ■a astrt leta «1.00. — Za New York m celo telo 17,— ; n pol le«« fSJO. Za Inozemstvo mm eelo leto «7.— ; as pol leta «8.00.
-oias Naroda" Ubija vsaki dan lsrsemil sobot, nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA." KI« WKST 18tk STREET, NEW YORK, M. Z.
CHelsea S—124»
RUSUA IN FINSKA
0e se začne kakwna govorica vztrajno širiti, je to jasno znamenje, da ni 'brez vsadke resnične podlage. To velja tudi za govorico o rusko-finsaikih mirovnih pogajanjih.
Začelo se je v Washingtonu, ko je col. Per Zilliacus, atašč finiskega poslaništva izjavil, da po njegovem mnenju Finci ne bodo prodirali preko svojiii meja. Finci, je rekel, hočejo dobiti nazaj le zemlje, ki so ga izgubili z rusko-finsko pogodbo leta, 1IM0, Nemcem pa nočejo pomagati.
K tnalu nato je dospelo iz Londona poročilo, da so pogajanja med obema državama že v teku ter da nastopa ameriški poslanik Winant v vlogi posredovalca.
Ameriški poslanik je tozadevno vest zanikal, toda dva dni kasneje je finski feldmaršal Karl Oust&v Mannerheiffi, vrhovni poveljnik finske armade, rekel, da je pripravljen skleniti premirje, kakorbitro bi dospeli Finci ha fronto izza leta 1939.
S. A. Lozovsky, sovjetski podkomisar za vnanje zadeve, je dodal k verigi .okoliških dokazov nadaljni člen s svojo izjavo, da bi Finci prav radi sklenili mir.
V vsakem slučaju bi morala dati sovjetska vkada Fincem trdna jamstva, predno .bi odložili orožje.
Ce pe Kusi res hočejo pqgajati s Finci, je jasno, da sta jih k temu pripravila London in Wiasliington. Popustiti bodo morali v marsičem, da bo .začeta akcija uspešna.
Slehernemu je znano, da sta Amerika in Anglija Fincem zelo naklonjeni, in če bo Rusija .sklenila ž njimi mir, bo ] »opravila marsikaj, kar je zakrivila s sklenitvijo rusko-nem-tke pogodbe.
Če je Kusija zavzela, baltiške države samo v svrho obrambe pred pretečim nemškim napadom, noj bi se tudi baltiškim državam odpovedala. To M napravico znatno boljši vtis kot pa samo govorica o finskem stremljenju po sklenitvi miru.
Zaenkrat se .še ne ve, kako je Finska odvisna od Nemčije. Mogoče sploh ne sme in ne more ničesar ukreniti na svojo lastno roko, to je brez Hitlerjevega dovoljenja.
Pa če je Finska odviisna ali svobodna, zaenkrat je stvar separatnega miru povsem v ruskih rokah.
Po lanski pogodbi je dobila Rusija od Finske vso Ka-relijsko ožino, do katere' ni bila v nobenem oziru upravičena.
FLnci bi nikdar ne ogrožali Rusije in bi se nikdar ne zvezali z ruskim sovražnikom, če bi jim moskovska vlada za-jamčila prijateljske odnoašje. Karelijci iso čistokrvni Finci ter je dvomljivo, če je po sklenitvi miru kakšna karelijska družina še ostala v zasedenem ozemlju. Skoro manjšega pomena je dejstvo, da je v tem ozemlju, precej finske industrije in erozdnega bogastva.
Edinole o"b strani zaveznikov se obeta Fincem bodočnost; Slehernemu je dobro znano, da nimajo Finci ničesar skupnega s Hitlerjevim narodnim socijalizmom.
Dve nič kaj dobrega obetajoči poti sta bili odprti Fincem. Pridružili so se Nemčiji, nadajoč se, da bodo v zvezi ž njimi ohranili že vsiaj nekaj svoje neodvisnosti. Priključenje Rusiji .bi pomenilo zanje gospodarsko stisko in politično suženjstvo.
Neoziraje se na to, so pa napravil: Finci veliko napako, ko na ljulbo nacijski Nemčiji opustili svojo nevtralnost. Pridružiti bi ise morali podjarmljenim deželam v njihovi borbi proti nacijskemu nasilju.
z^užnjene domovin«
Predraga teta:—	11 iko vse so odpeljali v Nemčijo.
Prav lepo se Ti zahvalim za fH P* «Pf	kfr ^eliko
pismo, ki smo ga dobile. Smp	^ajstva. Jaz aedaj ne
že zOlo težko čakali na odgovo* Mf1* v L^y^no ker nas ne Povedati pa vpn moramfkako ^; W	od vede
je bilo z najino poroko, to je'"*1 m * *™<>	1»
bilo huj&e kakor takrat ko je	kl im,a	lh v
prav kratek predat. Res, da f^*™'	ft "^f™0
sem se mislila poročiti letos,|^Lvsl vodo v mtlh (jOZLk za samo mailo pozneje, pa je naju;7"0,.". . .. ..	... „
prehitelo, pa tudi tmmiKatere:!	™ S°vomU ?x.s-
ga drugega. V začetku maja ^^^T	V M
so začeli pobirati dtubovmke,	P<*ta
pa največ kaplane in redovni-1 lPraV	po^ve od
ke, pozneje pa tudi župnike, tako, da sploh ni bilo maš? in e-ii-Šalo se dto bodo odpravili vse, kar je cerkvenega in s silo vpeljaJi oivilnl zakon kakor v
Nemčiji. Takrat
-1
naznanilo in vabilo.
' "J ; y	' -iT"" v.'-.
Vsem uradnikom slovenskih
društev, klubov in organizacij sva pa kar v ChLc&gu ee naznanja, da se
hitro naredila, da ni bilo pre- bo vnžila v petek dne 12. s:p-pozno lil res čez dva dni so go-|tem|bra ofb 8. uri zvečer seja u-spodu župniku vzeli vse knjige,radnikov ali zastopnikov vseh in odnesli na občino. 1	s'ovenskiEh društev, »v cerkve-
Sedaj morajo otrok-? nesti v1 ni dvorani sv. Štefana, 22nd obSinsko pil arno vpisat naone-|R:ace in Woksott Avenue, sto v cerkev h krstu. Toda za poroko ne vent, ker na hitro smo se stairi in m^adi poročili. Namesto gospoda pokopava organist. tako, da kmalu bomo na Turškem. .
V začetku junija so nam pa še gospoda vzeli, tako, da je sedaj vše prazno: cerkva in žil p-
rr*-?
m
'0£
DEFENSE BOND QUIZ
Namen te »?je je, da f-e izbere odbor, ki bo vodil abLranje prispevkov in darov za trpečo staro domovino. Ako imajo katera dirušftva v ta -ramen že izbrana zastopstva, so vabljena tja, ako ne. tedaj prosimo in vabimo, da se te se^e gotovo *P- oiileleže vsaj presedoik, tajnik nišča In ko se morali preseliti] in bla-gajnik vsakega drt^tva, v Ljul/.jano. Nas gospod je bil kluba ali organizacije. Zadeva
Vpr. Ali morejo biti zamenjane Defense Stamps?
Odg. Da; zamenjene morejo biti v gotovini pb vredriosti ali pa izmenjane za Defense Earnings Bonds. N. pr. -75 znamk po 25 centov vrednih $18.75—se more zamenjati za Defense Savings Bonds, ki bodo v 10 letih vredni $25.
Vpr.: Kako dolgo so že na prodaj v trgovinah Defence
Savings Stamps f
Odg.: Znamke so se naprej ^ pričele prodajati v drži Michigan 10. julija. Ta ideja je imela tak uspeh, da se zelo naglo |širi in v kratkem bodo znamke- prodajali po vseh trgovinah po Združenih državah.
Pripomba : Ako žeKte kupiti Defense Bonds in Stamps, pojdite na najbližnji poštni u' rad, na banko, hranilnico ali posojilnico, ati pa pišite nA: Treasurer of the United States, Washington, D, C.
Na pošti. ----
Ena najpopolnejših organizacij, s katerimi se lahko Amerika pred vsem* svetom ponašanje ameriška pošta.
To je splošno pribito dejstvo in to dejstvo je bilo znano tudi rojaku Filipu Korenčku, sedemdesetletnemu pei larju, ki se je skromno preživljal' s skromno *v>kojnino.
Njegovo stanovanje je bilo lično pospravljeno, ofclaČil se
je preprosto toda snažno'« in
čisto in red je ljubil nad vse
iia svetu.
Le malo pozabjjiv je bil vča-
WI1LIAM GREEN O OBRAMBI DE2ELE
Na državni konvenciji Delavske federacije v Bridgeport, Conn.,1 je poudarjal predsednik Federacije, Wiljiam Green, da vojaški obrambni program nič ne zaostaja, dočim se je za mornarico že marsikaj zgradilo še pred določenim časotm.
To je izjavil Green z dovoljenjem vojnega podtajnika Pattersona in mornariškega tajnika Knoxa.
Da se vse tako gladko vrši, ni nemala zasluga Ameriške fedracije, ki drži svojo obljiibo, da bo nadvse požrtvovalno služila deželi. Federacija bo vedno sledila razsodnemu vodstvu predsednika Roosevelta.
Ob tej pniliki je moral Green seveda tudi nekoliko okrcati konkurenčno organizacijo CIO, ki je s stavkami precej »škodovala normalnemu razvoju narodnega obrambnega programa.
nevaren
Na banovinski cesti v Stara Loki se je pripetila huda nesreča. Posestnik Žagar Franc je hotel na ovojem vozu poravna to naložene bi ode, pri tem pa mru je spodrsnilo in je odletel z voza na oesto. Prav tedaj je privozil iz Sel§k£ doline v gme-
padec.
ti proti Škof jI Loki motor s trikolioo. MiotocikJlistu je uspe-4o, da je na^lo zavrl »vozilo, M je švignilo trenutek zatek tik mimo. Žagar je Ml le lažje poškodovan a malo je manjkalo, da je srečno ušel fe|nrtX.
»aiprt v Mengšu tri tedne, potem so pa bili oproščeni, samo pod pogojem, <Ja so morali zapustiti državo. (Nemčijo) in odišli so v Ljubljano. Nekaj časa -arno hodili k maši v M ... . ker tam so Še pustili gospoda, potem smo izvedeli, jda ^o na B .... se gospoda, ki so 82 let stari in imajo po dve maSi v nedeljo. Ki vsi mladi, gremo tam s kolesom; meni ga posodi P .. .. toda stari gredo kar pe«, d:ugi se pa kar z voaom peljejo.
Kaplan je bil zaprt v Fatani-ki-, potem v Kamniku, potem- v Brigunjah na Gorenjskem^ nadalje pa v škofovih zavodih v Št. Vidu. Morali so kromtpir o-kopavat, živino futrat, telovadit toliko čai-a, da so bili čisto izmučeni. Zaprti so bili -dva meseca, potem se jim je vendar posrečilo, po desetih prošnjah, da so bili oproščena pod pogojem, da zapustijo državo in šli so na svoj dom v Ljubljano k svoji materi. Samo dva duhovnika sta bila o-proščena, v vs*m tem kraju, res sta imela srečo. Bilo je pa tudi preganjanje drugih, ki so biti tudi zaprti. M^ed njimi Sušterjev Tone in dtaigu Pripeljali so jih domov po svoje stvari, vsak je lahko vzel samo kovček, vse drugo je moral pu-■T ti ti-doma. Vpričo njega so zapečatili hišo, njega pa pregnali v izgnanstvo v Srfbujo. Tudi nas so že večkrat popisa!!i, zato smo mi, kakor drugi vedno pripravljeni na vse in ne vemo, kaj nas bo še doletelo. Na Štajerskem so kar ponoči prišli in jih odpeljali. Takih slučajev je prav veliko .... ,
jSedaj nam pa igra godba vtako nedeljo pred pošto, namesto sv. mase pa jih je tudi precej, ki gl-edo k tej maši . . , ^ffladih delavcev rii doma ve-
je nujna, zato prosimo, da ruhčv' tega valbila ne prezre. Po drugih naselbinah so že na delo za ta namen. Mi smo imeli do sedaj na rokah izlete in druge zadeve. Zdaj je pa napočil čas, da storimo kar se storiti da, za ta namen. Ne bilo bi lepo, da bi bili mi Chigažani zadnji. Še vedno smp se izkazali i' častno v takih slučajih in upati je, da se bomo tudi seliaj. Z& to še enkrat uradniki društev in drugi, ki s? zato zanimajo, pridite gotovo na se-jo v petek 12. septemjbra ob 8. uri zveeer.
Da se prihrani čas in denar, se posebna vsf>ila ne razpošiljajo in vsak naj vzame to naznanilo na an an je. '
John Gotldeb, tajnik krajevnega priprav, odbora za JiPO, ?lo»v. sekcija štev. 8.
Veliki
delfini v reki haas.
t. - _	«v>
Iz Severnega morja «io priplavali ipo reki M^ tja do ho-landsJke vasi LiffirtTTije delfini. Tam so pa naleteli na nepremagljivo ovirr) — na jez. Vec dni so plavali po reki in bili so seveda ne ma!lo presenečeni, ko so^na'feteli na o\iro kamorkoli so se bili obrnili.
fV morju Idlelfin ne pozna nobene ovire, tam na ,<&al in bregov, kakor v reiki. Dva ribiča sta posknHia delfine ujeti, toda vedno, kadar se jim je posrečilo spraviti ga v rrfirežo, se je hitro iztngal iz nje.
Ker je zdaj čas drstenja teh rib, živečih V vodah širnih oceanov, domnevajo naravoslovci, da je hotela ena skupina delfinov /poiskati mirno zatišje. Prebivalstvo oko Lskih Tiari hodi z velikim zanimanjem gledat živahne delfine, od katerih tehta vsak najmanj 750 kg, in ki morajo vedno znova pokukati ia. vokJe da se ne zadciše.
POSTNE ZNAMKE.
Kje govorimo o poštni znamki, moramo povedati, da so začeli uporabljati znamke na Angleškem konec leta 1840. Pravijo, da so imeli v PeEziji dve desetletji prej znam/ke, tc*Ja iz til-tih časov nam, nobena ni o-hii antena. Gotovo je, da so bile na Franeoskem uvedene znandce šele leta 1849.
,Ne da bi govorifi o na daljnem razvoju znamke, niti da bi	. popisovali strast zblrallcev vor' toda prijatelj se mu za ci-
«i, kar je ibila posledica težkega ČVefa v mladosti iii posledica visokih let.
'Njegovo življenje je bHo u-smerjeno kakor ura. Vse je moralo biti na svojem mestu, vse o pravem času. Dan je bil dnevu enak. V gostilno je stopil le na dan svojega godu in ob velikih praznikih.
Spomladi je bil v časopisu naletel na ime starega prijatelja, ki ga ni videl že nad štirideset let Pisal mu je in po nekaj dneh dobil odgovor. Tako sta si pisarila vsak' mesec dvakrat in obnavljala stare spomine.
Ob priliki svojega godu je bil Filip Korenček tako veseTo razpoložen, da. je sklenil prijatelja razveselifi z malim darom. Ker se ga je spominjal še izza mladih let kot strastnega kadilca, je kupil škatljo cigar in ms jih poslal.
Po nekaj dneh dt^>i odgo-
znamfk, bomo navedli nekaj a-nekdot v zvezi znamkami, ki bodo morda zanimive.
i^akaj je PananUski prekop v Panami in ne kje drng^e? O tem so glasovali v ameriškem senatu in je b?'o le 15 odst. senatorjev za to, da ga skopi jejo v Panami, 50 odst/Mcnatorjev pa ga je želelo imeti v Nicaragua. Nekega dne je izšal v Ni-carakua serija znamik. ki je predstavljala biohanje ognjenika Momotonibo v Nicarakui. Zero kpa in prikupna silika, tudi zanimiva, toda usodna. Neki pristaš zamisM; naj gre prekop skozi Panamo, je kupil toliko znamk, kolikor je senatorjev, in vsakemu je poslal po eno pismo s i-ledeeo vselbino: "TT-radni dokaz strašnega delovanja ognjenikov v Nicarakui.'* Senat j? sklenil, naj še takoj priČno priprave za kanal skozi Panamo. .
Leta 1911 so bile izdane nove indijske znamke s sliko angleškega kralja Jurija V. ki jte imel okoli vratu največje indijsko odlikovanje, veliko ovratnico, na kateri je vLael ma jhen slon. [Ker je ibil t^lon zelo aiDanjšan, so Indijci mislili, da je svinja, kar je največja žalitev za njihovo vero. Indijska vlada si
gare ni zahvalil. To ga je vzne-■ ■■ J.. ..uv T
zadeve ni preveč vzela k srcu, znamke pa je mora}!a vzeti iz prometa.
(Ljudje so se z znamkimi že tuiifi burili.
Bolivija iri Paragvaj sta si lastila Ohaoo. Dolgo časa sta dbe državi izdajali znan»ke z napisi: Chaco Para-guavano. Chaco Boliviano. O-kusu graverjer je' bilo prepuščeno, da bodo znamke čim bolj učinkovite. Dva sta se istočasno spomiifta, pa sta napisala na oboje znamk poleg že poprej navedenih napisov še: "Je bil, je, in ho. "
SLA^yiKAIWCE -
\ Vešče ua moških klobukih, zigzag i r malili strojih, stalno delo, vls>>ke cene — pri: GOOD VALITE HAT CO. 19 WEST 4th STREET NEW YORK CTTY
ADVERTISE FN T-I A5 N ARpn^ "
Vojnjoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in
naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Bes," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo vež dobri.'' To* da vse drugo je res,,kot ta trditev, ako vpoštevamo to atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Ž atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti
plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo meje vseh
bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste pnejeli tekom 60 dni po zakl j učku vbjne in ko bodo podpisahe mirovnfe
zanesljivega zemljevida, kot^ je ^pogodbe. (Listek, ki je treba
izpolniti in poslati naravnost na zalag&telja, je v vsakem ki-' lašn.) Ti dodatni zemljeviii vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili va5' svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno m po' vojni" v celi khjigf. Ta atlas velja samo $2.75' za Združene države in	za Kanado. Ta

Nations
(V; angleškem jeziku^
RECEPTI VSEtf NAROj^QY,
Stane samo ^
• •	• mm m r -
sv -
Sa jje trdo vezana in ima 821 strani*1^ SI
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod*** so!f tudi V jeziku naroda, ki mn je kaka jed posebno
Cf
t® Wto je nekaj posebnega za one, ki se zanimaj o za/f
knhanje in s^ hočejo: Vnjim^ iimbdli ribati in, h ? upoMlmti,	r ' ^ - 1 r f ' !
KNBGABNI SLOV^NIC PUBLISHINQ CO*
216 West l8tb gi, Kew tbrtLl21® WeBt Street ;	' New York, H.
mirilo. — Kaj, če daru ni dobil? '
Pride drugo pismo, pride tretje. Toda v £ismu nobene besede o cigarah. Čakal je še dva tri mesece, nato je pa sklenil vpražati na postih
'Hedteni so bili notranjščino poštnega posIOpja prenovili. iZaradi večjega prometa, in ker je bilo poštno jpočlopje že
staro.
Ko je Filip Korenček vstopil, se mu je zdelo, da je prišel v nov svet; Tudi uradniki so bili drug-i. V opoldanski u-r! se je pred vsakim oknom drenjalo Ijodi.
Čaka, da pride na vrsto in se pritbži, da je poslal cigare, ki jih pa naslovnik skoro gotovo ni sprejel.
—	To je oddelek za registrirana pi&rna, — mu pravi uradnik. — Stopite k oknu št v. 6.
Tudi tam je moral precej dolgo čakati.
Uradniku se je mudilo ter je le napol poslušal, ko mu je Korenček pripovedoval:
—	BilcT je pred tremi meseci. Veste, prijatelja imam, s katerim se nisva videla že dolgih štirideset let. Pat sem bil na dan mojega rodu tako dobro razpoložen, da sem ga sklenil razveseliti. Poslal sem mn bakso cigar, pa jih menda ni dobil, ker mi v pismih daru ne omenja. je seveda, poštno poslopje prenovljeno. Zdaj so okna drugačna razvrščena. In tudi gospoda, ki sem mu izročil bakso, rii vec tukaj. Majhna baksa je biLa, zavita v zčlon papir, prevezana z rdečim trakom.
—	Ali imate potrdilo? — ga vpraša uradnik.
—	Nisem poslal priporočeno, — pojasni Korenček in tudi inšural nisem.
—	Ja, potem je seveda nerodno. Toda pošta je točna.
Le brez skrbi bodite, da je dospela .pošiljatevna svoje mesto.-
Filip Korenček pa ni bil pomirjen. Od ofana do okna je hodil ter ponavljal svojo pritožbo. Po preteku nekaj ur so vsi uradniki vedeli, da je neka j narobe z majhno v zelen papir zavito bakso, prevezano z rdečim trakom. In vsi so mu v naglici zatrjavali, da se mu za pošiljate v ni treba bati
—	Neuljudni so, — je pomislil Korenček, — nočejo se pobrigali; — Telegraf!rafi bi lahko ali kaj podobnega, da bi bil človek na čistem.
Precej ogorčen je odšel. iN' bil njegov god in rii bil praz-nik, pa .je hotel napraviti izjemo in ga na jezo zvrniti kozarček. Izza svojega zadnjega godu, ko je tisto nesrečno bakso paš Sijal, ga Še ni okusil. Toda kaj bo pijača brez tobaka? Da fcii mu požirek bolj teknil, sklene kupiti dobro ciga-ro in stopi v majhno prodajal-" no, ki se mu je znama zdela.
Prodajalka ga nekaj časa natančno Opazuje potejn ga pa* vpraša: — Ali niste bili jjted tremi meseci ali tako nekako, že tukaj? ' 1
Dober spomin je imela, sicer pa, kdor Korenčka enkrat vidi, da ne pozabi tako zlepa.
—	Bil sem, — Odvrne, o«ha pa vzame iz predala v zelen papir zavit zavoj in mu ga izroči rekoč: — To ste pozabili. •Naslov ste napisati, pa se vlEim je mudilo.
Korenček \*zame zavoj, o katerem je bil trdno prepričan, Ha ga je odposlal. Gre ž njfirt' *ia poštb, in uradnik, ki ga je malo prej le raztreseno poslušal, mu pravi: — Torej ste dobili svojo. pošil jatev.' Sej sem rekei, da je vše V redu dospelo. Ja, poštni uradniki se nikdar ne -zmotimo. Mi &e ne smemo zmotiti , .	* ""
pacaš wgBppg»-lltirTort ^
< Monday, September 8, 1941
RITS9DTE J1R L. IM
DAMER FEIG-EL:
Ppvrsnik
Luni je bilo doligoeas. Svojo;nog lakaj k svojemu gospodar-►Ižnost je opravljala melan- ju In začel.
dolžno;
iholKiio, kčr zanimive noči, za-bavne in vesele ure so minile tudi njej.
Tempi pacati! Spomladi jo je opeval petosolec v najkras-nejčih daktilih, da se je kar. vidno <fe»he|]ila same aemeljske hvale, poleti se je divila zaljubljenemu parčku;- smejala, ko je opazila, da i-o moleli neprenehoma pstec, kazalec in sredinec njegove desnice proti nelbu,; vztrepetala, ko se ga je ona o-vila tako ljubko okrog vratu; v jesenskem času se je nrnzala marsJik a to rem u zem-Jjami, ki jo je videl navf^a vina poftn v dveh, trplh neizprenuMijenih izdajah na nebu, dokler mu ni zaplenil nočni čuvaj tega užitka
ter vrpel v uredniški ketš policijskih paragrafov — toda
sedaj je zima. Sneg je uničil daktilfčni plamen imlademai pesniku, -ntraz je prepodil parček v jjorko sobo in Še gor<kejše objeiNe in Imrja je zaman iskala nestanovitnosti v nogah, da bi se nekoliko zabavala iz dvo-nožci po jarkih, ložah in igrmili. Vse mnrtvo. vse rrwtvo!
X/°, ne. Kdo je oseba, ki je pravkar zapustila kavarno? Trezno hoče hoditi, toda noge se ji opl'etajo, kar .je luna koj opazila. .
;I\er ji je bilo dol«gčas, je nadaljevala svoje opazovanje:
"Gospod je, mnogo ga je iz-pil iin ddbra pijača je bija ker ima uklenjer^ vinske duhove, ki mu silijo iz glave, v visoki črni ječi. Celo imeniten gosi)^ je, prav k meni prihaja dim izvn-tne i mport i ranke! Pred svojo hišo je, odpira(. ključ ima, no sedaj vem tudi, da ni poročen. Izginil je, od-pirA okna, vroče nru znoj mu teče s čela, briše se, vinski duhovi najbrie Še niso zapustili njegove lobanje, dobro bi bi'lo, ako bi malo potrkala na njegovo glavo in opczorfla duhova na odfliod."
Tav.* je luna govorila, spu-st-la .se na zemlljo, stopila v u-li-co, .šla v drugo nadstropje, odprla vrata, napravila prepih, ki j? u gasil luč, trkali a Egona Aliliča. in ne zopet vadiignila skozi okno v svoje višave.
Solnee v zlatem' kraljevskem ornatu se je že dolgo Setalo po neizmernem svojem parku. Svoje zvest-5 shržabnfke, ibleste če se žarke, je razposlalo p6 širnem kfaljestvu. Proti večeru, ko so se vračali žarki fcruktai doimov skoai mrfanhdlični mrak^ je pristopil mlad. lahkO-
I*' Veličanstvo. Kralj vseh kraljev, r.ecinik o^mdh planetov, središče vseli nebesnih teles ipo Laplacejevi teoriji. Brca tebe
4 'Gotovo, saj sejn čufl prepih."
"Torej t?o bili tatovi pri tebi. Sedaj pa ria delo. Tu ima« smotko. Potolaži še, Kajprutf napravim sliko za 'Extratolatt
ur m
Wellsova deklaracija o človeških pravkah
bi bila zemlja gola kakor giava o tem napadu. Sabo si moram pl!ešastega pehzijoni-1 Še nekoliko ogledati in jutiri bo
starega
sta brez lai-ulje.
In sclnce se je smejalo tej laskavi' Izjavi svojega <^>odložili ka iii, njegov sbieli je porde-val zapadno nebo in btfe e.?<pLce gorskih orjakov.
"Nadaljuj!"
"Lahkih nog priskakljam. na okna v drugem nadstropju,i skočiim oprpžno tia pod male a čedne sobice, korakam pocaid
po mehkem' tapeta in hajdt bil sem že na postelji. Oziram se okrog in kar groza nie obhaja, ko zapazim na belih rjah še ble* dejše^a spečega bolnika. Na gi'avl mat je sedela strasji^ porast, črn mačehe z iU^ečimfi. očmi in delnim suhim/ jezikom.
Poljubljati seni začel bledi obraz, najprej mirno, potem pa vedno strastnejše, dokfler Se ni vzdramil bolnik.
XJira je udarila dva pa j? t krat. Izprani in posiišeni želodec je krepko zahteval mazila in ga. tudi dolbil v najkrajšem času. namreč polovico vode i-z umivalnika, ker drugega zdravila .^'učajne ni bilo pri rokah.
•Nekdo je potrkal na vrata.
"Kdo je?"
Prijatelj je vstopil v sobo.
•"Ali še nisi vstaj? Prav kar sem ga oblil, *edaj mu iho-čeni Se malo pokajcHti pod noš, da se pre., odstrani. Prosim te, daj mi "motko iz mojega površniki."
"Kje ga pa imaš?"
"Xa obešaln."
44Tu ni ni nič, na stoln nič, na mizi nič, na tleh nič, saj vendar nisi šel v površniku spat?"
"Išči dobro!"
44 Egun, površnika ni!"
Bolnik je planil pokoncu in zelo sem bij! v.:-sel da je pri tem uniči1! ono črno poŽi*st z rdečimi očmi in nuhim jezikom.
Nekaj časa je premišlja1!, kar naenkra^ ph zavpil:
**Tatovi, tatovi!" in njegovo telo je palo na bele i^uihe.
4'Kaj 'bledeš? V-zdrami se vendar, da dobava tvoj površnik!"
"Nikdar v«eč, nikdar več! Poskušaj! Včeraj sem prišel v sobo, prižgžl luč, odprl okno, kar naenkrat -se odpro vrata, luč ugasne, jaz dobim ndiarec po glavi in tat je šel! s' površnikom."
"Ali so se vrata res odprla?*
Že romal k slika s primernim
Lepa knjiga J« tratama poslank*: odprta« *	*
odprimo JI sree-. . . (Timgkr) _; •'• 4

Zl VI VIRI
Spisal IVAN MATIČIČ

Knjiga Je svojevrsten pojav ▼ »lovenakl književnosti, kajti T nji je » trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od
davnih poCetkov i rta rem »lovanatv« do danainjeiga dne. Knjiga Je verno srcalo nafte ga »vljenja ln trpljenja. In kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih ve« kot mu more nuditi katerokoli naše zgodovinsko delo.
DED —
Je ZEMLJO otrebU. soral
OCE —
JjJf	tehtal tajM
SIN- , -
Je sorel me« tetklm klasjem
VNUK—'
se J« d vi preti bCM ■
IS
— 413 STRANI
vezaAO
Avtor knjige Je IVAN MATlQlC^ kij je »pisal aploSno znano knjigo"1 — NA KRVAVIH POLJANAH
WJSOT.
K N J I G A RNA
"Glas Naroda^*
♦t
NEW IOML
N. I.
besedilom po širnem s^etu."
Bil sein radoveden in ker sem se že prej vedno pomikal proti članu, ?em prišet o pravem časa na mizo.
Gledal	Na Čisti papir je
narisala s(pretna roka požrtvovalnega prijatelja sobo. luč, mizo, pri njej ^Šigona, za njlrn pa razoriieneg^i, razcapanega moža divjega pogleda, « povrž-nikom v levici, med tem ko je vihtela desnica veliko gorjačo,
nad. plnvo ničesar sltitečega si-roffhaka. FckJ <fltko pa .>e napisal risar: *4Roparski napakT V —rki ulici. Po škici, narisani
v sobi sami, kjer se je vršil napad.'*
'Zdaj grearf v uredništvo MExtrabf!atta", dobim sliko šest kron, naznanim potem vso zadevo policiji, ti pa le ostani v postelji', kajti brez površnika Se gotovo prehladih v tem mrazu."
Prijatelj se je poslovil pri durih, jaz na oknu in oropani Rgon je ostal sam.	£.
iTo je moj do^odljaj. Jutri, VeličaK tvo, ti pa povem nadaljevanji."
{Milostno je odslovilo solnce svojo družino in se zakopalo v mjelhke Ifassine temryozekw^ baržunaste^ra morja k počitku. Drujfo jutro je prižel budit svojega gospodarja sam lakaj, ki ni zatisnil očesa vbo noc in željno privakoval jutra, da poleti zopet Egona. V fljutem in dolgotrajnem boju s sovražno meglo je pnemagal radoveHhii žarek zadmjo zaipreko in že je bil v sobi, ki jo je pravkar zapuščal mož « sabTjo na levi in s srebrnim kifelčkom pod brado.
* MP^zdravljam, gospod policijski nadzornik," je reketl
Egon, loi je ležal v postelji in po" odhodu tega gospoda jezno erl v stroji.	*
^Povnsnika ni. joj m»?ni v tej hudi zimi! Vrhu vsega ga moram še plaSati."
"Tik — tik T' Naprej!"
Vidiš, dragi Bigon, tu sem ti prinesel današnjo številko "Extrablatta" le poglej mojo sliko. Ani nisi dobro zadet? In besedilo šele, karr beri. Ha, kaj -ne, zona te sprteletava., skoraj serri pisal prestrašeno o tem napajrfa. Celo mnenje tvojega zdravnika sem vtaknil v ta popis. Se par dni moraš ležati, da se ti zaceli rana, ki ti jo je vseka) v glavo neznani tat. Vsa policija je na nogah. Na, tu je pa honorar za sfliko in za popis! Pomisli, deset kron so mi dali."
^Trk—tik..."
4 4 Naprej."
"Klanjam se. klanjam se, gospod Milic. Oprostite, da vaju blagorodna gospoda, nadlegujem ob tako neprimernem časa. Weraj smo vae čakali, gospod Milic, v kavami, kjer sem jaz marker, da bi vam izročili površnik, ki sta ga pred dvema dnevoma blago volili pozabiti .na obešalu. Qospodar mi je pa ukazal in rekel: <4Žan, nesi po^ vršnife prebl agoTc^psmi go-spodu Maliču, sporoči mu, da ara najvljudneje pozdravljava jaz in moja soproga in vprašaj
Londonski "^imies" je objavil dnugo pismo najbolj slavnega sodobnega angleškega pisatelja H. H. Wefea. Wells ugo-thvl'ja, da je zelo vesel, ker je rijegbvo prvo pismo o- vojnih ciljjih Vabudilo talko pozoniost v vetei kulturnem svetli. Dobil je grmado' pisem, veČina piscev ga prosi, na^ bolj natančno razloži, katere so gonilne sile sedanje vojne, dnigi pravijo, da J 2sdaj ni čas zaž razniiSljevjhje, 6 bodoči ureditvi Evrope "Zdi se n'ii,'*'pravi1 Wells v drugimi šviojent' Kaivkil, "da bom vse vše zadovoljil, ako povem; kakšne so človeška pravice in kako sem si zammKliil *vojo deklaracijo."	;
jI. Vsul: človek ne glede na raso in (bc>rvo, ima pravico (Jo brane, <Jo strehe, do oblake, do zdravniške oskrbe in do vsega, kar je potrebno za uveljavlje-nje nj'i^ovih telesnih in duhovnih sposobnosti in za ohrainite'v
zdravja od rojf tva ;.lto 6ntrti.
2.	Vsak človek ima pravico do \"Zg»je, ki ga naredi vrednega državljana in ki mu od* pre pot do vseh kulturnih dobrih. Imeti mora vse življenje ^tudi kar največjo svolbodo miš-(jenja in besede.
3.	Olovek in njegovo imetje, ki j? pridobljeno zakonito, ima pravico, da sta zakonito zaščitena proti zasebnemu nasilju, razlastitvi in ustrahovanja. .
4.	ČTovek je pod vran svobodni kritiki, mora biti človek zaščiten proti laženi. ki nnu lahko vkodijo. 0 vseh odtiosrh med seboj se morajo državljani sami pomeniti. V državni u-pravi ne sme biti tajnih aktov. Vsi aM morajo biti javni in na razpolago javni odobritvi ali popravi.
6. Sleherni človek naj bi imel pravico opravljati katerokoli rfiBzbo, če se izkaže da bi v njej talhko skržil splošni Vagraji.
6. človek ima pravico, da se nastani kjerkoli na svetu po svdbodni odločitvi na svoje stroške. V njegovo hišo z vr toni ne >me nihče br«z njegovega dovoljenja vstopiti. Kreta
se h.bfko kjerkoli, kjer ne nare-di Škode ali kjer njegovo življenje ni v nevarnosti. .
7. Olovek naj ima pravico kupiti ali prodati karkoli je mogoče zdkonito kupiti aii prodati in Sicer v količini, ki je v skladu š aplostio blaginjo.
S. Oaševno zdrav človek ne Bii»e biti dlje v preiskovalnem zaponu ko tri teidtne in pred pote! toni! treh'mesečev mora biti obtožim po veljavnih zakonih. A!ko v tem roku ni bil obtožen iA o4»ojen, se mora spuj titi na svolbodo. 1
9.	Nciben človek no srne biti steriliziran ali kako drugače o-krnjen brez svojega dovoljenja. Nilsče ne sme >t»itt tt-pinčen in tudi v zaporu mora živeti po človeško in tudi ne biti obsojen na več ko 15 let.
10.	KTavzui'e in načela te deklaracije naj bi bdle podrefltmo obdelane v poeefcoiem zakoniJro. ki bi ga moral vsakdo poznati. To bi bil 'teme!tni zakonik za
celoknpno človeštvo, .
NOTE 71 Kl.AVIR Ali Efe
PEVSKIM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MtfZi-KAUJE
Emil Adamič—1C JUGOSLOVANSKIH
NARODNIH PESMI t% moSki
sbar'V....... r.....; M
Sest narodnih pesmi sa m- ^ 6ESrNABpDNIH PESMI U
' taol »bor .....................
" J®
8LO\"ENIAN DANCE V AN HA POLKA -


5.
4YH
rerda Jo
Ek. MLADIH IICT,
Peter Jerek—OSEM ZBOROV
Iki io Burtiinl) .... .........

»SlfA
Kr-------;
Nejnorejša zbirka navodil za Kuhinjo
in dom. Cena 5Qc-
Naročit« pri:
KNJIGARNI
SLOVENIC
V C
RESNICA O FRANCIJI.
Po zadnjih uradnih ugotovi-bvah je bilo dogjnano, da je imela Francija v 45 dneh bojev 100 tliBoc padlih vojakov, od katerih so pa našli samo 70 tisoč trupel, ranjenih je bilo 1,200,-000 vojakov, ujetih pa 1:500,-000. To so pa samo izgube na bojišču, vštete niso žrtve mied civilnim prebivalstvom. Doi-Iej so ugotovili 80.000 francoskih grdbov sanuo na francoskem o-zeni ju, a francoske čete so bile tudd na tujem ozeonjju v Belgiji, NTizozenrpkiu in Norveški. Izmed 234 aktivnih francoskih generalov jDi je 9 padlo na bo-j®čn, 130 jih je pa v ujetni-štvru. Castnfkorr j? padlo, izginilo. aH pa bilo ranjendii in ujetih 40.000. Donrunevajb, da jih je padlo na bojišču 14,590. Z ujetimi vred pomeni to 65 o(dL stotkov izgube od vtsega francoskega čai-tnlskega zbora.
To je pač dovolj' jasen dokaz visoke morale francoskega naroda o katerem vedo povedati zdaj v času njegove velike nesreče (njegovi skriti sovražniki toliko slabega. .
Moški ?bori
OSKAb DEV :
Bartiča; OJ. moj iocel A *o»: Kun nI, fantje. dwr » poj-demo ...............J
OSKAB DEV:
.SreCno. ljnbca moja; Ko ptltt-ca ni tule cm; Sod: Moj očka nt konjMata dva; DoblT aem pt-lemce: Sioro: Je Tpthnlla ln< 4
BABCICA
MLADI KAPETANK----
OHIO VALLBV
SYLVIA POL|C&______
TAM NA VRTNI GBEDI MARIBOR WALTZ_______
spavaj MILKA M0M Orphan waltz __________
» ^ , .....
DEKLE NA VBTU
oj, mariCka! pegljaj....
Ž ID ANA MARELA (polka) TOSELI BKAT^I (maiorka)
IZ STARE ZALOGE pa imamo ie naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
Orlovske bimoe CVodepivec) ..— akordi, Zl
moAWb ibortt (Kari AdamM) Trije meSani zbori (Gb^be^i Hta-
V pepelnifol noči, lUUltsU U Mte, ta' orkester, (8*iUvir>....
Mladini. »Mmi u mladino t kUrir-Jcaa (8. MnaK) .»^■'...■»■mi.
Dve peami, (Prelovec) i
zbor in solo__________
M
VASILIJ MIRK in A. GHOBMING: VetriC; Pe gradiči ..... ----M
FERDO JUVANEC:
Žjotraj.......................20
Slovanaka ...................X
PETKU JEREB: Polln cofa; VASI-LIJ MIRK: Podokni^-a ....\'...JBi
ZORKO PIIELOVEC:
Ko«eo fantje proti raal Bi-----Z*
Le enkrat Se .................3T>
S Lara delo ..................JSi
VELIKA WMftK A l|M5TNI-
* SKA RAZSTAVA. '
(Ntavrzlic vojni se kulturno živlljenje v Nemčiji na.daljiije. O tem priča tudi uspeh velike kinske umetniške razstave v MonakovfflTL, ki isi jo je ogledalo nad 500,000 ljudi. Prodali so nad polovico razstavljenih slik in ofbrati za razertavtjajoče umetnike nad 2,000,000 mark. Tako velikega uspeha ni dose-gha še nobena raastava. Te (dni je pa izšel ' proglas na umetnike naj že sedaj "mislijo na novo veliko razstavo, ki bo letos o tvoren a v Monakovem.
EMIL ADAMIČ!:
Modra devojka (belrkranJaka.
V »o no< prt potoel ..........
Jnrjeva .....................
Hodi Micko d orno; K tj. drugega hočem : 7Aravlca .....'..
.M
.3»
.Ji
HR VOLAIUČ: Rožmarin; PAVČIC: Potrkan plea
j08.
Nan himni, dvoflsJM Gorski "odmevi, (Lab '»" zvezek, motti zbori



ZA TAMJpiJRICR:
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podponri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zloiil Mar ko Bajuk ............!. .75
.Slovenske narodne peni raški zbor (B^ok^
Sam iel na iHaninee,'
.. *.____r
ZA CITKR: Poduk za dtre. — 4 »vezkl —
(BofVljskf) _Z__--:--V-
. ! • ■ h
ZA KLAVIR:
pori pridejo. — Koračnica---J|
Mevenske -narodne peanl, Janko
firoVnlk •* ■ ' " il L zvezek, 123 pesmi sa moSfcd
ali »enaki zbor ......... 1M
II. zvezek, 77 peonr za moikl in meSani zbor .. — . ....... .'l^f
100 narodnih pesmi za nafti In
mešani zbor. Emil Adami? .r..L— FANTJE NA Y4SI. 18 narodnlb aa moSkl zbor, tjlrll Pregelj.. M
NaroČilo poBjlta na:
M
Glas Naroda
»9
NSW TOKK. N. I.
VA2NO ?A NARQCH^
. i. ...)_, J
Poles, oaalora Je razvidno do kdaj Imate plsfano nanoteino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da iuun prihranite nepotrebnega dela ln stroSkov, Ve« proalmo, da zkniate naroCni-no praroCasno poravnati. Poffljlte naročnino naravncaS nam aU Jo pa plačajte naienm zastopniac v Vadem kraja alT pa kateremu lamed aastopnikov, kojib Imena so tiskana a djfcrUmt Črkami, kar ab opravičeni obiskati tnm druge naselbine, kjer ji' taj šafib rojakov nasoljenih. Zastopnik bo Vam iaroCfr potrdilo att plkQano ttaroCnfno.
i ■ ■ ■	m i as i
•"Na, Žan, to imašpa za t*voj trud," in Egon mu je ^tišnil v roke polovico Extrabla'ttove-ga" honorarja.
Ha, ha, »bneen smeb je sledil odhodu markerja Žana.
•"Vendar ne raeumeiii še vsega, dragi E^gon, si sain trdil, da so se vrata odprla, flb, je n-gasnifla lnč Tn da te je nekaj
udarilo po glavi."
'"Evo! rešitev upranke! Da niserri še ^trezen iz kavarne1, pričajo dejstva. Površnik sem pozabil, Se"/ brez njega v naj-hujsem mratau domov, kjer seni ivrata najbrše pamo pHprl in ko sein odpiral okno. jffi je Tumoral ogreti ptepiih, kv je ugasnil luč. : Mene je pa sama l«ina .trkala, saj'se ee" dobro spomin-
ga po cenjenem zdravju." -	ma^Kmega svita.
- -	To klksi-cno sliko si pa hočem
Klanjam se, gospoda!. Sluga ponižen! Oprostite. Dober dan
obdržati v trajen spomin na fevojo gl<yboko irano v glavi.'' čas j4 pttsefl in Žarek je mo-
ral zapustiti prijazno sobo in vesela prijateflja. V«e je natanko povedal kraljevemu soLn-ea, ki se je tako sladko smehljalo, da so pokukali celo tro-benrtice in evopčki skozi snežno od?jo v solažne višave.
"No, takega lista kot je <<Extrablatt,, pa nisem še videl pred saibo."
Mrak. Noč. Luna izpre-haja zopet po nebu in kako se 8udi, ko sliši v tema aroraiiem času cho na svojo lepoto ia krasoto. DaSeč dpli pod njo leži namreč marker iz kavarne u(penferal" v jarku, prepeva in prepeva, saj je zapil danes denar, ki iga je zaslužil e tako lahkoto pri premilostijivem go-sJpodu Miiliču.
tElvafležno fc-e •približa kma in poljubi pomladansko entuzija-stičnciga in jesensko vrnjenega Žana.
CALIFORNIA:
San Vrudsco, Jacob I anafcln
XJLOEADO: Pueblo, Peter CuJJg. Wftlaenburg, M. J. Bar«
INDIANA:
Indiana polls: Frank ZupanMC ILLINOIS i1"' Chicago, J. BevCk Oeero, J. FaMaa (Chicago. OUero
in Illinola ) Joliet^ Jennie Bambicb La Salle, jl Spelicb ltosedhtkto. rrank Anguatln North Chicago W Wsnke**K Ifarftek tfABtLANJ}:
dtsaiiier, ft. Vodoplves MICHIGAN:
Detroit, L. PlMte MINNESOTA:' f 1 ' Cblsbolm, J. Lokanlcb my, Joe J. Peabel Bveleth, Loola Ootbts .OUbert, Louis Vaaael' aibblrig, John PoTta MONTANA: Boundup; M. M. Panlaa ' Waabo^ h. (la w NEBRASKA: 1 Omaha. P. Broderlck NBW YORK: B^ookly«, tm&'mr M
j«,warn.
I ' _ . ■ D l H n ji" .it'.
Worcester, r*eter Kode OHIO: 1 - . Barbertoa.
Cleveland, Anton Bobek, Ota*. Kar* l^ger, Jacob Reanlic Job«« aupn£a Qlrard; Anton Nagodfc " Ldnifn. Lotila' Batant, Jobn Kami* Yoangstown, Ahtbo KlkaU ' ORBOON:' - "	^
Owt*on	J, Koblar	• ^
PTON^VANl^: - ' j Beaaemer, John \
Export,"
'Tr.'Hlo(Jiiliir"*	tS
Qreenaborg. *Tah* No»ak Homer City. Fr. terenchai
Imperial, Vance Palcich
rJSS. IShJ^SSLh . 1 '*'
Pittsburgh in oluOca. PUII9 Progar
AlUs, ft.
1^i^SSft&L
nest xvewton. Joseph Jovan WISCONSIN. ' lCnwa^keel W
S^ebcffinn; WYOMING: Rock Springs, Lonla Tssrbar Dlamondvlll,;
Vsak
t A B IX1DDS"-Ief Torti--
OSPOD iz KONOPISTA
Mon3ay, September 8, I 941
Napisal: I. WINDER. 81 —
• •
iitiipvdjinu m

ZABAVA SE" S SVOJIMI VOJAKI
Cesar je z negibnim ooraaoni po^liišal te strastne besede. Ob pozivu na svoje dobro srce se je skoraj neopazno odmaknil, kalkor da bi u«u Ibilo to lažno ulbiranje •čustvene »trume mučno,	.	•
"Ne," je rekel, "ta ženite,v je nemogoča."
Prane Ferdinand ni vprašal po razlogih, saj jjih je poznat. iPredovzetni čut za dinai-tiono iziiočilo, ki je bil v prejšniku enako močan, kakor v cesarju, je narekoval ta rezki "ne." 'Pridruževal se mu je še cesarjev politični čut odgovornosti in njegov strah pred zajpletljaji.	<
Franc Ferdinand je vse to popolnoma razumel. Namenil se je bi;, da tem olJočneje uveljavi svojo voljo, čini ne-zmagljivejši bo odpor. Z iskrečimi se očmi je odgovoril, da je njegov dlclep nepoklicen. Zato mora vnovič prositi cesarja, in ga <bo mogoče prosil spet in spet, naj se za zdaj vsaj sprijazni s to smilijo.
i "Razlogov svoje zavrnitve ti ne bom prikrival," je rekel cesar in jel obširno pojasnjevati, kaj vse. mu brani, da ne dovoli sklenitve te^a zakona. Vse, kar je cesar navedel, je bilo pravilno in neoporečno; Franc Ferdinand je bil natanko proročil vse določbe zakona o prestolonasledstvu in nasledstvenem pravu. "Na njtgovean mestu tudi jaz ne bi drugaoe, ravnal," je mislil po^lošale«, ki je konta j «e zmagovati to preizkušnjo Živcev. "A saj mora vendar videti, da am. vlcljui> ten^u vselim trdno namenjen uveljaviti svojo voljo. Ali n&di, da se mu bom dal kar takole pregovoriti? Ne pozna me še. Pustil ga bom, naj govori, dokler hoče; nazadnje bo moral vendar odnehati."
Cesar, ki je govoril sprva izredno jezno, se j* bil polagoma umiri:. Obširno je raz boži l člen 1. rodbinskega ustava, v katerem je bila doloma, da je stanu priznerna, od vsakokratnega najvišjega rodbinskega poglavarja odobrena zakonska zveza osnovni pogoj za to — pri teh besedah je odprl rod-bia-ki ustav in jel počasi brati besedilo — "da <se potomci, rojeni iz take zakonske zveze, smatrajo za <$ane najv&je vladarske hiše in po tenflakem za upravičene, da uživajo pravi-e*. prednosti, ča>sti, naslove, grbe itd., ki pripadajo tem članom. ''
Ta določba se je zdela cesarju tako samoumevna, da je hotel, kakor ktobrohoten sodnik, ki .pojasnjuje nfladolethiku h-asled ke hudodelstva, končati utrudljivi raagovor, rekoč, da v teh o-kolišeinah nadvojvoda pač ne bo dakj »trajal pri svojem name-- nu. Nato je prestolonaslednik še enkrat ponori, da si to ženitve ne da izbiti iz (glave.
Zdaj se cesar ni mcgeJ več premagovati. Udaril je po mizi ter izjavil, da se bo moral, če je tako, Franc Ferdinand odreči pravice do prestolonasledstva.
S to prošnjo se je ibil oesar do dobrega uštel. V nobenem zakonu, ne v pragrnatiki sankcij ne v rodbinskem uhtavu, nikjer ni bilo doiicčbe, da bi se moral kJedič prestola, ako se pe-roči z neenakorodno ženo, odreči prestolonasledstva. Franc Ferdinand je odgovoril, porogljivo naglašaje vsako besedo, da ga ta grožnja ne plaši, ker nima nihče oblasti, da bi mu zaradi nameravane ženitve vae»l pravico do_prestolonasledi>tva. S porogljivo vljudnostjo je poprosil cesarja, laj mu pokaže v rodbinskem ui taval aE v pragmatski sankciji tisto mesto, na katero bi se utegnila nanašati kazen, ki mu z njo grozi.
"Nioesar nočem več slišati." je zakričal oesar. . .
Nege so <se m|u tresle. Mtoral je sesti. ' Še nikoli se ni bil živ človek drznil ubratii proti njimtu to struno; 'ie ranjka ce-barica nvu je časih Idajala porogljive odgovaie. Nji je vse dovoljeval, vse izpregledal. Toda nečak, ta nevarni norec —-kako -se je sme: ta tolikanj izpozabiti? I Cesar j*, končal av-dienco, rekoč:
"Teden časa ti dam, da se odreeeš svoje namere Zglasi se čez teden dni v avdienco."
V	tem tednu dni se je cesar korenito ukvarjal z vprašanjem! prestolonasledstva. BoJIj od vseh zakonskih in rodbinskoprav-i nih določb je misel vladamva po milosti božji potrjevala ce-j tsarja v lyegovem skleipu, da ne odneha. Prestolonaslednik m mogel vzeti grofice Ohotkove za enakorodno ženo. Oe bi /pa sklenili moiganatski zakon, zaken na levo roko — nemogoča misel 1 tedaj ne bi mogli ne njegova žena ne njegovi otroci nikoli postati člani vladarske hiše. Takšne -zmešnjave je bilo cesarja groza. Bazen tega so važne določbe hišne postave nasprotovale vzporednim določbam ipragmatske sankcije, da, celo pragmati-ka sankcija v Avstriji je nasprotovala neki važni točki ogrske pragmatske. sankcije. Ogrski zakon se je razlikoval od avstrijskega in ni poznal pojma neenakorodnosti ogrske kraljice. Ako je hotel e<tear izenačiti ogrski zakon z avstrijskim, je morali prositi Madžare, naj ga izpremene. Cesar ni dvomit da bi takšna izprememlba terjala velike žrtve1 na rovaš nagodbenega zakona. Ceeai*jeva groza pa ni po-j trebovala teh strašilnih nagibov, ki so jo le se povečevali. Ce-' sar z neenakorodno ženo — to je bilo toliko, kot anarhija. Ce-' ear, ki njegovi sinovi ne bi bili eaakorddtai in ne bi imeli pra-' vice do prestolonasledstva — io je bil konec habsJburške hiše,1 »sramotnejši od vsake izgubljene vojne, poniževalmejši od izgu- J be najbogatejših pokrajin in dežel. .	i
Tudi Franc Ferdinand je v tem tednu dni neutrudl'ji vol proučeval (rodbinski ustav. Čez teden dni je vnovič stopil1 pred cesnrja in -ponovil* svojo prošnjo.	j
V	rodbinskem ustavu je fbii našel čfen, na katerega se je zdaj skliceval. Cesanski avstrijski rddlbinski ustav iz leta i 1839 je izrecno določal, da sestoji prevzvišeni vladarski dom i iz oesarja kot svojega poglavarja, iz njegove soproge, iz more-1 biti še živečih vdov njegovih prednikov na prestolu ter- iz nadvojvod in nadvojvodin(j.
"Potemtakem," je rekel Franc Ferdsnand, "'bo grofica Chotkova kot cesarjeva fcoproga vzlic svojemu neenakemlu rodu avtomatično postala Danica vladarske hiše."
"Cesar je.odgovoril, da bo^a čLen roldtbinskega ustava, ki iz-knša Franc Ferdinand rforabiti njegovo nejasno besedilo^ v najkrajšem času pojasnjen. Po ^ebi se razume, da ne more grofica nikoli postati članica cesareke hi£e, nikar že cesarica.
"Ako ne gre drugače, sklenem monganatski zakon," se je nazadnje odločil Franc Ferdinand.
..... (Nadaljevanje prihodnjič.) t Kv
Ameriškega polkovnika A. J. Drexel Biddle-a so njegovi vojaki obkolili z nasajenimi bajoneti tekom vežbanja v nekem vojaškem taborišču.
Jeremija se razgleduje
P. BERNARD AMBROŽIČ, OF,\L
Pojdimo pogledat.
55di se mi nepotrebno razmetavanje besed, pa vendar moram napisati nekoliko uvoda. Prvič g!c< !<e naslova nad tem pisanjem. Kdor je videl ali celo b:al moje člarike «v Amerikan-■skern Slcv-enou pretekle <lni, bo kmal u razumel nas o v. Kdor jih ni videl, naj mu bo povedano, da sem jih pisal pod naslovom: 'Jeremija na razvalinah*. Naj bo s to opazko ta reč odpravljena. Slo mi je pa zato. da bi kolikor toliko zainteresiral naš narod za nujno pomoč v zasužnjeni domovini.
Stvar se mi zdi tako nujna in neobhodno potrebna, da ne morem mlirovati. Napisal sem sicer poti zgornjim naslovom 12 Člankov, pa gre mimo in smo tam, kjer smo bili poprej. Ho-
IMATE 2E TA PRI-ROČNI ATLAS?
V teb krititnih faslh je vsakemu iiUtelju dnevnih vesti potreben ta prirotni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po aajnižji eenl. — Naročit« ca Se danes!
ft£
Velikost 9H a 14)4 In«er
48 vellklb strani; 32 barranlb semljevidor tujlb držav In 9 cemlJevidoT Zdr. držav In zastav vodilnih dr-fav;
40 svetovnih slik popolnoma o-
ana^enlh; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid, kale celi svet in tndl:
razdelitev poljske med
nemčijo in rusijo italijansko osvojitev albanije
priključitev čehoslo VAške k nemčiji nova finsko-ruska MEJA
Cena 35 centov
PoSljlte ivoto v sDamkab po S _oz. po 2 centa._
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite a atlasom In ko ga izpolnite ln poSljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide a novimi mejami vojaknjo-Cib se d rta v, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
NaroČite Atlas prt:
" GLAS NARODA"
tl< WEST 18th STREET NEW YORK, N. I.
čem reči, tako .je večinoma s takim in podobnim pii-anjem. V najsenl primeru ne sure in ne more biti talio, ker je skoraj dvanajsta ura. Zapisai ,<en>a? pred *iekaj dnevi, da imamo. — v p'.dobi rečeno — sunno še 15 mri mi t časa. Ce sem druge opozarjal na to okoi.'nost in jih pozival, naj vendar skušajo izrabiti ta dragoceni čas, kako ne bi jaa -sani poskni il, da ga izrabim kar najl>olj mogoče.
'Zato sem se odločil, da bom nadaljnje članke poslal ž? dvema drugim slovenskim listom za pricobcitev. Saj je treba do-seoi kar mogoče široke plvjsti naroda. td'ruigače — bo po nas.
V naslednjih vrsticah -e bo sam otl sebe pojasnil skupni na-^ov nadai!jnjlh člankov. Jere-nuja je »pet v^s imš narod. Tisti, ki puše, in oni, ki boste brali, smo vsak zai-<e in vsi skupaj delček toga naroda, zato tudi nam gre priimek: Jeremija.
•Ko človek piše za javnost in je njegovo pisanje objavljeno * ttsku. ga seveda zanima, kakšen bo odmev njegovega pisana ja v bralcih. Vsakdo, ki mu je s pisanjem za javnost resna zadeva, je tak. Raizilme se, da tudi jaz ni-em drugač. n. Zlasti pa velja to v tako resni stvari kot je ta, zn katero gre tu in je šlo v prej omenjenih člankih.
Torej sem se zanimal, kako je čitajotča javnost one stvari sprejela. Nujno sem s* zanimal za to, še preden je bila serija članikov končanja. V normalnih razmerah bi gi morali vzeti potrpljenje in vdano čakati, Vfokler bi se samo -od isebe ne pokaizalo, ka> je s stvarjo. Toda v našem primeru je sfcvaT tako nujna in nepotrpežljiva, da niti tega nisem mogel. Postal sem prav tako nepočakan, kakor je nepočakana stvar Si-ma, ki nam zanjo igre. .
Tam v Kanadi, kjer so oni članki rrai-tali, sem bil te dnd zelo samoten. Nas izseljeni narod je bil primeroma daleč od mene. Celo pošta je imela preko meje iz Amerike nekam izredno počasno pot. Koiliikor j© je bilo. je pa bila vsak dan bolj kričeča, ngjaia, prinašajoča (po-ročiila o novih grozotah. Nove so bile zame in menda za nas vse, nove niso bile za one naše ljudi taiml za morjem, ki so padli med razbojnike.
Postal sem terej tako nepo-eakan, da stisnil par stvari pod pasjdjulio in jo mahnil čez mejo. med naš narod v Ameriki, da .injvem naravnost iz ust vsaj nekaterih rojakov, kako se jim zdi ta zadeva. Kam naj grem Najbližji mi je Cleveland in najbolj pripraven, zakaj tu je največji procent naših ljudi in med njima se ravno mudi mož, ki nam je pred kratkim prinesel: iz domovine najbolj ve nedostojnih poročil in tudi popolnoma novih pobud. Še več: prinesel nam je misli,1
ždl-je, prošnje, rotitve naših tam donut. In z vsem tem nam je prinesel navodil, informacij, napotkov, novih pogledov ma celo stvar.	1
In tako sem se ustavil v Cle-vehtUJu in se razgledal in po-elucsaj! in preden se vrnem V kanadsko osamljenost, bi rad še nekaj napisal.
Te reči bodo brali tudi rojaki v Kanadi. Oni poznajo razmere tam in s? ne bodo čudili. ko govorim o "osamljenosti." Amerikanoi nekako in-stiktivno sodijo tudi Kanado po >vojih razmerah in morda ne bodo razumeli. Saj si večinoma predstavljajo nas tam v Kanadi ko* si predstavljajo svoje razmere. Vprašujejo me, kako napreduje tam naša slavonska "fara" ali naselbina in tako dalje. Naj mimogrede povem, da ne živimo tam skupaj v kaki enotni naselbini, ampak smo daleč drug od dragega in jaz >e sni dem s Slovenci Se- če se spravim na vlak a'i spustim avto na precej dolgo pot, ali pa če Slov-fnci tako narede, kot so naredili dne 17. avgusta, da namreč pridejo skupaj od blizu in daleč, kar se pa ne more prepogosto zgoditi.
No in tako sem se dtločil, da pridem pogledat, da pridem na
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — united states oziroma
CANADIAN POSTAL MONET ORDER, ako je vam le priročno
razgledovanje. Razgledovanje se je vrlšilo pod vidikom onih 12 člankov, ki .-em jih spočetka omeni!, in pod tem vidikom nastajajo tudi naslednji čanki. Zato na n*č d).iiffega vge tole pisanje 'ko nadaljevanje tega, kar je že bilo v tisku. V naslednjem članku pa pridemo naravnost k stvari.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
BOLJE JE BITI MAJHEN.
I&trokovnjak na polju, telesne kulture Francis \Gles trdi, da je cdinerjeno manjšim ljudem daljše življenje kakor velikim. MS-les pravi: Čim večji je člo,-vek, tem večji del celotne višine odpade na noge, bajhni pa nasprotno dol'g: trap jn krat-•ke noge. Njihovi notranji organi imajo več prostora za svoj razvoj, kakor pri velikih ljudeh. Tudi mišice so pni ljudeh manjših postav bolj razvite kakor pri velikih. Tudi najbolj močni Ijdd<je so srednje ali nizke postave. Liudje visokih postav imajo pogosto okrogla ramena in udrt prsni koš. Sta-tn^tfka 'bolnic dokazuj?, da veliki ljudje lažje cbole. kakor majhni. Navadno tehtajo mnogo manj nego bi morali ,po svo-ii postavi. Visoki ljudje po ze-' o podvrženi želodčnim in živčnim boleznim.
Ameriški vojni program zahteva zelo veliko število izvežba-nih mehanikov. Za vsakega mladeniča se sedaj nudi najlepša priložnost, da pri tem pomaga svoji domovini. Poleg tega pa bo tudi dobival največjo plačo zadnjih let. Podlago za mehanično znanje si morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini. )Ta velika knjiga popisuje in v slikah pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik; pojasnjuje vpora-bo vsakega stroja, orodja in
meril. Pouči vas, kako je treba vporabiti načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste šele početnik, ali pa že izučen mehanik, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vredna. — 1000 slik in rizb. 576 strani, trdo vezana knjiga stane samo $1-98. —
Poštnino plačamo mi.NiaTočite pri KNJIGARNI GLAS NAHODA, 216 18th Street, New'York City.
To velevažno tehnično knjigo je spisal znani profesor na Stevens Institute of Technology, George W. Barnwell. — Ker ne vemo, ako nam bo mogoče vsem naročnikom, ki želijo to knjigo, vstreči, pošljite svoje naročilo še danes. Knjiga je ravno izšla in povpraševanje po njej je ogromno.
Za ideai'no višino smatra Miles pri mežkih 175 cm, pri ženskah pa 162 cm. Rast človeka kontrolira drofoma žleza blizu možganov. Če izloča ta žleza svojo .snov v abnormalni.
minožini, dcsez> človek nad- eti. Abnormrfna rast se da povprečno višino. Nad 195 cm preprečiti z operacijo omenjene vKxki rjndje veljajo za orjake žleze. Ta operacija je pa ze'.o im dokazano je, da taki ljuti'je | težka in malo je na svetu kini kol i ne preži ve srednje staro-1 rurgorv. ki se je morejo lota ti.
Poučni
ANGLEŠKO HlOVfeNSKO BE KILO. Semitii dr.
F. 4. Kern. Veun<-	06H& $2.00
bodoči državljani mj nmntm knjlfl«* — "How U bMMM a »Stlsea mt Im United SUtea".
v te] knjisl bo poJaanUa lo aako-
m tm naseljen*-	Cena 35c-
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, S|.l«»l Frmnjo da-
Ur. 278 KtranL Ceoi trda vea Cena $1.50 Zelo koristna knjig« m vsake*« tlrlnorejca; opla raznih bolezni ln sdravljenje;
GOVEDOREJA. 8 aUkaif' '
Bplaal B. utfTirt. 148 Btranl.
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
$1.-
Cena 50q
mlekarstvo.
188 strani. Knjiga aa mlekarja •ploh.
KptaaJ Anton Pere. 8 slikami In ljubitelje mlekarstva
C««»» _50c
ODKRITJE AMERIKE, (idivl d. MAJ Alt. Trt]« deli: 102. 141. 133 strani. Cena uebko ves Poljuden ln natančen opla odkritla novega •Teta. spla ae čl ta kakor sanlmlva po v eat ter Je sesta rljen po najboljfilb »i rib.
Cena 50c
PRAKTIČNI RACUNAR. Trda vea. 2S1
Priročna knjižica, ki raebuje »ae, kar Ja prl nakuuu id prodaji notrebno.
Gena 75e.
. • • i PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 841 strani. Knjigo toplo priporočamo vaakomar, ki sa boče sesnanltl s glarnlml firmami aodobna filozofije.
<*•» goc
SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. Bradač. — 625 strani.
Cena $1.50
NAJVEČJI SPISOVNIK. — 108 strani.
Ctum .50c
UMNI čebelar. 183 strani.
KAAe škoduive ŽIVALI v PODOBI in BB-SEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 strani. Broi.
Spisal Frank I^kmajer.
C«o»
$1—
25c
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 288 stranL Vea... Knjiga Je namenjena v prvi Trsti ta stavbno, umetno ln strojno kljukavnlčaratvo r»r tele-sol l varstvo.
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. PodkraJSek. — 437 stranL
c«.
OPRAVILNA ŽKLlSČA. 82 atrant.
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
25c
216 W. 18th Street
New York, N.Y.
a