Poštnina olaCiin« v ifotovini. I eto LX1 V Ljubljani, v nedeljo 13. avgusta 1933. štev.183 a Cena 2 L)iD Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 S£0VENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 Uhaja vsak dan ijntraj, rasen ponedeljka in dneva po praznik« ček. račun: D> V Ijana št 10.690 fe, 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2991 Mladina nam kliče Naprej! Kakor znano, vlada v Rusiji še vedno tih spor med strujo Trockega, ki zagovarja »permanentno revolucijo«: in Stalinom, ki ni za trajno revolucijo, ampak hoče graditi na oblasti, ki si jo je komunizem osvojil. Enak spor vlada tudi v Hitlerjevi stranki. Hitler proglaša, da je »revolucija končana« in da je treba začeti s konstruktivnim delom, medtem ko levičarji v njegovi stranki hočejo še nadaljnjega revolucionarnega razvoja. Gotovo pa imajo najbolj prav tisti, ki hočejo na uspehih uspele revolucije graditi pozitivno za novo življenjsko obliko, zaradi katere je revolucija sploh imela svoj raison d'etre. Na pameten način je treba združiti oba elementa: revolucionarnega in konstruktivnega. Ta dvojnost življenjskega elementa se posebno jasno kaže tudi v samem krščanstvu. Krščanstvo brez dvoma zahteva gotov red in pozitivno delo na vekovitih osnovah. To je njegov konservativni, ohranjujoči značaj. Poleg tega pa je v krščanstvu tudi »revolucionaren element« nekega neprestanega nemira, ki vedno znova išče nove orientacije k svežim, dnevnim problemom življenja. Tako je krščanstvo religija večnega miru in večnega nemira. Ena kot druga plat spadata k njegovemu bistvu. Vendar pa je človek vse preveč nagnjen, da svoje krščanstvo pojmuje kot neko stalno pomirje-nje, kot balzam za svojo dušo. To je pač v toliko resnica, da krščanska vera gotovo daje človeku siguren fundament in jasen cilj. Je pa iakšno pojmovanje napačno, ako se krščanstvo ne pojmuje kot živa sila, ki naj preobrazi obličje zemlje. Često se je v zgodovini primerilo, da so religijo enostavno vezali in družili z gotovim socialnim in javnim redom. Pod takimi režimi so ljudje večkrat bili »religiozni«, ne da bi o stvari kaj dosti razmišljali. Samoposebi se je zdelo umljivo, da so šli v cerkev; kajti to je spadalo k navadam, k tradiciji, celo k dobremu imenu. Šele, če je v takšno družbo završal vihar verskega preganjanja, je bilo mogoče videti, da dobra tradicija in krščanski pogum nista eno in isto. Tedaj je pač vsak mogel spoznati, koliko neodkritosti, površnosti in udobnosti se je pod plaščem »dobrih starih tradicij« skrivalo v Cerkvi božji. Zato so preganjanja v Cerkvi skoraj vedno bila pravi blagoslov, kakor je kri mučencev bila vedno seme novih kristjanov. V resnici si krščanstva ne moremo prav misliti brez nekega nemira po Bogu. Bili naj bi popolni, kakor je popoln naš Oče v nebesih. To se pravi, neprestano moramo delati za tem, da lastnemu staremu človeku stopimo na rame. Poslan' smo k vsem narodom sveta in bi ne smeli mirovati, dokler zadnji pogan ne bo poučen o Kristusu. V sebi nosimo merilo večnosti in bi morali vse Sasno meriti pod tem edinim vidikom. Vedno znova se iz pravirov življenja poraja novo življenje in mi smo poklicani, da mu vtisnemo Kristusov pečat. Sredi med nami so reveži, katerim bi morali pomagati. So nedolžni in po krivem obrekovani, katerih pravico bi morali braniti. Prav povsod nas čaka ogromno nalog, ki bi jih morali spolniti: v družini, v državi, v Cerkvi, v družbi. Krščanstvo, ki mirno spi na medvedji koži spanje pravičnika, je zato povsem nemogoča stvar, kvečjemu karikatura. Naša doba spada med tiste, ki zahtevajo vstajenja svežih, novih src. Splošen kaos v svetu in obup narodov naravnost kliče po krščanstvu. Danes je neprimerno več ljudi kakor pred desetletjem, ki se resno sprašujejo o smislu življenja. Po svetovni vojni so revolucionarno nastopili v javnem življenju novi elementi: kri, zemlja, pleme, narodnost. Vse človeštvo čuti, da nas vse to goni na rob opasne borbe vseh proti vsem in s tem k uničenju človeštva. Naša generacija je itak že doživela polome, kakor že zdavno nobena pred njo. V poštev prihaja edinole religija, ki se opira na Boga in človeka in ki njegovo vero smatra za resno in življenjsko pomembno. Ako je sodobni človek postavljen pred tako izredne naloge, potem ne more biti dvoma, da ima od zgoraj tudi izredno podporo in milosti. So tudi ljudje med nami, ki mislijo, da starega Boga ni več in da od Njega nimamo ničesar več pričakovati. To so pa ljudje, ki so zaprti za ozkimi obzorji, ker ne vidijo stvari, ki za jasnovidnega človeka eksi-stirajo, čeprav o njih ne poroča ne časopisje ne radio. Nasprotno, tudi naš čas pozna mnogo svežega poguma, ne le v športu in tehniki, ampak tudi med artisti, ki slede božjemu duhu. Ko bi imeli več stika z zunanjim svetom, kakor ga imamo, bi videli, da se zunaj v velikem svetu dogajajo stvari, na katere smo katoličani lahko ponosni. Predvsem vstaja po vsem svetu nova mladina. Niso to vedno mladci, ki bi ustanavljali organizacije, ali ki bi smatrali, da brez vidne organizacije ne morejo najti pravega izraza svojemu notranjemu ognju. Ta rod živi tudi med nami. Razumejo se od človeka do človeka. Poznajo temelje novega življenja in iiz njih tudi žive. V sebi čutijo sile, da bi prestavili gore. Ne zdvajajo nad Bogom, kadar divjajo viharji, nasprotno, vihar je njihova prava, od srca zapeta pesem. Ta mladina je defi-nitivno prelomila z vsemi kompromisi, ki jih ji je narekovala preživela liberalistična doba. Govori •esnico, kakor jo je spoznala, in tej resnici zaupa in veruje. Nad vsem kaosom in zmedo naših dni ire krščanska mladina božje zvezde, ki tudi danes, kakor vedno, sijejo nad nami. Mladina ne more povedati in se izraziti, kako naj vse bo drugače in o tem niti prav ne razmišlja. Toda ona ve, da bo po teh porodnih krčih se rodil nov čas in da se bo zaslišal glas Gospoda, dn je vse dobro. Današnja mladina ne živi od upanja od danes na jutri. Kajti v sebi nosi večno, božjo vero in upanje. Naj le orkan razburka vse socialne in človeške globine! Vse *ar je gnilega, mora proč, da bo lahko zopet valovil po svetovju svež zrak. Priti mora znova božji vek. Verujemo v ta novi vek, verujemo v novega človeka, v svetnika, ki si bo kakor nekdanji stiliti izvolil svoje mesto med nebom in zemljo. Eden oil njih bo več. vreden, kakor pa tisoč takih, ki nimajo ne svojega mnenja ne prepričanja. Le verujte: do--ašča rod, ki jih bo poslal 100.000 domov in obdržal le 300. ki bodo z Gedeonom bili hni *a pr»vico in resnico. Eden iiined mladih. Mussolini - duce Evrope: p° politike gospoda Paula - Boncoura in njegovih prijateljev in somišljenikov Kakšna presenečenja nas še čakajo? Mussolini Nadvse je presenetil tukajšnje politične kroge uvodnik oficiozncga »Tempsa«, ki so peča z italijansko intervencijo v Berlinu in ki je napisan v tako zavitem diplomatskem slogu, da ni na nobeu način mogoče razbrati, ali se francoska vlada t italijanskim korakom pri Hitlerju strinja ali ne. Mogoče hoče »Temps« samo prikriti veliko hlamažo, ki jo je doživela Daladierova diplomacija v Berlinu, kjer je dobila skupaj z angleško od kanclerja odgovor, da ju postopanje Nemčije napram Avstriji ničesar ne briga, dočim je bil Hitler že prej italijanskemu poslaniku na prijateljski opomin Mussolinija odgovoril, da bo Avstrijo pustil odslej pri miru. Toda »Temps« se jako moti, če misli, da je francoski javnosti ta hrezprimerna hlamaia ušla, in njegov članek more le ojačiti vtis, da je vlada s svojo italofilsko politiko zašla v zagato, iz katere ni nobenega izhoda. Neutajljivo dejstvo je, da je Francija doživela te dni svoj najhujši diplomatični poraz in poraz svojega prestiža v Evropi, kakršnega še ni doživela po zmagi 1918. Ako bodo g. Daladier in njegovi prijatelji sedaj še nadaljevali s politiko ptiča noja, ki vtika glavo v perje, da ne bi videl, kako se ženejo za njiin lovci, in če jim udarec, ki jim ga je Italija prizadela v Berlinu, ne bo opomin v zadnji uri. da krenejo na popolnoma drugo pot — potem je domanintno stališče Francije v Evropi izgubljeno, in kdo ve, kdaj pride čas, da se zopet vzpostavi. Cisto prav je pogodil »Intransigeant«, ki najbolj navdušeno od vseh francoskih listov hvali Mussolinija in njemu prijazno strujo francoske politike, ko ob tej priliki piše, da je »Mussolini sedaj postal tudi duce Evrope. Ko je potegnil v svojo sfero vpliva Francijo in Anglijo, je zdaj postal tudi mentor nemške, avstrijske in madjarske politike. On dela tako spretno, da Franciji in Angliji ne bo preostalo ničesar drugega, kakor da sprejmeta njegovo rešitev evropskega vprašanja. Ni namreč nobenega dvoma, da ima Mussolini nov načrt evropskega ravnotežja, ki ga vztrajno zasleduje. Ta načrt absolutno ni sovražen Nemčiji, ampak prijazen, zakaj Mussolini je danes edini državnik, ki ima vpliv na Hitlerja.« Kljub svojemu italofilskemu stališču pa se »Intransigeant« na koncu z rahlo poudarjeno skrbjo sprašuje, kakšni so neki končni nameni Mussolinija, ker je znano, da je on pristaš revizije mirovnih pogodb in da to revizijo seveda razume tako, da bo od nje največ koristi imela Italija. Prestiž Francije v Evropi v nevarnosti? Ce je torej celo taka trobenta neprestanih sla-vospevov Italiji, kakor je zadnje čase »Intransigeant«, nekoliko v skrbeh zaradi očividne hegemonije Mussolinija v Evropi, potom je več ko čudno, da se resnosti tega položaja očividno ne zavedata v zadostni meri gg. Daladier in Paul-Boncour. Saj bi i» lahko poučilo angleško časopisje, ki gotovo ni sovražno Mussolinijn, da obstoja nevarnost, da vzame krmilo Evrope v roke Mussolini, ako ga ie ni. Le en list je, in sicer »Vorkshire Post«, ki se tolaži s tem, da je dal Hitler Angliji in Franciji na njihovo protestno intervencijo glede Avstrije morebiti negativen odgovor zato, ker je hotel varovati svoj prestiž na znotraj. Priznava pa tudi ta list, da sta se Anglija in Francija v bistvu v Berlinu blamirali in da vsa reč jasno dokazuje, da Mussolini teii za vlogo voditelja evropske kolitike. Vendar pa v Parizu berejo ttidi madjarsko časopisje, ki naravnost triumfira zaradi najnovejšega Musnolinijevega uspeha. Jako originalen je nn pr. komentar »Buda-pesti Hirlapa« ki pravi, da je Massolini s svojim uspešnim prijateljskim korakom v Berlinu rešil pakt štirih, ker je preprečil, da bi Nemčija izstopila iz četverozveze in jo je čisto prijateljska pripravil do tega, da je idejo priključitve Avstrije položila ad aeta. To dejstvo pa. da je namreč pakt štirih ostal neoinajan, pomeni ta Ogrsko silno veliko, Mkaj — tako pravi »Budapesti Hirlap« — Ogrska ima od tega pakta veliko pričakovati... Razni izgovori in tolažbe V Parizu se sedaj samo sprašujejo, kakšna presenečenja nas spričo čudnih potov naše ofirieln« diplomacije še čakajo... Naši ofieioini so sicer zelo iznajdljivi in skušajo sedaj dopovedati, da so napravili demaršo v Berlinu samo zategadelj, ker so bili v to prisiljeni po javnem mnenja, da je treba s Hitlerjem energično govoriti. Toda kdo bo verjel naši diplomaciji, da je šla prostovoljno k nemškem« kanclerju po tako blamažo? Ce je res vedela, da je Italija avstrijsko afero že sama poravnala, gotovo ne bi bila napravila slovesnega koraka skupaj z Anglijo, ki ji je prinesel poraz brei primere. Pa tudi tolažba levičarske »Ere Nonvelle«, češ, da je Mussolini skuhal z Nemčijo juho, ki je sam ne I ki mogel posrebati, in ki ii tega sklepa, da je doživel prav za prav poraz Mussolini, je piškava. Vsak namreč ve, da dela Italija v popolnem dogovoru i Nemčijo, samo naši levičarji tega ne vidijo. Borbd Franc*ia izpodrinila Nemčijo za sovjetske trge London. t2. avgusta, b. Konservativna »Mor-ning Post« poroča na podlagi informacij, ki jih je dobila od svojega pariškega dopisnika o internih akcijah med Francijo in Rusijo na eni in Rusijo ter Poljsko na drugi strani. Rusko-poljski-francoski sporazum o skupnih vprašanjih oboroževanja je prirodna posledica dosedanjih političnih sporazumov po sklenitvi pakta o nenapadanju med temi tremi državami. Francija namerava, da kupi nemška skladišča orožja in municije v Rusiji. Politične spremembe so nagnale Nemčijo, da svoje tovarne orožja in municije, ki jih je zgradila v sovjetski Rusiji, evakuira in likvidira aktiva nemške industrije orožja in municije. Izdelano orožje in municijo bi prenesla Nemčija na svoje ozemlje in bli tudi nemški inženjerji zapustili sovjetsko področje ter se vrnili nazaj v domovino. Na mesto te nemške industrije orožja hoče sedaj stopiti Francija, ki namerava poslati svoje tehnike v ruske tovarne municije in topov. Pogajanja o tem so se pred kratkim vodila v Parizu. Francija se je sporazumela s sovjetsko Rusijo, da pošlje svoje strokovnjake in da stavi Rusiji na razpolago svoje tajne patente pod po- Henko omehča, trdo vodo, da postane kot deževnica. Mehka voda poveča penjenje in učinek mila ali pralnega sredstva. Zahtevajte vedno in povsod Henko sodo za pranje In £!&£enj«. gojem, da se moskovska vlada obveže prodati del produkciije Poljski. Pogajanja so se. vodila v sporazumu s francosko vlado med zastopniki francoske industrijske organizacije in predstavniki ruske vlade. Poljska ne razpolaga z močnejšo industrijo orožja, pa bi sovjetska Rusija najprej uvozila tanke, strojnice in težke to- Bodimo dobri sosedi... pove. Na drugi strani pa se bii Rusija zavezala, da naroči v Franciji večje število letal in obrambnih topov proti letalskim napadom, če vse to združimo, ^potem nam je jasno, da je Hitlerjeva Nemčija že v nekaj mesecih izgubila vse postojanke republikanske vveimarske Nemčije, ki jih je dosegla v teku 10 let po sklenjeni rapallski pogodbi in se je poleg tega še pustila obkrožiti z Rusijo, Francijo in Poljsko na vzhodu in zapadu. Italiia - Rusiia Rim, 12. avg. (a) Tu se širijo glasovi, da bo italijansko-sovjetski pakt o nenapadanju prihodnji teden podpisan. Trgovinska pogodba z Avstrijo Ugoden kontingent za naše žito in živino Dunaj, 12. avg. b. Po podpisu trgovinske pogodbe, ki je sklenjena med Avstrijo in Jugoslavijo, je odpotoval jugoslovanski poslanik Anastasijevič v Belgrad, da ratificira sporazum. Glavne težkoče so bile pri določitvi kontingenta za jugoslovansko žito in blago. Po medsebojnem sporazumu se je ta kontingent določil takole; uvoz jugoslovanskega blaga v Avstrijo je ostal nespremenjen za 5000 vagonov, ki se bodo uvažali v Avstrijo kot do sedaj po ugodnostnih carinah. Tedensko se bo iz Jugoslavije izvozilo 2000 debelih svinj, 400 prelenčnih svinj (pršutarjev), 170 glav goveje živine, poleg tega pa 210 centov mesa od špeharjev, 210 centov svinjskega mesa in 210 centov telečjega mesa. Jugoslavija je opustila zahtevo za uvoz zaklanega blaga. Uvoz perutnine jedoločen t 18.000 centi letno in sicer na temelju uvoza iz leta 1931. s 40% za Upor na gosi in 35% za ostalo perutnino. Razen toga je na inicijativo Avstrije, kakor tudi v prometu z Madjarsko, določena mešana delegacija predstavnikov obeh držav, ki se ima sestati vsakih 6 mesecev, da se posvetujejo o eventu-elnih željah v medsebojnem prometu. Avstrijskim zastopnikom je uspelo, da so dosegli znižanje uvoznih carin, zlasti za papir, tekstilno blago, železo in jeklo. Reducirane carine bodo omogočile boljšo zaposlitev avstrijskih tkalnic, istotako pa tudi avstrijske industrije papirja, ki si je po tem uspehu avstrijske vlade zopet pridobila ogrožene pozicije. Tudi izvoz jekla in železa se bo znatno povečal. Vsa pogodba je izdelana na principih, da se trgovinska pasiva lahko izenači le z povečanim izvozom, nikakor pa ne s pobijanjem uvoza. Machado je odstopil Anglija se vznemirja zaradi ameriške intervencije Havana, 12. avgusta, (a). Predsednik kubanske republike Machado se je vdal. Zunanji urad je formalno obvestil diplomatski zbor, da bo Machado odstopil. O njegovem nasledniku še ni padla odločitev. Odposlanstvo letalskih oficirjev je obvestilo ameriškega poslanika, da so letalski oficirji proti generalu Herrari, dosedanjemu vojnemu ministru in dn odklanjajo njegovo imenovanje za predsednika republike. Machadov naslednik nc sme biti pristranski in mora biti civilist. London, 12. avg. (a).Uradno demontirajo, da bi bil britanski poslanik v Havani protestiral pri ameriškem poslaniku zaradi škode, ki naj bi jo bili trpeli britanski državljani na Kubi. Britanski poslanik je namreč poročni v London, da se nobenemu britskeinu državljanu ni nič hudega pripetilo, in da ne ve zn noben primer škode nn imetju Angležev razen ognja, ki je nastal v neki telefonski kabini, ki je last Angležev; no prošnjo britanskega poslanika so pn kubanske oblasti že uvedle preiskavo. S tem demnntijem je hotela londonska vlada pokazati, da je docela nepristranska nasproti dogodkom nn Kuhi. Miami, 12. avg. (a) Vodja kubanske opoziciji general Menocal je dal izjavo, v kateri pravi, da se je kubanska vojska odločila, da predlaga za predsednika Kube polkovnika Horaccia Ferrero Menocal pravi, da je ta kandidatura odlična, ker uživa polkovnik Ferrera spoštovanje in ugled ne samo v vojaških krogih, temveč tudi med civilnim prebivalstvom vsega otoka. Dalje je Menocal izjavil, da je njegova vrnitev na Kubo vprašanje le nekaj dni; najbrže se ho vrnil že prihodnji teden. Ali bo Menocal v začasni predsedniški vladi ali ne, se še ne ve. Amerika bo napravila red Hyde park, 12. avgusta b. Predsednik Roosevelt je prispel včeraj v Washington. Po prihodu je sporočil svoj program o postavitvi normalnih razmer na Kubi. Dopisnik Herstovega tiska poroča, da je ta program sledeč: 1) Z agrarno reformo bc izvedena razdelitev vseh latifundij, 2) znižali se bodo notranji in zunanji državni dolgovi, 3) i r pridobljene sladkorne kvote 1,750.000 ton se bo izvršila nova ureditev carin med Kubo in Združenimi državami in končno se bodo znižale uvozne carine zs kubanski sladkor. Proli gospodarski hrizi Poslanih USA Prince odha a Kako išče Amerika blagostanje I. Več plače - 2. manj dela - 3. nižje cene Z občudovanjem zasleduje stara Evropa gi-ganlično borbo Zedinjenih držav z gospodarsko krizo. Niti sovjetska revolucija, niti italijanski fašizem niti hitlerizem v Nemčiji, niso s [HMlobnim poletom zajeli ves kompleks gospodarskih težav, poiskali korenino zla in začeli boj za blagostanje, boj za »prosperity« na tako Široki, vso državo obsegajoči bazi, ob smernicah skrbno izdelanega načrta in s pomočjo okrepljene državne oblasti. Domala vsi avtoritativni pokreti v Evropi so se po-raztopiil v histeričnem naglašanju ideoloških vrednot, ali pa »o se i zdivjali v krvoločnih razrednih borbah in plemenskih pogromih, k gospodarskemu blagostanju pa niso prispevali mnogo. Med seboj razrvani, v svojo glorijo zatopljeni, drug proti drugemu naježeni tavajo evropski »avtoritativni« narodi od konference na konferenco, a blagostanje se jim umika; nedosegljiva nagrada Samo onih razdobij v zgodovini človeštva, ki so znala harmoniji rati vse etične in pridobitne funkcije človeške skupnosti. Ameriški predsednik Hoosevelt si je izbral popolnoma svojo pot, da najde boginjo »pros|>e-rity«, lo je blagostanje. Z evropskimi poskusi se v ničemer no krije, čeravno morda njegovi ukrepi navidezno posnemajo kretnje naših ideoloških zasnov, ki bi nam odpirale obzorja daljne bodočnosti človeškega rodu, in nje.gov gospodarski obnovitveni program ne odkriva nobene filozofije, ra-*.un ono, danes sicer dokaj redko filozofijo modrijana, ki se zadovoljava z obstoječim redom, a je pripravljen doprinesti osebnih žrtev, da se popravi, ker je uvidel, da brez njih razosčenega kolesja sodobnega gosj»odarstva ni mogoče več spraviti v stare tire blagostanja. S Rooseveltom poskuša sedanja ameriška generacija, brez vsakih sentimentalnih pogledov na neki novi red, ki naj »sreči »one za nami«, da si pribori blagostanje sase, za danes ali vsaj za jutri. Zato bi bilo bržkone pogrešeno iskati v Hooseveltovem načrtu kakšnih ideoloških sorodnosti s fašističnimi ali korporativnimi teorijami, marveč izvršuje Roosevelt v imenu ameriškega kapitalističnega reda le neke vrste operacijo nad ameriškim ljudstvom v polnem razmerju koristi in potrebe, da ozdravi. Ta trditev ni vzeta iz zraka, ker njena resnica izhaja iz vseh do sedaj objavljenih zakonov, v prvi vrsti pa od razlag, ki jih je podal Roosevellov gospodarski diktator general Johnson sam. On je namreč izrecno očital republikanskim predhodnikom v Beli hiši, da so zakrivili sedanjo krizo s po-grešno gospodarsko politiko. V Ameriki je vladalo blagostanje, ameriška industrija je delala ogromne dobičke. Toda ti dobički so se porabili 7.a vedno nove in vedno večje linveslicije, za razširjanje obratov in za |>ovečanje produkcije ali pa so izginili v blagajnah nekaj magnatov. Pravilno pa bi bilo, če bi bila ameriška industrija gleda ln tudi malo na trg in svoje dobičke pametno porazdelila med konzumente v obliki zvišan i h delavskih plač, znižanih cen izdelkov in okrepčanih dividend vložnikov. Kaj namreč koristi še tako dovršen pridobitni aparat, ko pa nikogar ni, ki bi njegove izdelke pokupil in porabil. Dosedanja ameriška gbspodarska politika je torej v svoji histerični dirki za napredkom s pomočjo svojih ogromnih dobičkov zgradila kup velikanskih podjetij, ki niso bila nikomur potrebna, pozabila pa je na pravice delaven, konsumenta in kapitalista, ki so stali s praznimi žepi in s prekrižanimi rokami pred grmadami nnbolj izbranih industrijskih izdelkov, a jih niso mogli porabiti, ker jih obtok denarja sploh ni več dosegel. Brez dvoma je predsednik Roosevelt tudi pravilno zapazil, da je razvoj ameriške industrijske oborožitve dosegel nasitno mejo. preko katere ne sme, če se hoče izogniti katastrofi. Pač pa je naloga vsake zdrave gospodarske politike v Ameriki, da brez pogubnega hlastanja po povečanju produkcije poskuša s povišanjem plač, z znižanjem cen in z znižanjem odtoka dobičkov v neplodovite re-tervne fonde omogočiti ameriškemu človeku, da Avstro -nemški spor kupi in porabi vse, kar izstavljata nu trg kmet in industrija. Z drugimi besedami — izgovoril jih je general Johnson sam — bo treba, četudi s pomočjo države, brezobzirno regulirati, ali da rabimo novejšo besedo, izenačiti porazdelitev dohodkov med vse plasti ljudstva. Izenačiti se morala pridobivanji in porala s pomočjo pametne porazdelitve gospodarskih dohodkov, ln Roosevelt je rekel, da ima država nalogo, Ua to izpelje tudi proti volji industrije. V tem je torej vse ideološko jedro Roosevel-tovih reform. Stara kapitalistična teorija liberalne dobe o nakupni moči je torej v ameriškem primeru oblekla korporativni suknjič in ga na površju popleskala z načrtnogospodarskiiui barvami. Dejansko pa smo daleč od socialnih revolucij sredi cvetočega vrta liberalnega kapitalizma. Potrebno orodje, da izpelje normalizacijo iz-osenega gos|>odarstva si je Roosevelt dal v dveh osnovnih zakonih: 1. zakon o zaščiti kmeta, 2. zakon o obnovi industrije. V prvem je dvignil cene poljskim pridelkom in okrepil nakupno moč krnela, v drugem hoče zaposliti brezposelne in napraviti industrijske izdelke pristopne za ameriškega kouzumenta. V okviru tega drugega zakona pa je izšlo zadnje čase že več zakonskih naredb, ki posegajo globoko v organizem ameriškega gospodarstva. Najvažnejša je ona, ki daje predsedniku pra-• vieo, da sklepa za posamezne panoge industrije po-( sebne »Codes of fuir competilaon« (kolektivne pogodbe med podjetniki in delavstvom), ki vsebujejo gotove osnovne predpise glede delovnega časa, najmanjše plače, dela žensk in otrok. Ako bi dotične industrije prostovoljno ne pristale na te pogodbo, oziroma jih same prostovoljno ne predložile, ima predsednik pravioo, da pogodbo na kratko predpiše in kršilce pogodbe kaznuje. Med kaznimi se nahaja tudi možnost popolne ustavitve obrala, ki se je pregrešil. (Prva splošno veljavna kolektivna pogodba za bombažno industrijo je bila izdana in predpisana že 17. julija. Toda, ker je izgledalo, da bo sklepanje teh jiogodb po posameznih industrijskih panogah šlo prepočasi, je Roosevelt podpisal tri dni pozneje, 20. julija, »Blanket code for ali mduetries« (za vse industrije veljavno kolektivno pogodbo), ki je stopila v veljavo s i. avgustom. Mesto pa. da bi takoj izvajal stroge zakonske posledice, hoče Roosevelt vplivati na javnost, da industrija prostovoljno sprejme predpise te kolektivne pogodbe, ne da bi jo bilo treba preganjati s kolom zakona. Način agitacije je značilen. Vsakdo, ki prostovoljno pristopi in sprejme določbe te kolektivne pogodbe, bo dobil častni znak z napisni »Jaz sem storil svojo dolžnost« in njegovo ime bo vpisano na ca stn i h ploščah, ki bodo raz-obesene po vseh poštnih uradih. Kdor se ne bo vklonil, ga bodo smatrali zy .ousiderja«. za kujavca v borbi proti krizi in dejstvo, da se je do sedaj izreklo 200 tisoč ženskih društev, da ne bodo več kupovale pri nobenem »kujavcu«, pove zadosti, kaj čaka — ne glede na zakonske posledice — one, ki so sami sebe izobčili iz >borbe za blagostanje*. Obveznosti, ki jih nalaga ta »Blanket code« (kolektivna pogodba) so deloma revqlucionarne. Otrokom jo pred 14. letom delo prepovedno.' Od 14. do 16. leta smejo delati samo tri ure dnevnojfi ne v mehaničnih delavnicah. Delovna doba ne sme presegati 40 ur na teden, v mehaničnih delavnicah je znižana na 35. Vse izjeme mora potrditi predsednik. Najmanjša predpisana plača za nameščence znaša od 14 do 15 dolarjev tedensko (okrog 1000 Din), najmanjša delavska plača ne- sme pasti pod 45 dolarjev na mesec (okrog 3000 Din). Glede cen so predpisi strogi in precizni. Nobeno zvišanje cen ni dovoljeno preko količnika pridobitnih stroškov. Zvišanje dovoljuje le predsednik. Nadalje se podpisnik kolektivne pogodbe obveže, da bo podpiral samo firme, ki so tudi sprejele to pogodbo. Vsa Amerika in tudi ves svet pričakuje, kaj bo nastalo iz Rooseveltovega eksperimenta. Zadnja poročila trdijo, da se je nad 500.000 mož priglasilo k Rooseveltovi akciji. Evropa, glej in uči se! Nadaljnja sramotenja Avstrije Pariz. 12. avg. b. Ves popoldanski tisk zelo istro nastopa proli Nemčiji zaradi snoenjega predavanja dr. Honiga v monakovskem radiju', v katerem je naglašal predvsem brutalno postopanje dunajske policije protii njemu in svoj govor končal z ostrim napadom na avstrijsko vlado, in »Temps« ponovno zahteva nujno demaršo Francije, ki naj ne čaka na skupno akcijo z Veliko Britanijo, ker angleška intervencija brez sklepa vlade ni mogoča. Poleg tega je tudi večina angleških ministrov na 'lopustu izven Londona. Ni izključeno, da bi se francoski deniarši pridružila tudi Italija, ker se lahko pričakuje, da bo Italija sedaj odločnejše nastopila proti Nemčiji že iz razloga, ker je Wolfov urad popolnoma prenaredil komunike agencije Slefani o prijateljski intervenciji italijanskega poslanika v Berlinu. Dunaj, 12. avg. b. Današnja »Reichspost« piše ft snočnjem predavanju, ki ga je imel na monakov-ski radio postaji Honig, ler naglasa, da je popol- noma netočno orisal avstrijske razmere. »Reichs-post« protestira proti nadaljevanju klevetanja in kampanje proti Avstriji po radiu in časopisih. List ugotavlja, da jc snočnje predavanje bilo organsko nadaljevanje dosedanje kampanje in da je značilno, da nemška vlada še vedno daje na razpolago bavarsko radio postajo za prntiavstrijsko propagando. Nemška vlada še vedno kaže voljo za podpiranje ilegalne akcije proti Avstriji. S tem prevzema Nemčija na sebe odgovornost za vse dogodke. Končno pristavlja list, da ne more razumeti, na kakšen efekt računajo odgovorni krogi v Nemčiji. Dunaj, 12. avg. b. Policija jo danes dopoldne nadaljevala z zaslišanjem lastnika in izdajatelja »Abenda«, Ernesta Kolberta in glavnega upravitelja Franca Markusa. Na policijo so pripeljali velik avto knjig in spisov, ki jih sedaj pregledujejo. Preiskovalni sodnik jc odredil, da se oba areti-ranca obdržita v preiskovalnem zaporu. Herriot v Sofiji Triumfalen sprejem romarja v Sovjetsko Rusijo Solija, 12. avg. c. Sofija in ves bolgarski narod sla slovesno sprejela bivšega francoskega ministrskega predsednika Herriota. Priti bi imel že včeraj, pa se je zadržal v Carigradu. Herriot je davi ob 6 dospel v Svilengrad, kjer ga je sprejela in toplo pozdravila velika množica ljudstva. Od tam pa do Plovdiva ga je na vseh postajah pozdravljalo številno prebivalstvo. Na postaji Rakovica sc jc Herriot pojavil na oknu in ker je imel čas, je izstopil iz vagona in govoril s kmeti. Zanimal sc je za letošnjo žetev in za poljedelske razmere v onih krajih, V Plovdivu jc sprejel Herriota predsednik bolgarske vlade Mušanov in velika množica prebivalstva. Mestni župan je izročil Hcrriotu šopek cvetja. Ravno tako so ga pozdravili s cvetjem učenci tamkajšnjega Irancoskega kolegija. Herriot sc jc zahvalil in pri tem posebno poudaril, da živita Bolgarija in Francija v dobrih zvezah in da jc njegova želja, da bi videl vse narode v sreči, kakor da bi bili vsi ena družina. Po službenem pozdravu se je Herriot pomešal med občinstvo in se razgovarjal. Danes popoldne ob 1.30 jc dospel Herriot v Sofijo, Na postaji ga je pričakovalo več ministrov, zastopniki vojaških in civilnih oblasti, delegati kongresa radikalno-demokratske zveze, delegati raznih drugih strank in delegati Francijc, ki s Herriotom potujejo v Rusijo. Policija je le težko delala red na kolodvorskem peronu, ker so množice pritiskale do vagonov, S postaje sc je Herriot odpeljal v francosko poslaništvo, kjer jc gost francoskega poslanika Cambona. Ostali francoski delegati pa so sc odpeljali v hotel »Bolgarija«. Pri prestopu turške meje na Bolgarsko jc izjavil Herriot časnikarjem, da obžaluje, da je šele sedaj prišel v Bolgarijo, ki ima zelo mnogo pogojev za gospodarski napredek, da so ga zadivila bogata plodna polja, da obžaluje, da bo ostal samo malo časa v Bolgariji. Francoski delegat Man-del je izjavil časnikarjem, da je vprašanje donavskega bloka zelo dobra ideja, samo če se uvede preferencialni sistem zunanje trgovine. V tem oziru je Francija zelo mnogo storila za zvišanje cen agrarnih proizvodov, ker je uvedla preference z Jugoslavijo in Romunijo in drugimi kmetijskimi državami. Kar se tiče boljševizma, jc izjavil, da boljševizem ni več tako ekspanziven in da v Franciji radi njega ni nobene nevarnosti. Popoldne ob 4 je bil v narodnem gledališču otvorjen kongres radikalno-demokratske napredne unije. Slovo velikega prijatelja Slovencev Belgrad, 12, avg. m. Kakor znano, zapušča dosedanji ameriški poslanik nn uašcin dvoru Prime koncem ineseca našo državo in odhaja na svoje prejšnje mesto na kolumbijsko vseučilišče« kjer bo »opet predaval dijakom na filozofski fakulteti sla-vistiko. Danes popoldne jc Prince sprejel helgraj-ske časnikarje ter jim je ponovno govoril o lepotah naše lemlje. Oh tej priliki jim je tudi izjavil, da se je ob priliki svojega zadnjega bivanja v Sloveniji na »ledu s svojo gospo soprogo že poslovil od kra-i lj:i in kraljice v njihovem letnem dvorcu Suvoboru, kjer sta bila oba tudi na intimnem kosilu. Za zasluge, ki si jih je pridobil dosedanji ameriški poslanik Prince za našo državo ga je kralj odlikoval z najvišjim redom Jugoslovanske kron*. (ilede raznih ukrepov sedanjega predsednika ameriške unije Roosevelta je Prince izjavil, da bojijo vsi Američani krepko ob Rooseveltu. Njegovi eksperimenti morajo uspeli kljub zelo težki splošni situaciji. Zato ga — laku je zaključil Prim e svojo krajšo izjavo — kot en moi podpiramo, ker je r vprašanju rešitev domovine. Prince je bil s svojo gospo tudi najhitrejši član diplomatskega zbora. Ta dolžnost lio sedaj prešla na sedanjega španskega poslanika na našem dvoru, grofa De Torilhosa. Ker pa on ni oženjen, bo najstarejša članira diplomatskega zbora soproga avstrijskega poslanika Ploeuuiosa. Strahovit požar v Žužemberku Štirje posestniki popolnoma pogoreli - Povzročena škoda ogromna Žuiemberk, 12. avg. Danes ob treh popoldne, ko je solnce najhuje pripekalo in je bilo ozračje od vročin«, naravnost razbeljeno, so se začeli naenkrat valiti iz sredine trga Žužemberka, tam, kjer stojijo poslopja Novaka, Glihe in Vchovca, gosti, črni dimi. Sprva nikdo ni slutil nesreče, toda ko je skozi dim siknil proti nebu prvi žareči zubelj, za njim drugi, tretji, ko so se slišali is trga prvi v srce segajoči vzldiki, je bilo vsakega premišljevanja konec: v trgu je izbruhnil požar, ki zna imeti pri takšni vročini naravnost katastrofalne posledice. Ljudje so se začeli zgrinjati iz vseh strani proti trgu, med tem ko se je tržanov polastila nepopisna panika. V prvih trenutkih sploh nfkdo ni mislil na reševalna dela, vsakdo je poskušal spraviti svoje stvari na varno. Šele ko je začelo udarjati plat zvona in ko so prispeli prostovoljni gasilci z motorno brizgalnico, se je panika polegla iu se je začelo s sistematičnim omejevanjem požara. Plamen je švigal od strehe do strehe, v blaznih zaletih se je ovijal stanovanjskih in gospodarskih poslopij, ki so izginila enkrat v dimu drugič se zopet pokazala vsa razjedena od prasketajočega ognja, ki je slastno požiral strehe, tramovje in letošnje poljslce pridelke. Oddaljenost vode je reševalna dela silno ote-ževala. Treba je bilo sklopiti več gasilskih cevi in mobilizirati tržane in okoličane, da so z vedri priskočili na pomoč pogumno se borečim gasilcem, ki so pokazali naravnost junaško požrtvovalnost in nevstraienost. Sredi največje zmede niso izgubili živcev in so ne samo mogli omejiti požar, da ni segel sploh po celem trgu, kakor je spočetka obstojala nevarnost, ampak da so tudi rešili iz ie gorečih poslopij živino in mnogo pohištva in tako vsa) nekoliko znižali škodo, ki je že itak ogromna. Na lice požara so prišli na pomoč tudi gasilci iz sosednjih občin s svojimi motornimi brizgalnicatni. Skupnim naporom vseh se je posrečilo požar deii- nitivno ustaviti okrog 4, potem ko so postala poslopja Novakovih, Košičkovih, Vehovcev, Glihovih plen plamenov. Zgorela sta do tal dva velika skednja polna sena in žita, dva hleva, svinjak posestnika Vehovca, kjer je menda zgorelo tudi nekaj svinj, nadalje salon in ledenica. Po drugod je ogenj pustil le še tramovje in razdejal in uničil gornje prostore. Ponesrečenci so bili zavarovani le za nizke vsote, tako da škoda, ki jo je povzročil požar, gotovo desetkrat presega zavarovalnine. Ljudstvo ob trenutku ko javljamo, jokajoče tava okrog še vedno gorečih poslopij, po hišah, ki so bile pred poža-rom ohranjene, pa še vedno stojijo gasilci in domačini, da preprečijo, da ne bi snopovi isker, ki se vsipajo vsenaokrog, vžgali od vročine razbeljenih streh. Ljudstvo se povprašuje, kako je požar nastal in nikdo ne ve dati pravega odgovora. Govori se, da so sc otroci igrali in po naključju vžgali slamo, od koder je plamen skočil na skedenj in bliskovito popadel tam spravljeno kurivo. Mogoče pa je bila vmes tudi zločinska roka. Žužemberk, 12. avgusta. Nesrečni pogorele! so potrebni nujne pomoči. Prosimo oblasti in dobra srca, da jim priskočijo na pomoč; sami si ne bodo mogli pomagati. Vsa čast tudi gasilnim društvom, ki so s svojo pripravljenostjo in požrtvovalnostjo veliko rešila. Poleg domačih gasilcev z motorno in ročno hriz-galno so bili v presenetljivo kratkem času na mestii vrli šmihelski fantje, ki so z občudovanja vredno hladnokrvnostjo prijeli za delo in zastavili pot elementu, medlem ko so domačini branili goreče hifie in jih rešili pred popolnim uničenjem. Na pogorišče so prišla ludi gasilna društva iz Trebnjega, Novega mosta. Št. Vida. Dobrniča, Zagradca, Toplic, Vavte vasi in Višnje gore. Nekaterim že več ni bilo treba stopiti v akcijo. Dunaj vabi na jubilejne slavnosti .. . Avstrijski katoličani proslave v dneh 7. do 1.2. septembra letos, trojni jubilej: 500 letnico svetoštefanske katedrale, 250 letnico velike So-bieskijeve zmage nad Turki pri Dunaju in 80 letniqo k rščansko-socialnega gibanja v Avstriji. Mililo vseli nemških katoličanov, neglede lia katerekoli meje, vabijo na slavnost tudi vse prijateljske krščanske bratske narode, ki IkhIo v teli <1 nrh vsi ljubi gostje. Spored prireditev je zasnovan izredno širo-kopotezno in je izrazito vcrsko-kulturnega značaju. Predmet lega splošnega katoliškega kongresa bo: »Kristus in Zapad«. Obravnaval se bo na treh velikih glavnih zborovanjih, in sicer na prvem vprašanje: Zapad kot krščansko občestvo narodov; nu drugem vprašanje: Velike naloge katoliškega nemitva v sedanji dobi; na tretjem bodo na dnevnem redu: »Tvorne sile za obnovo«. V raznih delovnih odsekih bodo vodilne osebnosti kulturnega življenja pretresale podrobna sodobna vprašanja: Novi religiozni človek, katoliška šola in vzgoja v novi dobi, izobrazba odraslih, knjiga in časopisje, film in radio, krščansko negovanje narodnosti, pota krščansko družabne in gospodarske obnove, sodobna filozofija, krščanska umetnost v sedanji dobi. lajik in cerkev, žena in družina itd. Dalje bodo imeli posamezni stanovi svoje velike skupne prireditve in nastope: katoliški kmetje, katoliški delavci, katoliško žen-stvo, katoliška mladina, katoliški otroci, katoliški lx)-goslovci itd. Mimo tega bodo imela tudi posa- mezna nemška plemena in prijateljski narodi 6vo,je posebne prireditve. Nn sporedu so velike umetnostne prireditve slavnostne predstave po vodilnih dunajskih gledališčih, predstave na prostem, umetnostne razstave, konccrti, književna jutranja slavnost itd. Važen del sporeda bodo seveda cerkvene slovesnosii, nočna proccsija z Najsvc tejšiin, slovesne službe božje in mirno drugega skupno zahvalno romanje v Mariazell. Dne. 12. septembra priredi avstrijska zvezn« vlada veliko slavnost v spomin zmage nad Tur ki, na katero so izrečno povabljeni vsi udele žcnci katoliškega kongresu. Udeleženci katoliškega kongresa — tud'i inozemci nenemških narodnosti — bodo deležri velikih ugodnosti: 50 odstotni (popust na vseh avstrijskih državnih železnicah za vožnjo t/a in nazaj. Popust velja tudi za krožno vožr.jo po Avstriji na povratku, za izlete v di»naj.Putnik« v Ljubljani in Maviboru. __ Glede izkaznice, na podlagi katere je mogoče dobiti vozne ugodnosti, sc je ob'niti nn naslov: Katholikentags-Kanzlei, Wien, L. Ste-phansplatz 6. Posamezna izkaznica za udeležence iz Jugoslavije stane 60 Din. De Valera obvlada položaj na Irskem Dublin, 12. avg. b. V irski krizi je nastopil nenaden preokret na bolje, ker je vlada prepovedala izlet modrih srajc ter nobenem zasedla vsa mesta s _ policijskimi oddelki, ki jih je opremila z oklop-nimi avtomobili. Radi tega je general 0'Dufiy odpovedal izlet, ker ne želi, da bi se po nepotrebnem preliv la kri. Istočasno pa je napovedal, da bo 20. avgusta, ko se bo v vsej Irski slavil spomin padlih mož v irski revoluciji, priredil po vsej Irski izlete modrih srajc. Balbo doma Ostia, 12. avgusta. (AA.) Hidroplan generala Balba je prvi pristal ob 18.30. Valencija, 12. avg. b. Pri Lazarctu, 3 km od portugalske obale, se je včeraj popoldne ponesrečil italijanski hidroplan »Rala«. Sedem oseb posadke jc huda ranjenih, med njimi tudi šef generalnega šlaba italijanskega letalstva Julie Vale, ki jc težko ranjen. Hidroplan sc je vračal iz Lisbone. Vsa posadka je rešena. Stečaji v iuliju Belgrad, 12. avg. (a) Splošna državna statistika notranjega ministrstva uradno objavlja, da je bilo meseca julija t. L v vsej državi 20 stečajev in S prisilnih poravnav izven siečaja. Po banovinah se stečaji in prisilne poravnave takole razdele prva številka pomeni. stečaje, druga pa prisilne poravnave): vardurska 2 (—), vrbaska — (—), dravska 0 (2), drinska — (--), (hinavska 2 (1), zet-ska — (—). moravska — (2), primorska 2 (1). savska 5 (1), področje uprave mesta Belgrada 3 (1). V istem mesecu Immkega leta je bilo 53 stečajev in 108 prisilnih poravnav Izven stečaja, in sicer po banovi naht vanlarska 12 (—), vrbasko 2 (G), dravska 8 (19). drinska 4 (10), (hinavska 11 (13), zetska 1 (2), oravska 3 (3), primorska 3 (8), savska S (4), področje uprave mesta Belgrada 1 (6). K domžalskemu zločinu Domžal?, 12. avgusta. Po 40 urah napornega poizvedovanja je orož-ništvo prijelo enega izmed napadalcev. Tudi ostala dva napadalca sta žc znana, vendar njihovih imen ne kaže še objavili, da se ne bosta skrivala. Enega napadalca so orožniki danes dopoldne aretirali v Kamniku, gnali so ga potem na kraj zločina, kjer so ga preoblekli v njegovo obleko, posebno v hlače pmnparice, nakar so ga ljudje spoznali, in pod težo dokazov je ropar priznal dejanje. Relgrajske vesti Belgrad, 12. avg. (a) Prometno ministrstvo poroča, da stopi 15. avgusta l. 1. v veljavo nova tarifa za izvoz svežega sadja in orehov iz Jugosla. vije na Češkoslovaško. Belgrad, 12. avgusta m. Iz 6. v 5. pol. skupim sta napredovala Jan Baukart, upravitelj mešane meščanske šole v Ljutomeru in Ljuba Lapajne, učiteljica na meščanski šoli v Zagrebu, Belgrad, 12. avgusta m. Z nocojšnjim brzo vlakom je prispelo v Belgrad moštvo ljubljanskega športnega kluba »Primorja«, ki bo jutri nastopilo proti tukajšnjemu športnemu klubu BASK. Belgrad, 12, avgusta m. Napredovali so: iz 6. v 5. pol. skupino Milka Prejac, %čiteljica na meščanski šoli v Zagrebu in Marija Cilenšek iz Ptuja. Iz 8. v 7. pol. skupino: Rada I.ukan. Št. Vid Milica Martine, Maribor in Anton Seliškar, Ljub ljana. Dunajska vremenska napoved. Po nadaljnjih krajevnih nevihtah bo jutri hladnejše vreme. Oblačnost razmeroma negotova, mogoče se bo zmanjšala. Alpinsko dunajsko vremensko poročilo pravi med drugim, da bo vreme kritično za alpske ture. Zagrebška vremenska napoved: Večinoma jasno, z lokalno naraščajočo oblačnostjo, zlasti v gorskih krajih. Lokalne prehodne nevihte so možne, vendar pa bo šc vedno vroče in stalno. Ameriški rojaki odhajajo Ljubljana, 12. avgusta. Ameriški rojaki, ki so pretekli mesec prišli pod vodstvom lastnika potovalne pisarne g. Avgusta Kollandra iz Clevclanda na obisk v Slovenijo, se že vračajo v domovino. Prva manjša skupina se je odpeljala od nas žc 7. avgusta, v petek pa se jih je odpeljalo zopet nekaj, med njimi tudi g. Kollander, ki je odpotoval samo zato, da vidi, kakšna je moderna francoska luksuzna turistovska ladja »Cham-plain«, ki je last »Frcnch Line« in katera odpluje iz Le Havrea 16. avgusta. Ta parnik jc prav primeren za skupne obiske v Evropo, ker nudi zlasti mnogo lepih ugodnosti potnikom III. razreda, v katerem se vozijo večinoma naši izseljenci iz Amerike v domovino. Ko jc odpotoval g. Kollander, jc bil otovorjen kakor pravi Miklavž. Mnogi ameriški rojaki, ki niso mogli tako radi dela ali pa radi premajhnega zaslužka priti na obisk v stari kraj, so po njem sporočili pozdrave svojim sorodnikom v Sloveniji. Ti pa so sc zopet po svoje oddolžili svojim dragim. Izpolnili so jim želje, ki so jih jim sporočili po g. Koll.indru, ali pa mu izročili skromna darilca. Ta darila dokazujejo, kako ljubijo stari očetje, matere, bratje in sestre svoje drage v Ameriki. Z okorno in trdo pisavo so napisani naslovi na drobne zavitke, v katerih jc vse mogoče. Lepo število malih zavitkov je napolnjenih s posebno specialiteto: s posušenimi jurčki. Tako dobrih, kakor jih imamo pri nas, jih tudi »vsemogočna« Amerika ne premore in so zato domači suhi jurčki za naše ameriške izseljence posebna poslastica. Tudi malih zavojčkov s suhimi češpljami, krhlji in suhimi hruškami nc manjka. Brez kranjskih klobas slovensko darilo itak ne more biti, zato tudi teh roma precej lepo število v Ameriko. Med drugimi darili so cenene katunaste oblekce, »retiskano platno, barvan sukanec itd. — Naše slovenske matere v Ameriki sc tudi ne morejo sprijazniti z ameriško kuhinjo. Zato naročajo še vedno svojim znancem, naj jim pošljejo kuharske knjige, zlasti priljubljena je knjiga, ki jo je spisala s. Fclicita Kalinšek. Prav tako se ne razumejo z ameriško vago, ki je na funte in ker kuhajo po naših receptih, naročajo kuhinjske tehtnice pri nas. Dve taki'se peljeta prav sedaj v Ameriko. Za darila jc prav posebno priljubljena ribniška suha roba in izdelki iz lončevine. V tej lončeni robi prevladujejo seveda igračke, tako račke, mali piskerčki, konjički in druge živali s piščalkami. Večina teh daril nima skoraj nobene vrednost in strogi cariniki, ki bodo pregledovali zavojčke, sc bodo smejali, češ, kaj pa nosite take stvari v Ameriko, kjer imamo tudi suhih čcšpelj, platna in katuna dovolj. Naši rojaki tam pa bodo ob skromnih darilcih, ki morda zanje praktično ne pomenijo ničesar, začutili, da jih šc vedno živo veže najmočnejša vez na staro domovino, ljubezen dragib, ki jih ne morejo in ne marajo pozabiti in ki jim v znak svoje ljubezni pošiljajo ta skromna darila. Dne 26. avgusta pa se odpelje večina naših rojakov, ki je prišla na obisk v Slovenijo, nazaj čez lužo in bo nesla s seboj v srcih zopet kos domovine. Potovali bodo z istim parnikom, s katerim so prišli sem, z »Ile de France«, ki je last »French Line«. Sc eda zopet nc bo manjkalo med njimi harmonikarja, ki bo zabaval vso skupino, in mala slovenska skupina bo marsikdaj zbujala med tujci na ladji pozornost s svojo veselostjo in dobrosrčnostjo. Želimo le, da bi jih prihodnje leto prišlo še več, da nc pozabijo na staro domovino, ki jih skromna šc vedno ljubi kot svoje otroke. Šahovski turnir v Somhoru Sombor, 10. avgusta. Skoraj bo odigrana polovica letošnjega amaterskega šahovskega turnirja, pa sc vendar še nič nc ve. koga bo doletela čast prvaka. Najbolj občutimo negotovost v tem oziru, ako pogledamo stanje po odigranem 8. kolu. Na čelu tabele sc sicer žc tri kola sem drži Milan Vidmar ml. s 6 točkami, toda ima takoj za seboi toliko konkurentov, da bi mu vsake pol točke, ki bi jo cventuelno izgubil, odneslo vodstvo; slede mu namreč Gabrovšek Lu-dovik, Schreiber Mirko, Kulžinski Nikolaj, Petrovič in Avirovič z vsak po 5 in pol točkami, to zna-či samo polovico za vodečim. Slede po redu: Tot s 5 točkami, Brodcr. Vukovič 4, Šubarič, Carev, Rajkovič, Grcnčarski 3 in pol. Hcrbatin 2 in pol, Kulžinski Dimitrije 2, Graber 1 in pol, Zuk pol, Največ šans na prvo mesto ima ne samo po tabeli, ampak tudi sicer Milan Vidmar ml. Njegova odlika so predvsem mirna igra in dobro poznavanje teorije, razen tega ima še to dobro lastnost, da nobene pozicije nc forsira in zlasti tej zadnji lastnosti sc mora zahvaliti, da jc dosedaj edini ostal nc-poražen, ima 4 zmage in 4 remije. Dasi fe turnir še precej dolg, vendar ni pričakovati z njegove strani neugodnih presenečenj, zlasti ker bo turnir lizično z lahkoto zdržal, kar sc za neke konkurente ne more trditi. Njemu najnevarnejši tekmeci so Gabrovšek, Schreiber in Tot. Gabrovšek si jc kmalu v začetku svoje šanse z dvema zaporednima porazoma precej pokvaril, toda ker jc turnir močan, je s tremi zaporednimi zmagami ponovno prišel na površje, prav za prav v opasno-bližino vodc-čemu. Če mu bo uspel tako oster finiš, kakor jo mu uspeli v prejšnjih turnirjih, mu ne uide tretje mesto v najslabšem slučaju, zlasti, ker ima težje nasprotnike že za seboj. Izgubil bo morda še kako partijo, bo jih pa z druge strani tudi več dobil, kakor je to že sploh običajno pri njem. Od petoricc, ki so skupai na drugem mestu, ima zelo ugodno pozicijo tudi Schreiber; on igra za Vidmarjem najsigurneje, vendar je vprašanje, če bo mogel turnir do kraja vzdržati. On je vodil vse do 6. kola, nato pa popustil, in ie vprašanje, če sc njegov padec ne bo nadaljeval. Avirovič in Nikolaj Kulžinski pač nista zaslužila tako lepega mesta na tabeli. Kulžinski je dosedaj še skoraj v vsaki partiji naredil grobo pogreško, toda kakor da so nasprotniki udarjeni s slepoto, mu jih nihče ni -z-koristil, pač pa je na kraju partije celo dobil. Nekoliko manj, toda vendar šc preveč srečno je dobival Avirovič. Oba imata poleg tega šc po 4 najboljše za nasprotnike, tako da s kakšnim preveč dobrim mestom pri njima ni računati. Čeprav ima točko manj od Vidmarja, se tudi Tota ne sme podcenjevati; njegova zelo lepo dobljena partija proti Gabrovšku vsekakor dokazuje, da ni nihče pred njegovo ostro igro varen. Šele za njim moremo vzeti v razgovor Petroviča. On je iznenadil na turnirju s svojo iniciativno igro, ki mu je dosedaj večinoma uspela, vendar radi pomanjkanja umirjenosti in uravnovešenosti utegne kar na enkrat izgubiti svoje znane spremljevalce na tabeli. Edino presenečenje turnirja dosedaj predstavlja razmeroma slab start Broderja. On jc znan v šahovskih krogih kot zelo talentiran igrač in so vsi baš radi tega več pričakovali od njega. Toda turnirske rutine, katere pomanjkanje sc predvsem pozna pri njem, pač ni mogel z dvema turnirjema, ki jih je dosedaj igral, pridobiti; in šc to sta bila klubska turnirja. Stanje, kot smo ga danes prinesli, bo že takoj 9. kolo prcccj spremenilo. Srečajo se namreč Milan Vidmar s Schreiberjcm in Nikolaj Kulžinski s To-tom. Vsekakor bo izid teh partij prcccj odločal o prvem mestu. Po oceanskem poletu sta se, kakor smo svoj čas poročali, ponesrečila letalec Mollison in njegova zena. Ko sta okrevala, ,u je sprejel predsednik Združenih držav Roosevelt. Od leve na desno; Gospa Rooseveltova, znana letalka Ame lija Earhart, Mollison, njegova žena in predsednik Roosevelt. Letalska zakonska dvojica Mollison ari Roosevel Iu Športna dama ob krmilu yodi rok**ni - J .^Pkirni da; p°™Z;ensk*> van/V;j'e 'epo,?--ona d° *°"cev l **k*i ona ?Ue V,t* Za l Je Čuw °br** in ,n r<>kc. ELIDA Creme de ehaque heure Ni dneva brez požara Požari v Sostrem, v Koroški Beli in v Mokronogu Sostro, 12. avgusta. Sinoči, v petek ob 20, je začel goreti v Sadinji | vasi kozolec dvojnik, ki je last Janeza Cuzaka, po I domače Peguta. Bil je poln žita in krme, pod ko-| zolcem pa vozovi. Nepričakovano naglo jc bilo v plamenu celo poslopje, samo cn voz so mogli šc rešiti iz plamena, vse drugo je postalo žrtev ognja. Ogniegasci iz Sostrcga in iz Vevč so prihiteli na Comoč, omejili ogenj in ga pogasili, drugače bi sc ilo vnelo še drugo gospodarsko poslopje in tudi cela vas. Vsa čast pridnim gasilceml Zanetila je gotovo zlobna roka ali pa jc kak nepreviden kadilec vrgel proč goreči ostanek cigarctc. Koroška Bela, 12. avgusta. V četrtek okrog 22 je nenadoma pričel goreti kozolec (slog) posestnice Marije Smolej iz Koroške Bele. Kozolec jc bil poln pšcnice in krme. Po-| - -stnica trpi veliko škodo, ker ji je pogorelo vse žito, kar ga jc letos pridelala. Ogenj je bil silen, ker jc prccejšnja vročina in je bilo snopje suho, tako da je bila vsa dolina za nekaj trenutkov razsvetljena. Na kraj požara so takoj prihiteli domači Torpedo frči Nedavno io se vršile velike angleške pomorske vaje pri Plymouthu. Slika nam kaže trpedo v tre- notku, ko je bil izstreljen. Brezje - 15. avgusta Ker jc skorajda malo verjetno, da bi bila prošnja za polovično vožnjo za udeležence jubilejnega sestanka na Brezjah, do torka rešena, zato naj j vsakdo s tem dejstvom računa. Slavje bo prisrčno in bratsko, v najlepšem redu, kot leta 1924, ko sma. se prvič zbrali pri Mariji. Vemo, s kakšnimi težkočami se bore tovariši — kako vsak dinar dobro pretehtajo, predno ga izdajo, zlasti naši najzvestejši, vemo kako radi bi prišli na Brezje in kot trezni možje vse to upoštevamo. Zato kdor more, naj pohiti, zlasti bližnji Gorenjci, na Brezje, drugi pa naj 15. t. m. v domači cerkvi molijo za padle in tudi po vojni umrle. Molitev naj nas spaja in druži v zvestobi nevenljivi. Tovariši, podučite ljudi, zlasti glede polovične vožnje, da ne bo kakih neprilik. Na svidenje 15. avgusta pri Mariji. Evharisi. shod v Tuhiniu V nedeljo 6. avgusta se je "/.vršil nepričakovano lej)0 tretji in zadnji evharistični shod za kamniško dekanijo v šmartnem za župnije Molnik, Sela, šmarlin, špitnlič. Zg. Tuhinj in Zlato polje iz moravške dekanije. Udeležilo se je shoda do 2000 vernikov, to je dve tretjini odraslega prebivalstva, število, kakršno gotovo še ni bilo zbrano v tej dolini, šmartinski župljani so postavili veliko visokih mlajev in slavolokov, posebno je bil ozaljšan prostor pred cerkvijo in na župnijskem dvorišču, kjer je bil prirejen zasilni oltar., ves z.avit v zelenje in cvetje. Govoril je o presveti Evharistiji stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka globoko in jasno, kot je njemu lastno. Sv. mašo je opravil kamniški dekan g. M. Rihar, ki jc po sveti maši podal v govoru zgodovino in (»men evhari-stičnih shodov. Peli so pri sv. maši združeni p>evski zbori, pri procesiji pa je prejieval pri vsaki žuj> niji domači pevski zbor. V procesiji, katero je vodil g. kanonik dr. M. Opeka ob asistenci 7 duhovnikov, je bilo 8 bander in 4 zastave. Lepo sliko je dala procesiji dolga vrsta belooblečenib deklic, ! do 150 narodnih noš in do 130 gasilcev. Blagoslov j v cerkvi je zaključil shod. Ta shod bo v zvezi s : shodoma v Kamniku in Domžalah jKiglobil in ; utrdil evharisfično življenje v kamniški dekaniji. j Pevska zveza Pevovodje, pevke, pevci I Na naš poziv k proslavi biserne sv. maše našega nepozabnega nad-pastirja dr. A. B. Jegliča in IDOOletnice našega odrešenja ste se z izredno prožnostjo odzvali, sprejeli z neizmerno disciplino naloženo težko nalogo in jo, dasi se je zdela mnogim strokovnjakom nemogoča, s tako vnemo in ločnostjo izvršiii, da zasluži ta vaša vnema, disciplina in'globoka srčna , kultura, prežeta ljubezni do vsega lepega, največje občudovanje in izredno priznanje. ; Vi, gg. pevovodje, ste se z velikim veseljem zbrali k tečaju, se poglobili v težko nalogo, jo v vsem obsegu razumeli, strnili se v krog in se v dveh vajah pripravili za samostojen nastop, ki je bil gotovo prav izvrsten. Hvalo vam! Dela z zbori se niste plašili in ste z dneva v dan, iz noči v noč vežbali jih posamič in skupno, da ste v vzajemnem delu z.magali ogromno delo. Vaše smotreno, po sprejetih navodilih zelo enotno in razumno delo je pokazalo presenetljiv uspeh na sobotnem koncertu in pri vseh revizijskih vajah. Bog vam plačaj la vaš neizmerni trud; naj raste to vaše navdušenje in vaša ljubezen do skupnega dela, ki najbolj veča srčno kulturo! Drage pevke, fantje pevci! Kot trdno organizirana armada ste se dvignili na en sam klic v izredno velikem številu: za sobotni koncert nad 400. za nedeljskega krog 2500. V sredi najhujšega gasilci, pa ni bilo mogoče ničesar rešiti. Prišli so tudi ognjegasci KID na Javorniku s svojo novo motorko, ki jc pa stopila v toliko v akcijo, da so pogasili goreče lesovje od kozolca. Požar je najbrž zanetila zlobna roka, ali pa po nesreči kaki brezposelni potniki, ki v tem času ležijo kar pri kozolcih na polju. Mokronog, 12. avgusta. V teku enega tedna smo imeli v naši okolici kar tri požare. Dne 4. avgusta je, kakor smo že poročali, pogorel g. Kolencu v Mokronogu kozolec, napolnjen z žitom, klajo in ogljem: 10. avgusta hiša in kozolec, last kovača Kostanjevca (pri -Kraguljcu") na Bistri, in 11, avgusta zopet kozolec, napolnjen z žitom in klajo. Jožetu Simon-čiču na Bistrici. Gorelo je povsod ob istem času, okrog polnoči. Ljudstvo, ki se je po lanskih por žarih vendar nekoliko oddahnilo, jc zopet vse razburjeno, posebno še. ko se vsled slabih gospodarskih razmer ne more zadostno zavarovati. Orož-ništvo zločince pridno zasleduje, vendar jim do sedaj še ni uspelo priti do živega. dela ste s koso in srpom v roki po trudnem dnevu hiteli k pevskim vajam in vztrajali do 1, do 2 po IKilnoči. pevke vstajale celo zjutraj in se ob 4 zbirale k vajam in vežbale. V 3 do 4 lednih ste zmagali delo, ki se je zdelo nemogoče in ga zgodovina naše pevske proevete Je ni mogla enakega zapisali. In ko vas je |>red generalno vajo zjijel divji orkan in vas hotel vse do kože premočiti, niste klonili, vedrega srca ste vzeli tudi to nasč, vztrajali in holeli z železno energijo premagati ele- ' mentarne sile. To so herojska dela ljubezni, žrl ve in navdušenja. Mi, ki smo vse lo videli in imeli priliko oceniti vaše delo zlasti še pri revizijskih vajah, ga vemo prav ceniti. V imenu naše najširše pevske organizacije Pevske zveze vam vsem izredno priznanje in spoštovanje. Bog plačaj vse žrtve, ves trud! Delo ni izgubljeno. Ko v prihodnjih dneh do-zore sklepi, boste dobili navodila o nadajjnem delu. Bog živi! Za Pevsko zvpzo: V. Lavrič, predsednik; M. Bajuk in M. Tomec. pevovodji. 15 let pilot ■(■IMK Ernest Turko obhaja danes petnajstletnico, oJ-kar jc prejel kot prvi Slovenec mednarodno pilot-sko-akrobatsko diplomo. Kot tak je služboval po vseh naših letalskih polkih, bil jc več let učitelj letenja in učitelj akrobatov. Iz njegove šole so izšli naši najboljši piloti-lovci. Najbolj je znan po svojem poletu okoli Evrope, ki ga jc izvršil Icla 1929 z malim turističnim letalom. Takrat jc preletel nad 2500 km in s tem postavil za nas rekord. — G. Turko je izvršil v teh 15 letih čez 3000 poletov, v zraku je bil vsega nad 2000 ur — menda ga v tem pri nas ni nihče prekosil, in jc sploh prvi Slovcnec, ki praznuje kot šc aktiven lctalcc za pilote pomembno oblclnico. G. Turko jc tipičen pilot. Miren, soliden v navadnem življenju, smel in drzen, ko sedi v svojem aparatu. Tam jc sploh čisto drug človek — mlad, poln življenjske energije, ki s strastjo ljubi svoj aeroplan in ki bi vedno in vedno samo letel. Sedat živi v Zagrebu kot tehnični častnik in pilot-Iovcc pri 4. zrakoplovncm polku. Svojo 15 letnico bo proslavil v krogu svoje družine — njej in nam in svojim acroplanom pa naj bo šc dolgo ohranjen, še 15 let naj leti — in šc cn rod pilotov naj nam vzgojil Danes teden bo otvorjeno ljubljan- sko letališče Otvoritev bo združena z velikim letalskim meetingom Ljubljana, 12. avgusta. Se teden dni nas loči od važnega datuma v razvoju slovenske prestolnice. V nedeljo 20. avgusta bo slovesno otvorjeno in blagoslovljeno ljubljansko letališče pri Devici Mariji v Polju, 21. avgusta ob 7 zjutraj pa se prične reden zračni promet z Zagrebom. Za otvoritev, ki bo združena z veliko letalsko prireditvijo in ki obeta postati velik praznik našega letalstva, se vrše že dalj časa obsežne priprave, ki Jih vodijo idealni pionirji slovenskega civilnega letalstva, člani ljubljanskega Aerokluba. Letalska prireditev, s katero bo združena otvoritev, bo res nekaj prvovrstnega in bo daleč zasenčila vse tovrstne prireditve, ki smo jih imeli do sedaj priliko vidoti v Ljubljani. Spored obsega ?najst točk, od katerih bo vsaka zase nekaj posebnega. Najprej bodo pristala na letališču tu in inozemska potniška letala. Prijavljena so do sedaj letala iz Zagreba, s Sušaka, Salzburga in Celovca. Nato bo ljubljanski škof g. dr. Gregorij lložmun blagoslovil letališče in imel ob tej priliki tudi govor. Takoj nato se prične letalski meeting, ki ga otvori pozdravni let domačega sLojzctas iu najhitrejšega vojnega letala. Sledila bo tekma športnih letal v trikotu, za kar je prijavljenih žo več naših odličnih športnih. letalcev. V naslednji točki bomo občudovali že let skupine vojaških dvosedcžuih letal, nakar sledi metanje in pobiranje poročil, česar v Ljubljani še nismo videli. Nato se bodo naši pogumni vojni letalci spuščali z letal s padali. Zelo zanimiva bo zračna borba med dvo-sedežnim letalom in enosedežnini lovcem. — Tu bomo imeli priliko videti izvežbanost in sposobnost naših vojaških letalcev. Nato se nam bodo predstavila vojaška letala s svojimi akrobacijami. Naši vojni letalci so znani po svojih smelih produkcijah v zraku in so že tudi v inozemstvu želi za to zaslužena priznanju. Naslednja točka bo bolj akrobatskega kakor letalskega značaja. Domačin Janez Mrvar bo izvajal vratolomne vaje med kolesi letala. Največja senzacija, ki jo bo pokazal, pa bo preskok iz lelala v avtomobil. Velika atrakcija za Ljubljano pa bo brez dvoma naslednja točka, to je bombardiranje iz zraka. Na meeting prispejo nam-•vč tri naša trimotorna, bombna letala, ki bodo iz -.iiraka bombardirala v ojne ladjo. Aero-klub je p.d- Preselili smo se na Aleksandrovo cesto 7 Vtllha zaloga obleh ta gospode In blaga v poljubnih mnoilnah Drago Schwab. Ljubljana Slovo generala Popoviča Ljubljana, 12. avgusta. Kako visoko ceni Ljubljana vojaške dostojanstvenike, je |X)kazalo današnje slovo brigadnega generala g. Dragomira Popoviča in soproge od Ljubljane. Obenem je bilo to slovo tudi neizbrisen dokaz, kako priljubljenost in simpatije si je visoki častnik pridobil v slovenski javnosti v teku svojega bivanja v Ljubljani. (i. general je odpotoval davi ob t) z brzo-vlakom. Ze po osmi uri so se pričele zbirati na peronu Glavnega kolodvora odlične osebnosti naše vojaške in civilne javnosti. Navzočni so bili komandant dravske divizijske oblasti general C u-kavac, komandant topništva topniški brigadni general Pekič, komandant, orožniškega polka jiolkovnkk T a r t a g I i a , komandant 10. art. jx>lka polkovnik J o v a n o v i č , komandant 40. pešpolka polkovnik Zivanovič, načelnik štaba dravske divizijske oblasti podpolkovnik Orlovič, šef vojne delegacije pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani polkovnik N e d e I j kov i č in njegov namestnik podpolkovnik Pogačnik, komandant ljubljanskega vojnega okrožja polkovnik Iskrič. sanitetni referent dravske oblasti podpolkovnik dr. Debeljak. komandant 2. planinskega bataljona podpolkovnik M a ras, komandant I. kolesarskega bataljona podpolkovnik Jaklič, komandant 11. mejnega i>ododseka podpolkovnik J e s t r o v i č, vsi v:šji ler veliko število nižjih častnikov ljubljanske garnizije. Od civilne javnosti so se udeležili slovesa: mestni župan {lr. Puc, minister n. Mohor i č, senator dr. R a v n i h a r. francoski konzul N e u -v i 11 e , češkoslovaški konzul ing. š e v č ik , višji državni tožilec dr. Graselli, železniško ravnateljstvo je zastopal ing. Staržik, ljubljanski veiesejem vpleindustrijalec Bon a č, Rdeči križ ga. K r o f I o v a in dr. F e 11 i c h , Jadransko stražo inornarišSI podpolkovnik in generalni tajnik T P.D -loško Pogačnik, gospa dr. Pirkmajerjeva in še par odbornikov; Poštno hranilnico je zastopal ravnatelj dr. V i d in a r , Kolo sester ga. G a š p e r-1 i n o v a , Strelsko družino odborniki s podpredsednikom Jeva kom, društvo kneginje Zorke ga. dr. Grasellijeva, Kolo jaliačev odbornik Kocjan. Nn jieronu so bili tudi starši gosj>e generalove in njena sestra. Vsi ti odlični zastopniki slovenske javnosti so se poslovili od odhajajočega g. generala s cvetjem in poslovilnimi govori. Gosp. general in ga. soproga sta bila vidno ginjena ob tem prisrčnem slovesu, ki ga jima je pripravila Ljubljana. General Dragomir PopoviS je odpotoval naravnost na svojo novo službeno mesto v Belgrad, kjer bo zavzel čin pomočnika poveljnika mesta Belgrada. G. generalu, ki ga bo ohranila Ljubljana v najlepšei/i spominu, želimo tudi na novem službenem me.-Hi največ uspeha I IGNACIJ NAROBE, TAPETNIK, GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV, 16 (PRI LEVU). Pet misijonarjev novomašnikov Danes bo prevzvišeni škof dr. Rozman posvetil v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani pet klerikov iz misijonske družbe sv. Vincencija Pav. lazaristov. To so gospodje Janez Strašek iz Podčetrtka, Alojzij Trontelj iz Št. Vida pri Stični, Maks Rupar iz Ptuja, Martin Tkavc iz Šoštanja in Klemen Mav iz Grobelj. Dosedaj je to najlepši sad, ki ga je dalo družbi lazaristov MisijoniŠče v Grobljah oz. Dijaški dom v Ljubljani. Mladi misijonarji bodo znatno okrepili družbine postojanke, in kakor izvemo, omogočili, da se bo skoraj začel izvrševati program misijonišča glede zunanjih misijonov. -Misijonskim novomašnikom. ki danes stopajo v najsvetejšo službo Gospodovo in se mu stavijo na razpolago, če bo želel, tudi za poganske mlsijone, želimo, da bi jih božji Misijonar za njihovo junaško žrtev bogato blagoslovil. Naj k Slamiču nas danes spet popeljejo stopinje na prvovrstni sladoled in na presladke d in je t Kai bo danes? Kino Kodeljevo: Ob 17. in 20.30 uri: »V dvoje jc lepše« (Magda Schncider). .0 Trojna slovesnost — tri poroke, zelena, srebrna in zlata, V soboto 12. t. m. sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Anton pl. Mi-kič, drž. zcmljcmercc, in gdč. Vanda Steska, hči upravnega sodnika v Celju. Zanimivo je, da praznujeta obenem roditelja mlade poročenke g. Henrik Steska in ga. Elza roj. Vedernjakova svojo srebrno poroko, stari starši g. dvorni sodni svetnik Franc Vedcrnjak in njegova soproga Flora pa zlato poroko. Bog blagoslovi la trojni pari 0 Praznovanje sv. ltoka bo v cerkvi sv. Krištofa na Veliki Šmaren popoldne. Ob 5 pridiga, darovanje iti večernice. V sredo svete maše ob 6 in 8. Ob osmih 6V. maša z ljudskim petjem in blagoslovom. Zobozdravnik DR. JOŽE RANT ne ordinira od 14. do 31. avgusta. © Na izlet na Gorjance in na Kum, v torek 15. t. m. vabi ^Krka« vse svoje člane in prijatelje Dolenjske. Odhod za izlet na Gorjance z izletniškim vlakom ob 5.19. V Novem mestu sedemo v avtobuse in se odpeljemo do tovarne, odkoder imamo še eno uro do Trdinovega vrha (1181 m). Sv. maša, nato prosta zabava. Stroški za vožnjo po železnici in z avtobusom znašajo okoli 50 Din. Odhod za izlet na Kum (1219 m) z vlakom ob 5.31. Izletniki kupijo vozovnico do Trbovelj, in krenemo skozi Dobovec na Kum. Povratek na Zagorje. Stroški za vožnjo znašajo okli 40 Din. © Dr. Vilko Sporn jutri 14. ne ordinira. 0 Poldnevni izlet, ki je bil v juliju preložen, priredi danes popoldne kršč. šola za stolno župnijo. Zbirališče članov in njih prijateljev ob tri četrt na 1 pred glavnim kolodvorom. kupil od Jadranske straže modele vojnih ladij, ki so pred dnevi plule<' po ljubljanskih ulicah. Te bodo žrtve koncentričnega bombardementa. Zanimiva bo tudi tekma balončkov na razdaljo. Zadnja točka pa bo namenjena občinstvu. Kdor bo hotel riskirati 5 kovačev, se bo lahko vozil v letalu nad Ljubljano. CIani Aero-kluba plačajo za polet samo 30 dinarjev. Navodila mlelcžcurcm. Da bo potek prireditve deloval brezhibno in da bo zagotovljen red na letališču, opozarjamo občinstvo že danes na nekatere predpise, ki jih bo treba brezjiogojno uvaževati: Dovoz za avtomobile na letališče bo mogoč samo po Šmartinski in Aerodromski cesti. Avtomobili bodo parkirali za hangarjem na dveh krajih in v gozdičku ob novi aerodromski cesti. Za jiešce so rezervirane vse ostale ceste. Najkrajša pot na letališče je od zadnje tramvajske postaje v Udmatu, od tu čez Predovičevo selo skozi podvoz in nato diagonalno na letališče. Letališče bo obkoljeno z varnostnimi organi več sto metrov naokrog in bo dostop dovoljen le mimo blagajn, ki jih no 10 in bodo postavljene ob vseh cestah, ki bodo odprte za promet. Ljubljansko železniško ravnateljstvo je dovolilo dva posebna vlaka, ki bosta vozila na letališče in nazaj. Prvi odhaja iz Ljubljane ob 14.10, drugi ob 14.30; vrača se prvi ob 18.38, drugi ob 18.52. Cena za tja in nazaj 3.50 Din. Vsi gledalci morajo ostati v prostoru, ki je j zanje označen. Prekoračenje letališča je strogo prepovedano in ludi nevarno. Prehod od enega prostora do drugega po robu letališča bo dovoljen : samo od časa do časa. Gledalci, ki bodo želeli le- I leti, se zberejo ob pol 4 na prostoru, ki bo zanje i rezerviran ob drugem hangarju. Vstopnina za prireditev je zelo nizka in bo udeležba omogočena vsakomur. Mladina do 14 let plača 1 Din, odrasli 3 Din. Poleg tega bo med obema hangarjema 1000 rezerviranih sedežev po 10 Din za osebo. Okrepčevalnic bo ua razpolago 5. Organizi-zirana bo tudi reševalna služba, in sicer na treh krajih, ki bodo označeni z zastavo Rdečega križa. V splošnem pa naj se občinstvo brezpogojno pokori rediteljem in varnostnim organom, Solnce in NI VE A mm s.^V-r, CREME * OLJE Uživajte svoj prosti čas na zraku in solncu, kadar le utegnete, toda vzemite vedno seboj NIVEA I Naglo boste zagoreli in nevarnost solnčarice je domala odstramena. loda nikdar se ne solnfite z mokrim telesom, temveč ga vedno prej natrite. Nivea krema učinkuje v vročini prijetno ohlajajoče, v hladnih dneh vas pa obvaruje Nivea. olje pred premočnim ohlajenjem. Nivea se ne da nadomestiti, niti ponarediti, ker vsebuje EUCERIT, kot nobeno drugo sredstvo za negovanje kole. Nivea je poceni: krema Din 350, 6—, 12--, 25'—. 0 Pevcem in pevkam Učiteljskega pevskega zbora. Vse člane iu članice pevskega zbora opozarja odbor, da se vrše vaje redno vsak dan od 7 zjutraj naprej samo dopoldne ter jirosi posebno one, ki se niso udeležili prve vaje, da zanesljivo pridejo k naslednjim vajam. Skupščinski koncert je pred durmi in je nujno potrebno, da ne izostane nihče od vaj ler se drži svoje obveze. Vaje se vrše v Glasbeni Malici © V znamenju vsestranske natrpanosti in izobilja jc vrvel včerajšnji žiyilski trg. Toliko je bilo prodajalk in prodajalcev, da so bili celo dohodi na trg z mestne strani kar dobesedno natrpani. Kar sc tiče cen, ni bilo nikakih posebnih presenečejn. Sadja je vsak dan več na trgu in gre tudi s cenami navzdol. Zelenjave vseh vrst jc bilo vse polno, zlasti salate in raznih gomoljnic. Preccj se jc pocenila endivija. Perutnine je bilo dosti naprodaj, še več pa »glihanja« zanjo. Pa morajo ljubljanske gospodinje priznati, da sc da zbiti pri ceni navzdol precej več kakor prejšnja leta. Jajca se drže Je vedno na isti ceni, 16 do 18 jih dobiš za kovača. Primarij dr. Fr. Derganc ne ordinira do konca avgusta © Prijazen tast. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali iz Ribnice 30 letno Jožcfo Gorše, ženo delavca državnih železnic v Ribnici. Goršetova sc je nekaj sprla s svojim tastom, ki jo jc med prepirom udaril s polenom po levi rami. — Poleg nje je ljubljanska bolnišnica včeraj in predsinočnjim sprejela še tri ponesrečence. 49 letni hlapcc Male Franc s Planine pri Rakeku je padel po nesrečnem poškodbe težjega značaja. — Trgovec Štcrman jz Male Kostrivnice je pri Šmarju padel z motornega kolesa in si zlomil desno nogo. — Precej resno jc stanje 6 letne Milke Pele, delavkine hčerke iz Ribnice. Na Milko je predvčerajšnjim padla truga, kak.ino rabijo na vozovih za prevažanje peska. Milka jc dobila poleg ran na glavi tudi hude notranje poškodbe in bo težko okrevala. 0 Železniška nesreča. V Orlovi ulici je včeraj vlak, ki vozi proti Dolenjski ob 4.40 popoldne, jiovozil motorno žago tvrdke Žitnik Jožeta z Ižanske cesle. Vlak je vrgel na tla delavca, kateri je dobil občutne poškodbe na nogah, voz sani pa je popolnoma zdrobljen ter sc posamezni deli vlečejo do 30 ni po progi. Na tem mestu se je zgodilo že več nesreč in vendar do sedaj še niso postavili zatvornice. Imate za dopust že vse pripravljeno? Ne pozabite fotoaparata! ln pa: Brezplačno dobite pri nas naslovne vrečice, da nam po pošli pošljete Vaše filme v izdelavo. Vrečico opremite z Vašim cenj. naslovom ter oddajte kot vzorec po pošti, mi Vam filme razvijemo, naredimo po 1 kopijo iu obratno vse. skupaj po pošti vrnemo! Urogerija Gregorič, d. z o. z. LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 5 © Svarilo. Od gotove strani se širi govorica, da jc moja tvrdka v konkurzu. Izjavljam, da bom vsakega, ki širi to podlo in neresnično govorico, tiral pred sodišče. Toliko v vednost vsem mojim takozvanim prijateljem. Adria Coloniale — Filip Šibenik, izdelovanje pecivnih praškov. 0 Nočno službo imajo v nedeljo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 24, in dr. Kmet, Dunajska cesta 41; v ponedeljek pa: dr. Piccoli, Dunajska cesta C, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba frg 9. Kamnih Dva odlična gosta smo imeli tukaj v torek, j 8. t. m. in sicer prevzv. nadškofa g. dr. A. Jegliča i in prevzv. nadškofa zagrebškega g, dr A. Bauerja. ; Počastila sta s svojim obiskom župnišče in zavod 1 usmiljenk, kjer je sedaj na oddihu več sester iz i Zagreba. Današnja vprizoritev -Slehernika« bo velik , dogodek za Kamnik. Vse predpriprave so končane, scenerija pred župno cerkvijo na Šutni bo posrečena, prav tako pa tudi razsvetljava. Skušnje so pokazale, da so igralci kos svojim težkim nalogam, Pričetek bo točno ob pol 21, po predstavi pa bo vozil v smeri proti Ljubljani avtobus, tako da bo omogočena udeležba tudi zunanjim posetnikom. »Slehernika« bodo ponovili šc v torek zvečer. Naj nihče nc zamudi prilike, da si ogleda to lepo delo, i ki žanjc povsod največje priznanje. Čisti dobiček j jc namenjen izključno v dobrodelne namene. Cerkveni vestnih Cerkev svetega Jožefa: Na praznik Marijinega Vnebovzetja v torek ob 8 slovesna sv. maša; izvaja se: :>Missa seraphica , zl. p. H. Satlner, gra-duale Propter ventatem , zložil P. Griesbacher, Ofert. Assumpta est Maria-., zl. A. Rikovsky. — Tanlum ergo v A, zl. G. Rihar-dr. Fr. Kimovec. Po maši: Danes odprlo je sveto nebo«, zl. St. Premrl. Križanska moška in mladen. Marijina družba proslavi v torek 15. avgusta praznik Marije Vnc-bovzete z družbenim duhovnim opravilom zjutraj in popolcb c ob 6. Zjutraj med sv. mašo skupno obhajilo družbenikov, popoldne po cerkvenem govoru darovanje za namene družbe. Pri popoldanskem shodil se oznani tudi čas in spored celodnevnega družbenega izleta prvo nedeljo v septembru. Poizvedovanfm Dvokolesen, zeleno barvan voziček za zele-i njad, je bil vzet na Krekovem trgu 2. avgusta. j Prosi se, da ga dotična oseba, ki ga je zamenjala. ! takoj vrne, ker je stranka revna in ne more no-I vega kupiti. Pital Vodušek: Nedeljske misli Za deseto pobinkoštno: avangelij o farizeju in ccstninarju. (Luka IS, D—14.) Marsikdo j sem ie telel izdati majhno »knji-iica molitev. Najbolj različnih: zn molitvijo olro. ka naj bi bih molitev starčka; potem molitev vernega človeka, svetnika; veselega, trpečega, zapuščenega, zapuščajočega, dvomečega, obupujočega človeka; molitev ob grobu, z gore, iz tujine in č« mnogo drugih. Prepričan sem namreč, da ni nikogar, ki bi nc moltl. Vsaj o najbolj skritem kotu duše ima sleherni človek blaieno misel in spomin. Morda je treba r časi h težkega udarca, itn jo oiivi; silnega trenutka, da se človeku isvije tno-Hlev. Morda je potem celo nespametna, otročja — a molitev je vendarle. Bridko res pa je, dn premnogi ne znajo več tvojih misli dvigati k Bogu. Pred očmi imajo morda samo verigo ustnih molitev: te so jim breme, navlaka, ki se je boje. Mislijo morda samo no kake pobožnosti, ki jim čisto nič ne prihajajo iz srca. In nešteto duš ostane nemih, molčečih. Saj sle morda že sami opazovali: duše so pred Bogom, v duhovnem življenju kar neokretne. Da bi duše našle prave molitve, prave misli! Na primer: pogovor z Bogom na gori, tožba k Bogu ob slovctu, zaupajoče Hitenje ob umirajočem... Da bi te obogatilo duhovno življenje naših ljudi! Koliko več božjih sledov bi nosila tudi moreča vsakdanjost in stiska. Današnji evangelij pa ostane večno pomemben. ker je c njem tista glavna poteza, brez katere sploh nobena moli/eo ne more biti božja. Tisti majhnost, sketunot/, brezpomembnost človeka ob cerkvenih, ob božjih vratih! Tista zaveti zadolženosti, onemoglosti. Najbolj čisti svetniki jo imajo! .4 najti jo moramo ludi mi, ki dan za dnem borimo s stojo slabostjo in nas življenje tako čudovito obrača in udarja. Samo da bomo vedeli: ne naše ni nič, božja ljubezen je vse. Samo da nas ne bo sram, tudi sredi cesle in vrvenja udariti s pestjo na srce: Bog se mc usmili! Potem nas bo vsak hip objemalo tisto nebeško usmiljenje, v katerem sc najbolj razodeva božja vsemogočnost. Celje 0 Žrtev eksplozije na Ostrožnem pri Calju. V petek ob pol 12 ponoči je umrla v celjski javni bolnišnici za posledicami poškodb, ki jih je dobila pri eksploziji v tovarni Pyrota na Ostrožnem istega dne popoldne, kakor smo žc natančneje poročali v včerajšnji številki, komaj 18 letna Justi Bine!, doma iz Arclina pri Vojniku. Nesrečno dekle ie dobilo pri katastrofi najhujše poškodbe in je bilo njeno telo takorekoč popolnoma ožgano. Bog io jc rešil težkih muk in jo poklical v boljše življenje. Naj ji bo lahka žemljica. — Stanje ostalih po-nesrečenk jc naslednje: Galunova iz Mcdloga, stara 43 let, in Vitanc, 23 letno dekle iz Gorice pri Veliki Pirešici, imata zelo težke poškodbe — opekline — in jc njiju stanje slejkoprej sila resno. Obe visita med življenjem in smrtjo. Ostali dve: Koroša iz Gabcrja in Ločičnik, rodom iz Mozirja, ki jc pa stanovala v Celju, sta izven nevarnosti. zopet znižal ccne. 0 Delo je na razpolago pri celjski ekspozituri javne Borze dela: 7 gozdnim delavcem, 3 hlapcem, 1 majerju, 2 mizarjem, 1 čevljarju, 1 mesarju, 2 zidarjem, 1 natakarskemu, 1 mizarskemu, 1 čevljarskemu, 1 mesarskemu in 2 slikarskim vajencem, 9 deklam, 3 natakaricam, 1 prodajalki za buifet, 1 sobarici, 5 služkinjam, 1 kuharici k orožnikom in 1 postrežnici. 0 Gledališka predstava na Lopati. Prostovoljno gasilno društvo Lopata pri Celju vprizori danes popoldne na Ostrožnem pri Celju v prostorih g. Fazarinca dramo v štirih dejanjih: Materinsko srce. Začetek točno ob 4 popoldne. Advokat Hočevar Mirko naznanja, da jc o t v o r i 1 svojo adeohafsko pisarno v Celju Razlagova ulica št. 3. 0 Dobrodelni koncert v mestnem parku priredi danes ob pol 11 dopoldne celjska železničar-ska godba pod vodstvom kapelnika g. Pctcrmana v korist slepega celjskega skladatelja g. Edvarda Interbcrgerja. Na sporedu so večinoma same njegove skladbe. 0 Avtobusna zveza na progi Celje—Kozje— Podsreda je bd danes t. 1. 13. t. m. dalje zopet upostavljena, ker je most med Čretom in Košnico, ki je bil poškodovan, zopet popravljen. 0 Vročina pritiska. Včeraj jc bilo ob pol 1 popoldne v Celju na solncu 45 stopinj Celzija. Savinja, ki ima vse polno ljubiteljev, jc dosegla 23 stopinj C. 0 Današnji šport. Danes se bo vršila ob pol 6 popoldne na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Jugoslavijo iz Zagreba in SK Celjem. —flfc db— Zobozdravnik Dr. Stane Vrhovec se je preselil v Mestno hranilnico, Krekov trg 7 ter zopet redno ordinira. m m w V sinje višave Pri graditelju jadralnega letala Kranj, 12. avgusta Jadralno letalstvo, ki se je po vojni tako bohotno razvilo v nekaterih državah, je pred nekaj leti naletelo na ugoden odmev in našlo vnete privržence ter posnemovalce tega modernega športa tudi pri nas. Saj imamo .v Mariboru poseben klub, ki obstoja že vet let in ima že lastno letalo, giblje se pa tudi Ljubljana, kjer se pravkar gradi brez-motorno letalo. Gotovo pa eksistira še več individualno delujočih graditeljev jadralnih letal Ce zgradi jadralno letalo skupina tehnikov in inže-njerjev, ki imajo vso tehnično izobrazbo, na razpolago pa so jim vsa tehnična sredstva, ni dela mogoče meriti z istim merilom, če jadralno letalo zgradi nestrokovnjak, brez tovrstne izobrazbe in brez sleherne tuje pomoči. Edinstven primer vztrajnosti, podjetnosti ter iznajdljivosti pa je pokazal 20 letni mizarski in čolnarski pomočnik Franc Pretnar iz Cirčič, ki je zaposlen pri znani mizarski tvrdki Jurij Pollak v Kranju. Ko je njegov oče imel na Bledu in pozneje v Mariboru veliko mizarsko in čolnarsko tovarno, je mladi dečko čutil nagnjenje in je res tudi imel posebno sposobnost za izdelovanje raznih ročnih izdelkov, predvsem čolnov in so bili njegovi izdelki že tedaj priznani. Tako na Bledu kot v Mariboru so še sedaj v prometu čolni, ki so jih izdelali Pretnarjevi. Že kot otroka je Pretnarja navdajala želja, kako bi se dvignil v zrak. Hodil je na gričke in premišljeval, s kakšnim pripomočkom bi splaval po zraku. Izdeloval je mala raketna letala, kupoval knjige in Študiral, kako bi prišel do pravega lastne?« letala Nekoliko mu je pomagal tudi brat, Kdor Kdor I« if/ l/' ie po i« V- Nt ta j. Zakaj ne brani mamica jesti mali Nevenki toliko sladkarij? Ali ne more to škodovati zdravju male? Nikakor ne I Saj ona je odlične bonbone in ti # so neškodljivi zobem in želodcu počuti bolj* dobre volje. M čudo osvežuje, s« prilcž*, prija. Proizvod: Union, Zagreb. Maščevanje ali kaj? Cerklje ob Krki, 12. avg. Po hramih onstran Krke je v letošnji pomladi bilo marsikje vlomljeno in vino odnešeno. Po v ceh znakih je lo delo vršila družba več uzmo-vičev. Jalovčev sin z Vrhovtke vasi je svojemu očetu povedal, da je videl znane obraze, ki so »revidirali' hrame. Oče je to povedal naprej. Zaprli niso nikogar, ker se na sam sum vselej no da aretirati. — Pred 10 dnevi je pa ob 2 ponoči začelo pri Jalovcu gFranz Jnsefove« grenčice na redno i/.praznjcnje črevesa in zmanjša naval k rvi Mariborske vesti: Za naše otroke Maribor, 12. avg. V severnem traktu banovinske stanovanjske hiše v Strossmajerjevi ulici jo zavladala v izpraznjenih stanovanjih živahnost. Celi dan razbilo zidarska kladiva, monterji in drugi delavci so zaposleni s polno paro. Žo nekaj dni se vrše adapta-cijska dela za preureditev tega dela poslopja v svrhe banovinskega dečjega doma, ki se seli iz dosedanjih prostorov. Padajo vmesno stene v posameznih sobah, odstranjujejo se štedilniki, umivalniki, bojlerji za gretje vode, luksuriozne kopalnice in pripravljajo se prostori za bližnjo vselitev osirotele mladine. Šele sedaj pri teh preureditvah se vidi, kako smotreno so bila opremljena stanovanja v poslopju — menda najmodernejša v Mariboru. Vsako ima svojo etažno centralno kurjavo, plin, napravo za gretje vode potom štedilnika, vse stanovanjske pritikline, kakor kopalnico, sobo za služkinjo, jedilno shrambo itd. Bilo je devet takih lepih stanovanj v štirih nadstropjih. Ni bila lahka naloga, napraviti načrte za preureditev poslopja v nove svrhe, zlasti ker je za adaptacijo določen razmeroma nizek kredit 00.000 Din. Vseeno bo mo- goče v tem ozkem okvirju ustvariti primerne prostore. V kleli bodo razne shrambe in velike delavnico, v katerih se uče gojenci knjigoveštva in slit-nih lažjih ročnih del. V pritličju se urejuje na desni strani kuhinja s pritiklinami, na levi pa dnevni prostori za odmor v zimskem ali deževnem vremenu. V. prvem nadstropju je stanovanje upravitelja, pisarna in stanovanje ekonoma. 11. nastropje je določeno za učilnice, obstoječe iz treh sob, 2 sobi pa za f^ialnice. V tretjem nadstropju bodo samo spalnice in velika skupna kopalnica, v katero pride velik Junkersov grelec za toplo vodo, banje i ji prhe. V IV. nadstropju bo bolniška soba, šivalnica in likalnica, stanovanje gospodinje, na podstrešju bodo pa sušilnice. V vsem poslopju bo prostora za 70—80 gojencev. Dvorišče posiopja se bo razdelilo s plotom na polovico. Dečjemu domu odpade mnogo razsežnejši dvoriščni prostor za igre in slična razvedrila, kakor ga je imel v starem poslopju. Zraven dobi še velik vrt za lastno ekonomijo, ki ga da sosednje protestantsko župnišče v najem. Preureditve bodo gotove v začetku septembra in s 15. prihodnjim mesecem se bo izvršila preselitev zavoda. □ Katoliškim društvom v Mariboru. Škofijski odbor KA v Mariboru se tem potom obrača na vsa mariborska katoliška društva in vse verske družbe s prošnjo, da se z zastavami udeleže ustoličenja novega nadpastirja, ki se bo vršilo v torek na praznik Marijinega Vnebovzetja v stolnici ob pol 10. Zbirališče je pred škofijsko palačo po 9. Katoliška društva morajo ta dan pokazati, da so močna. Njihov nastop mora biti mogočen. [Ij Izredna umetnina v ženskem ročnem delu in zgodovinskega pomena je preproga, ki bo pokrivala sprednji del presbiterija stolnice ob priliki intronizacije lavautinskega nadpastirja na praznik Velikega Šmarna. Meri v dolžini 11, v širini pa 5.00 metrov. Preproga kaže v 94 poljih s križci vezane velike šopke vrtnic, hortenzij, anemon, pe-largonij, fuksij, kal in dr., s črnim fondom, ki povišuje nad vse krasen vtis živopestrih barv. Preprogo so izdelale članice družine Brandis, bivše lastnice mariborskega gradu s sorodnicaiui z občudovanja vredno ljubeznijo in spretnostjo kot dar našemu f škofu Slomšku ob njegovem prihodu v Maribor leta 1858. Zato je ob spodnjem robu preproge vdelanih devet grbov plemiških rodo^in iz-delovateljio: Brandis, d'Avernas, Lazarini, Wurm-brand, Fiinfkirchen, Welsersheimer itd. Že takrat so poznavalci cenili preprogo na 2000 Din, sedaj je za stolnico izredna zgodovinska in umetniška dragocenost, vredna pozornosti vseh ljubiteljev umetnin in lepih ročnih del. O V kn. ik. dijaško semenišče v Mariboru so sprejeti: Arlič Franc iz Skal, Belej Janez iz Laškega, Borko Franc iz Središča, Čeh Jožef od Sv. Andraža v Slov. goricah, Gračner Anton od Sv. Lenarta nad Laškim, Janžekovič Ivan iz Prevalj, Jurgec Jožef iz Št. llja v Slov. g., Justinek Viktor iz Slov. Bistrice, Kokol Jožef iz Hoč, Kotnik Alojzij iz Guštanja, Krepfl Janez iz Št. Janža na I Dravskem polju, Legvart Edvard iz Šmarja pri Jelšah, I.ednik Ivan iz Žalca, Marovt Ludvik iz Bočne, Neudauer Jožef od Sv. Ane na Krembergut Pavlič Janez od Kapele, Pen Rudolf od Sv. Trojice v Slov. g., Petek Ivan iz Frama, Petek Franc''iz Frama, Plemenitaš Franc od Sv. Križa v Kojj. Slatini, Privšek Maks iz Žalca, Prelog Kranc od Sv. Marjete niže Ptuja, Prelog Melhior iz Št. Vida na Planini, Švarc Jožef od Sv. Bolfanka v Slov. g., Tratnik Jožef iz Kečice ob Savinji, Vodeb Mihael iz Vidma ob Savi, Zadravec Stanko iz Svetinj, Zaleznik Jakob od Sv. Frančiška, Zorman i Alojz od Sv. Lovrenca v Slov. g., Štabuc Franc od Sv. Tomaža pri Ormožu. DR. VALENTIN VARL specialist za pljučne bolezni Maribor, Gregorčičeva 6 ordinira od 14. avgusta do 4. septembra samo vsak četrtek od 10. do 13. ure. v pretekli zimi, ki je znašala z naturalijauii vred M9.370 Din, kar je mestni občini omogočilo v/.dr- svoj idealizem in optimizem Klic brezposelnim učiteljicam Tovarišice! Mlade smo, močne, zdrave in dela« željne, a vendar ne spadamo k tistim tisočem, ki imajo delo. Že od 1930. leta čakamo nekatere brezuspešno na nastavitev, ln leto za letom raste naše, število. Brezposelnost nas razjeda in uničuje, kajti te brezupno razmere, to brezsmotreno životarjenje iz dneva v dan nam rodi nebroj težkih materijel-nili in duševnih stisk. Nepotrebna sem! Ta zavest nekoristnosti nam razjeda dušo in srcel Vsak dan na mpriča o našii pouižujoci manjvrednosti, o našem sramotnem zapostavljanju in o našem krivičnem izrinjenju iz žloveške družbe. Kako dolgo bo še vse to trajalo? Kdaj bom vendar nastavljena? ln čemu sploh živim? Tako in podobno se vprašujemo, tiho, vsaka zase. — Odgovoriti si no znamo. Brez vsake opore, brez vsake sigurnosti smo! Brezdelje, nesmotrenost in strah pred neznano bodočnostjo nam uničuje telo in dušo, nam ubija našo mladost, nam ugonablja naše zdravje, nain izpodjctla naš idealizem, naš optimizem, naše vse! Rešilne bilke pa ni in nL! Tovarišice! In vendar jc rešitev možna! — Končnega propada se lahko rešimo s samopomoč jo, kajti ne gre, da bi še dalje živele vsaka zase, sredi svojih do skrajnosti obupnih razmer. Da bi še v bodoče ugonabljale svoje zdravje, svojo liioČ,. Metlika □ Na državni učiteljski ioli v Mariboru se pričnejo popravni in razredni izpiti za vse letnike, dne 25. avgusta ob 8 zjutraj. Popravni učiteljski diplomski izpiti bodo od 28. do 31. avgusta. Vpi-! sovanje v I. letnik učiteljske šole bo dne 1. sept. od 9 do 12. Prijavo za vpis v I. letnik, kolkovano s 5 Din kolkom, je poslati ravnateljstvu do najkasneje 20. avg. Prijavi je treba priložiti: krstni list ali izpisek iz rojstvene matice ter izpričevalo srednje šole o opravljenem nižjem tečajnem izpitu. Kandidat ne sme biti 31. decembra star nad 17 let. Vpisovanje v ostale letnike učiteljske šole bo 5. sept. od 9 do 12 v posameznih razredih. Pri vpisu morajo učenci izročiti predpisano prijavo s 50-dinarskim kolkom in plačati prispevek 20 Din za zdravstveni fond in šolnino. Vsi učenci naj si preskrbe potrebna davčna potrdila pri pristojnem davčnem uradu. O Starodavni kip prihaja zopet do veljave. Tri stoletja je bdel nad varnostjo Maribora ter odganjal ogenj z mestnih streh sv. Florijan, na sedanjem Grajskem, tedaj Florijanskem trgu. Kip je bil izklesan v naravni višini iz kamna ter je stal na 4 m visokem kamenitem stebru. Pa je prišla regulacija in kip sv. Florijana se je moral preseliti s svojega trga. Na vrtu hiše v Tattenba-chovi ulici, ki jo je pred leti kupil od tvrdke Pugel & Rossman g. Gustinčič, je našel novi lastnik kip, ki je bil napol zakopan v zemljo. Dal ga je izkopati ter prenoviti po mojstru Zorattiju. Ko se je med mariborskimi zbiratelji starin razvedelo, da je kip sv. Florijana v lasti g. Gustinčiča, je dobil naravnost zapeljive ponudbe, da ga proda. Nekdo mu je ponujal zanj celo 5000 Din. Tudi muze) se je zanimal za kip. G. Gustinčič pa ga je obdržal i zgrabila trda roka detektiva. Iz zdravstvene službe. Na svoje službeno mesto v Cankovi, kamor je bil od banske uprave iz Litije prestavljen, je resigniral banovin, zdravnik g, dr. Polde likmar, ki bo še naprej ordi-niral v svoji vili, Vzlic temu. da je sedaj v Litiji dovolj zdravnikov, namreč kar 4, bo začasno vršil službo banovinskega zdravnika vsaik četrtek bano-vinski zdravnik dr. Slavko Um m iz Zagorja. Policijska ura. V zadnjem času je okrajno načelstvo v Litiji poostrilo pažnjo glede zapiranja gostiln v Litiji, tako da morajo vsled konti-oje orožniške patruljo gostilničarji točno ob 11 zvečer svoje lokalo brezpogojno zapreti. Na vsak način je to odredbo okrajnega glavarja pozdraviti in so zakonske polovice gotovo zelo hvaležne, ker pridejo sodaj možj« mnogo prej domov, kakor jo bilo lo do sedaj v navadi. Kljub temu pa se še vedno najdejo ponočni razgrajači, ki z vpitjem po trgu v nočnih in zgodnjih jutranjih urah motijo spanje utrujenim in od vročine zdelanim tržanom. Zalo bi bili merodajnitn faktorjem zelo hvaležni. Če bi svojo konlrolo posvetili tudi tem še preostalim nočnim iticam, ki po trgu tulijo in iaufbiksajoc. in mu preskrbe! dostojno mesto. Na vogalu Tat-tenbachove in Kopališke ulice je na višini, pri vhodu v svojo delavnico zgradil mičen vrtič in v sredino postavil kip. Danes dopoldne ga bodo slovesno blagoslovili. Sodelovali bodo pri slovesnosti mariborski gasilci, dalje dimnikarji in kovači, ki imajo vsi sv. Florijana za svojega patrona. Kip, ki je toliko let propadal v mokroti in senci napol pozabljen, bo na ta način zopet prišel do veljave. □ Smrt ugledne žene. Na Plaču ob avstrijski meji je umrla v visoki starosti 77 let posestnica Marija Kerniautz. Bila je ugledna in spoštovana žena. Pogreb bo danes popoldne ob 16 iz Plača na pokopališče v Svečini. Pogreb oskrbi mariborski mestni pogrebni zavod. Naj počiva v mirti, žalujočim naše sožalje. □ Plavanje skozi Maribor priredi dne 18. avgusta plavalna sekcija tukajšnjega SSK Maratona s startom ob 1.8 pri Mariborskem otoku in s ciljem v Kristanovem kopališču. □ Trifetrt milijona za reveže. Na zadnji seji mestnega občinskega sveta je bilo podano izčrpno poročilo o delovanju pomožne akcije za siromašne sloje v Mariboru. Ugotovil se je lep uspeh zbirke ževanje okoli 3000 oseb. Mestni občinski svet je izrekel priznanje in toplo zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu pomožne akcije. □ Davčne zadeve. Tukajšnja davčna uprava opozarja, da zapade dne 15. t. m. v plačilo prva polovica zemljarine in III. četrtletni obrok zgrada-rine, pridobnine, rentnine in družbenega davka, dno 14. avgusta pa rentnina. Uslužbenski davek so mora plačali v predpisanem roku. □ Bela žena... Na Radvanjski cesti 64 ie umrla zasebnica gospa Marija Žerjav. Dosegla je starost lil let. Pogreb bo jutri v ponedeljek popoldne na radvanjsko pokopališče. Blag ji spomin, preostalim naše sožalje. □ Zadnja uprizoritev »Celjskih grofov« na Ro-tovškem trgu bo jutri v ponedeljek ob pol 21. Pred-prodaja vstopnic pri dnevni gledališki blagajni. Pri tej uprizoritvi veljajo znižane cene. □ Denar v nahrbtnikih... Na mestni blagajni imajo križe in težave... Preje jo prihajal denar v jurjih, metuljčkih in kvečjemu v kovačih, ki so se lahko prešteli in je šlo delo nagloma od rok. Sedaj pa prinašajo denar v blagajno že kar v nahrbtnikih... Od mestnih in zasebnih podjetij se zliva cela reka drobiža v mestne blagajne, jurčki so pa postali redkii. Štetje in prenašanje drobiža zadaja mestnim blagajnikom ogromno novega posla. □ Bengalična noč na otoku. Posetniki »velike bengalične noči« na Mariborskem otoku v torek dne 15. t. ni. se vljudno opozarjajo, da veljajo dnevne vstopnice za ponoven poset zvečer, toda le takrat, ako jih lastnik v ta namen pusti potrditi ob zapustitvi otoku. Vstopnina je le 5 Din za osebo. Avtomobili in motorna kolesa vozijo na otok le do 10.30. Zapustitev otoka je možna šele po 21.30. Avtotaksi-jem je dovoljena vožnja le do postajališča Mestnega avtobusnega podjetja. Vstopnina na otok za avtomobile je 20 Din, za motoma kolesa pa 10 Din. Za dovoz na Mariborski otok je določena Koroška cc-sta,, za odvoz pa Kamniška cesta. Po 21.30 je dovoljeno avtomobilom in motornim kolesom parkiranje na glavni cesti, kjer bodo postavljeni posebni čuvaji. Pristopnina za čuvaje je za avtomobile 10 Din, za motorna kolesa 5 Din. V okviru bengalične-noči bo tudi nastop akrobatov na žici, ki bodo predvajali vratolomno in senzacionalno-vrhunske točke. O Prevzem gostilne in kavarne. Kavarno in gostilno »Evropo« pri kolodvoru na Aleksandrovi cesti, je prevzel g. Ferdo Ogrinc, ki bo vodil obe podjetji pod nazivom »Triglav«. □ Oskrunjeni grobovL Nečuven dogodek, ki je silno razburil prebivalstvo, se je pripetil pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Neznani divjaki so napravili na tamošnjem farnem pokopališču pravo razdejanje. Podrli in polomili so več križev na gro1)ovih, nekatere železne so izruvali kar s težkim kamenitim podstavkom vred, druge pa so polomili samo v zgornjem delu ter zlomljene dele razmetali bo grobovih. Tudi vazam z rožami na grobnicah niso prizanesli in poteptali so cele gredice cvetočih rož. Vsega skupaj je nad 30 grobov poškodovanih in oskrunjenih. Ljudstvo je razjarjeno in vneto želi, da bi prišli zlikovci v roke pravici. □ Drava izroča žrtve. V dravskih valovih so opazili kopalci v Koroškem predmestju truplo utopljenca, ki ga je nosila reka. Zidarski pomočnik Franc Matjašič je 'zaplaval v.strugo ter izvlekel utopljenca na obrežje. V njem so spoznali 27-ietnega Feliksa Gisserja, sina obratovodje falske elektrarne, ki je minulo nedeljo utonil pri kopanju na Fali. O dogodku je bilo obveščeno vodstvo policije, ki je poslalo na lice mesta svojo komisijo. Takoj je bil obveščen tudi nesrečni oče pokojnega Feliksa, ki je odredil, da se truplo prepelje na Falo. □ Kostanjarji, ki želijo v letu 1933-34 peči kostanj v območju mesta Maribora, se vabijo, da se javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu od 28. avg, do 5. sept. 1933, med uradnimi urami. Zgla-sijo naj se samo oni kostanjarji, ki imajo tozadevno obrt in ki so že leta 1932 pekli kostanj. Ostalim pa, ki nimajo tozadevnega obrtnega lista, se v tekočem letu ne bo dovoljevalo peči kostanj. Na kasnejše prijave se ne bo oziralo. □ Imajo ga. Maja meseca je sunil Joža F. v Slov. Bistrici v neki tovarni 12 m dolg in 18 cm širok gonilni jermen. Previdno je čuval plen in se šele sedaj podal v Maribor ga prodajat, misleč, da se je stvar pozabila. Ko pa je ponujal vač tisoč dinarjev vreden jermen v neki starinarnici, ga je Jožeta so zaprli, jermen pa dobi lastnik nazaj, □ Ponarejeni kovanci po 2, 10 in tudi 20 Din so se pojavili v večjih množinah v prometu. Policija opozarja občinstvo, naj bo pri sprejemu kovancev previdno in naj prijavi takoj vsak slučaj oblasti. Gornja Radgona Srebrni jubilej je praznoval 9. t. ni. g. župnik Martin Gabcrc. Žc na predvečer se jc zbrala pri podoknici velika množica ljudi in se udeležila čestitk, katere jo v krasnih besedah izročil znani basist g. Zcml jič v imenu pevskega zbora in g. Štrakl v imenu tamburašev. Na slavnostni dan jo daroval srebrno sv. mašo g. Gabcrc sani. navzoči so bili njegovi tovariši-jnhilanti in še 24 drugih duhovnikov. Pridigoval je domačin g. profesor Peter Kovačič. Ljudstva jc bilo toliko — kakor na največje praznike — dokaz, kako spoštuje svojega dušnega pastirja, jubilantu kličemo: Če jc bilo trnje za Tčboj — naj bodo pred Tabo rože! Naša mladost, naše materijelne in duševne stiske nas kljub oddaljenosti, osamljenosti in raz-tresenosti družijo v veliko podtalno skupnost. In to skupnost dajmo oživotvoriti tudi na zunaj! Osnujnio si svoj »Krožek brezposelnih učiteljic«, da obudimo naše intimno tovarištvo izza šolskih let in da ga razširimo na vse one naše tovarišice, ki trpe z nami isto usodo in nas tako vse oklene vez jjubezni in pravega idealnega prijateljstva. In še, da vcepimo v nas zaupanje v našo moč, da prodremo v globino naše skupnosti in si ustvarimo trdno žensko in stanovsko miselnost. Da z vsemi sredstvi oživimo in povečamo našo aktivnost. Da z vztrajno samovzgojo dosežemo duhovno osamosvojitev, iu šc, da si z intenzivno samo-izobrazbo pridobimo večjo odpornost. Tovarišice! Prihodnji teden naj bo teden brezposelnih deklet, teden brezposelnih učiteljic. Zato pozivamo vse, ki ste v Maribora, odnosno vse, ki še pridete v teku Mariborskega tedna ali v času učiteljskega tečaja Pedagoške Centrale v Maribor, javite sc osebno v naši krož-kovni sobi, ki bo od 12.—19. t. m. odprta vsak dan od 2—4 popoldan. Vse one tovarišice, ki ne morete priti osebno, sc oglasite pismeno. Sporočite nam s tovariško odkritostjo: kje ste, kako živite, i s čim se bavite, sle li kje zaposlene, pod kakšnimi pogoji? Pišite nant, kar vas teii, pošljite nam nasvetov in me vam bomo odgovorile. Poskusile bomo s pomočjo krožka posredovati tudi za zboljšanje vaše začasne zaposlitve. Tovarišice! Pa ne samo nam, vsaka izmed Vas naj piše v teku tedna brezposelnih deklet vsaj eni svoji tovarišici (predvsem tisti, ki živi najbolj osamljena in oddaljena od nas), naj ji sporoči to in ono. Tako, da ho razživelo meti nami vsemi novo življenje! Vložene so prošnje pri ministrstvu prometa za vozne olajšave za brezposelne intelektualce in pri prosvetnem ministrstvu za dovolitev hospitacij in praktičnih nastopov brezposelnim učiteljem ii) dipl. filozofom na vseh šolah po vsej državi. Iri tako se bomo tudi me otl 'fcasa tlo tttsa sestajale, da se ustno in podrobno pogovorimo o naših težavah in da najdemo možnosti in sredstev, da pridemo ua svoja službena mesta, da postanemo res učiteljice našega naroda, za kar smo se pripravljale dolgih 15 let. Tovarišice! Še to! Nc obupujte več! Za dežjem jc sonce! Pridobite si samozatipanjc in ostanite hrabre! Ob tej priliki se obračamo tudi do vseh onih naših cenj. starejših tovarišic in tovarišev, ki jim jc bila ob zaključku študija usoda milejša in so že na svojih službenih mestih! Prosimo Vas: Opustite sovražen in neprijazen nastop do nas, saj nic se ne borimo proti Vam, temveč z Vami za zboljšanje položaja vsega učiteljstva. Prosimo Vas: Ne glejte nas od zgoraj navzdol — saj smo me vendar tudi ljudje in imamo tudi pravico do življenja in do dela, ki smo si ga izbrale, da bi z njim koristile domovini in posredno človeški družbi! Zato Vas prosimo: pomagajte nam pri delu, bodite nam vsaj moralna opora in pomoč v teh naših težkih in črnih dneh! * K zaključku apeliramo na ostale brezposelne kot tudi žc usltižbenc intelektualke (tudi na ljubljanske dipl. učiteljice): Organizirajte sc v svojih strokovnih krožkih pod okriljem Zveze mladih intelektualcev! In nato ustanovimo svojo podzvezo intelektualnih delavk, tla se bomo tako ramo oli rami podale skupno na delo za našo eksistenco, za našo uveljavitev na vseh življenjskih področjih, za svoje duševne vrednote in telesne dobrine, za si-guriicjšo in boljšo bodočnost, za enakopravnost z možmi, za enakovrednost našega dela z njihovim. Umske delavke! Nastopa čas, ki išče budnih in pripravljenih žen! Ne zamudite ga! Pridobiti sj moramo jekleno voljo, samostojno miselnost in izkristaliziran značaj! In nato botno potrkale, pa nc na vrata usmiljenja! Na vrata pravice bomo potrkale, da se nam bodo odprla na stežaj. Kajti žene smo ttuli ljudje, me imamo tudi pravico do človeka dostojnega življenja. Tudi me žene hočemo koristiti našemu narodu in hočemo biti ena izmed tistih kolektivnih sil, ki sodelujejo pri organizaciji življenja. Zato pa tovarišice! Le s pogumnim bojem in veselim skupnim delom si bomo same iboljšale' svoj obupen položaj! Pripravljalni odbor »Krožka brezposelnih učiteljic« Zveze mladih intelektualcev, Maribor, Sodna ulica 9, III. nadstropje. Ljutomer Premestitev. Ljutomerski kaplan g. Schondor-for je premeščen za kaplana k Sv. Magdaleni v Maribor. Na njegovo mesto pride g. Daniel Halas, novomašnik iz Črensovec. Pri mestni občini so nastale nekatere osebne spremembe. Članstva krajevnega šolskega odbora sta razrešena g. župnik Lovrec in g. Janko Dijak. Na njuni mesti prideta g. Kuharič in g. Šumak. G. župan Žmavec je resigniral na župansko mesto, ker sc namerava preseliti v Maribor. Tudi g. Za-chcrl jc podal pismeno odpoved na mesto občinskega svetovalca. Vročina in sopara pritiskata na Murskem polju, da znaša temperatura v sobah 26—30 stopinj. Ljudje so lahko pospravili žitno snopje. Zrnska letina jc prav dobra. Vinogradnikom vročina ugaja. Mogoče bo pa kljub skromni kvantiteti dobra kvaliteta. Ljudje že povprašujejo za dežjem — da bo še ajde in repe. Bolne, utrujene in zastrupljene kovine Mussolini pomaga pri prvi želvi na biv. Pontinskih močvirjih, ki jih je dal izsušili. S tem je preskrbel dela in kruha tisočem Italijanov in olajšal preobljudenost italijanskega poluotoka. mr • * Cl. 9 svetu vse povedal, kar sem mu imel povedati. — naj pravt anatvf Ce se mora človek vedno ponavljati, postane slednjič dolgočasno. Obrobne opazke ostanejo vedno Sedeminsedemdesetletnega, vedno enako du- ene ter iste: kajti svet dela vedno taiste napake, hovitega pisatelja Bernarda Shavva je na počitnicah Prestar sem. da bi začel kaj čisto novega. — Če zasačil neki časnikar in ga z bliskovito naglico bi bilo po mojem, bi brezposelnim preskrbel delo >intervjuval«. Kajti Shaw piše novo komedijo in i s trideseturnim delovnim tednom. Dovolj dela je je dal časnikarju samo pet minut časa. Rekel je: i zanje. Posebno, če se odpovemo predsodku, da sme >Velika ljubimca Abelard in Heloisa, pa tudj Tri- , delati človek le tedaj, če s svojim delom v polni stan in Isolda so strašno dolgočasni. Moja nova j meri zadosti sebičnosti kakega podjetja. Telesno dramia ».Zavoženo- (»On the rocks«) sestoji iz pra- delo nikomur ne škoduje, večno se ne da piaate-starih časniških poročil. Sama politika. »Ameriški ljevati. Jaz moram od časa do časa podirati dre-cesar« brez cesarja. Obravnava brezposelnost in ■ vesa. Parlamentarizem je pomožno sredstvo, da se vsa druga pozemeljska sporna vprašanja. Besedilo j onomogoči vladanje. Ljudstvo to izprevideva, naje že ugotovljeno, zdaj se pečam s tem, da reži- veliča se te igre in slednjič se mu zgabi. Večina serju povem, kdaj in kje morajo posamezne osebe angleških ministrov je duševno nedostatnih, zato sneti in obesiti klobuk in sesti. Nikako novo raz- ne umejo naukov stoletja. Roosevelt bo doživel nov odetje, nič drugega kakor komedija. Ce bi še pet- polom, ker predpisuje industrijam delavske plače, sto ali tudi le štiristo let živel, bi si izbral drugo j ne da bi dovolj vpošteval njihove življenjske po-opravilo, ne pa spisovanje dram. Že pred leti sem 1 goje.< Velika beraška svatba | V nekem budimpeštanskem okraju se je duhovnik zelo trudil, da bi med berači odpravil ko-ruzništvo in bi se sklenili pravi zakoni. V ta namen je zbiral najpotrebnejšo obleko in perilo, a se je do zadnjega bal, da ne bo mogel vseh 52 parov dostojno obleči, da bi mogli v cerkev. Zato je odredil skupno poroko kar v neki ogrejevalnici. Na vprašanje: i-Ali hočete...« so morali vsi ženini skupaj odgovoriti. In v zboru se je glasilo: >Da!< Tudi neveste so odgovorile z odločnim skupnim \Da!< Tako je bilo zakonito poročenih 52 parov — 104 berači. Duhovnik je v svojem nagovoru na-glasil, da sreča prebije tudj brez palač... Starost novoporočencev je bila zelo različna: 23-letno dekle je vzelo 63-letnega moža, 26-letni fant 54-letno ženo. Neki 77-letni cigan je poročil svojo šesto ženo — vsekakor s prejšnjimi ni bil zakonito poročen. Večina nevest je privedlo ali prineslo s seboj otroke, ena celo sedem. Nekatere neveste so imele cvetje v rokah ... Po končani civilni in cerkveni poroki so razdelili med novoporočence da- rove; vsak par je dobil po dva kg mesa in po en kg masti in sladkorja. — Pač žalostna svatovščima, a vendar bolje tako kakor nikakor. Ali ima ločenka pravico do poročnega prstana? 0 tem vprašanju so v vseh instancah razsojali pariška sodišča. Neki mož je od ločene žene zahteval, naj mu vrne poročni prstan. Žena je to odklonila, nakar je mož tožil. Pravda je šla po vseh instancah, slednjič je vrhovno sodišče razsodilo, da ženi poročnega prstana ni treba vrniti. Kajti poročni prstan ni navadno darilo in ga more žena obdržati, čeprav je bila pri ločitvi spoznana za krivo. »Zakaj pa svojega stanovanja ne zaklenete? Kako lahko bi vam tatovi odnesli pohištvo!« — Meni?! Nak, kvečjem izvršilnemu sodišču.' Železna vrata, kjer naj se dvigne največja elektrarna v hvropi iu postavi viseč most čez Donavo, ki bo skrajšal pot iz Belgrada v Bukarešt za skoraj 100 km. Najhitrejša električna lokomotiva v Evropi, ki so jo pravkar preizkusili na nemških državnih železnicah. Vleče sedem velikih potniških voz z brzino 151-5 km na uro. Italijanske krizarke ua obisku \ Iranroikein Pri morju: Ku&ilec »Antonio Priapello« v zalivu Viliefrancha. Na splošno je malo znano, da morejo kovine oboleti, se utruditi in celo zastrupiti. In vendar je tako. (Poglejmo n. pr. orgelske piščali po starih cerkvah in cinaste umetnine po muzejih. Tam moremo na kovinah pogosto opaziti nekake bradavičaste mehurje Jz katerih se usiplje siv prah; li mehurji se polagoma razširijo po vsej kovini, ki slednjič vsa razpade v siv prah. Kositar teh predmetov je bil obolel za takoimenovano cinovo kugo. Znanstvene raziskave so ugotovile, da moremo kositrno kugo vseskozi primerjati z nalezljivo boleznijo; ko so zdravemu delu kovine vcepili prah okuženega dela, so se v 2 do 3 tednih tudi na njem pokazali značilni bulasti izrastki kositrne kuge. Kakor je pa podobnost s kugo na živih bitjih velika, temelji kovinska kuga vendarle na docela drugačnem dogajanju. Nekatere prvine nahajamo namreč v dvoji ali več med seboj različnih oblikah Mehiške kronske dragocenosti dvigajo iz morja: V bližini rta Virginija se je po dolgem trudu slednjič posrečilo, da so dvignili iz morja oklopno skrinjo, v kateri so se baje nahajale kronske dragocenosti cesarja Maksimilijana. (vzrok je različen položaj atomov). Za primer naj navedemo samo ogljik, ki se more uledeniti (kristalizirati), kakor sivočrn, kovinsko bleščeč grafit ali pa tudi kakor brezbarven, prozoren diamant. Tudi cin nastopa v različnih oblikah in sicer kakor kovina ali pa kakor siv nekovinski prah, v katerega se izpremeni po kugi. Vzrok kositrove kuge so dognali v tem, ker je bila kovina dalj časa izpo-stvljena nizkim temperaturam, kakor se to dogaja n. pr. po nezakurjenih cerkvah in muzejih. Tako, da bi mogli pri cinovi kugi govoriti celo o prehladu. Tudi utrujenost kovin so v zadnjih letih veliko raziskavah, ne da bi bili mogli doslej odkriti temeljni vzrok tega čudnega pojava pni kovinah. Kaj naj si predstavljamo pod »utrujenostjo« kovin in kako se ta javlja? Vsako v tehnične namene določeno kovino metodično preizkusijo glede njene trdnosti. Tako ugo-tove njeno odpornost proti potegu, pritisku, zvijanju itd. in doženejo slednjič za prakso njeno maksimalno trdnost, ki se pa nikoli do skrajne meje ne zkoristi, da se doseže zadostna varnost v obratovanju. Pri vsem tem so zdaj zopet ugotovili, da se morejo pripetiti zlomi, katerih vzrok se mora pripisati utrujenosti. Kakor pri živih bitjih ob trajni uporabi sil nastopa utrujenost, mora u pasti tudi delovna sposobnost kovin, če trajna uporaba v njihovem notranjem ustroju povzroči kakšne izpre-•nembe. Naj bo posamezna uporaba še tako malenkostna, če se le ponavlja brez prestanka, utegne kovina vendarle iznenada odpovedati službo. Strokovnjaki domnevajo, da so znaki utrujenosti posledica izprememb v legi in pa v izginjanju posameznih kovinskih kristalčkov. Niso pa še dognali, zakaj nastopa ta učinek pač pri malenkostni, a zato '-tevilnokratni uporabi, ne pa pri znatno močnejši enkratni uporabi. Ce utrujenost škoduje mehaničnim lastnostim kovine, se pa dogaja zstrupitev na površini kovin. To dogajanje se javlja v tem, da preneha kataliza. Nekatere snovi imajo celo v najneznatnejših količinah čudno lastnost, da potek kemičnega procesa bliskovito pospešijo, ne da bi se pri tem same kakorkoli izpremenile. Te snovi imenujemo katalizatorje. Med najuspešnejše katalizatorje spadajo predvsem platina, osmij, paladij in nikel. če je lak katalizator izpostavljen tudi le najmanjšim množinam določenih plinov (pruske kisline, ogljik. ok«ida, sulfida, vodika itd.), izgubi svojo katali-tično učinkovitost. Ker vse te snovi, ki škodujejo katalizatorjem, učinkujejo tudi na vsa živa bitja kot hudi strupi, moremo po pravici govoriti o zastrupitvi katalizatorjev, torej kovin. Avstralija trepeče Londonski listi živahno razpravljajo o nastopu brisebancskega katoliškega škofa (v Avstraliji), ki je na javnem zborovanju predložil, da naj se Nemcem odstopi Nova Gvineja, ki se nahaja po vojni pod avstralsko upravo. Nemci bi morali poslati na otok zadostno število vojakov, »da bi obvarovali Avstralijo pred sovražnim napadom«. Berlinski dnevniki so se takoj odzvali na ta predlog in izjavili, da »mednarodna naloga Nemčije ni v tem, da varuje britske kolonije. Nemčija zahteva nazaj svoje prekomorske dežele, ker ima pravico do njih, in se ne bo spuščala v kravje kupčije«. Ta dogodek je za peto celino izraz značilnega razburjenja zaradi japonskih uspehov. Avstralija, ki je Japoncem prepovedana, ima samo pičlih pet milijonov belega prebivalstva ob jugovzhodni, najbolj zdravi obali. Na jugu in zapadu so raztresena samo redka obmorska mesta z Melbourneom na čelu. Japonci so zahtevali skoraj neobljudeni avstralski sever že po vojni in Angležem obljubovali, da ga bodo spremenili v tropski vrt. Avstralci smatrajo, da je njih domovina za Japonce edino primerno kolonizacijsko ozemlje, in odtod izvira njih strah pred rumeno nevarnostjo. Po Japoncih podvržena Mandžurija je samo vir jako potrebnih sirovin nafte, železa in lesa, pšenice, boba in ribe. Toda njeno podnebje je preostro za Japonce, ki so vajeni oceanske vlažne toplote ter umirajo na severu za jetiko. Avstralija je edina možnost za 65 milijonsko, na prenatrpanem otočju stisnjeno japonsko prebivalstvo. Industrijski razvoj mu ne zagotavlja nobene bodočnosti. Japonska nima premogovnikov, petrolejskih vrelcev in rudnikov. Slejkoprej mora kupovati v inozemstvu ves bombaž, volno, premog, železo in stroje. Toda japonski izvoz izkorišča povojne razmere in hiti poplavljati mednarodni trg. Japonski strokovni delavec dobiva za 10—12 ur dela samo 2 jeni (33 Din). Nizki tečaj jene (15 namesto nekdanjih 36 Din) je izredno ugoden za izvoz. Med tem ko stane znano nizozemsko Phillipso-vo tovarno ena žarnica povprečno 30 ameriških centov, prodajajo Japonci isto žarnico za 2.67 centov. Zato je izvozila Japonska leta 1931 150 m 1932 že 270 milijonov žarnic. Japonska sukna so za 75% cenejša od nemških, angleških in češkoslovaških. Najcenejše kolo evropskega izvora stane na Daljnem vzhodu 16 nizozemskih goldinarjev, a 1 japonski dokaj boljši izdelek samo 7 goldinarjev. 1 Blago z znamko »Made in 'Japan« je popolnoma izpodrinilo v Indiji, Afriki, Avstraliji in Oceaniji angleške, ameriške in nemške tvrdke, ki so več desetletij stregle svojim odjemalccm. Ogorčena kitajska vlada je po mandžurskem napadu pozvala ljudstvo, da bi odklanjalo japonsko blago. A ta poziv je ostal brez odmeva. Kitajsko ljudstvo ni v stanju kupovati nobenih izdelkov razen japonskih: vsi drugi so predragi radi padca tečaja srebra in srebrnega kitajskega dolarja. Zato se boji Anglija za svoje kolonije in predvsem za Avstralijo, ki je postala v gospodarskem oziru japonsko področje. Belo prebivalstvo pete celine se hudo boji, da bo njegova domovina z ognjem in mečem spremenjena v rumeno deželo. Eksotična Visokost: princ Jiisuf, sin maroškega sultana Sidi Mohameoa, ki je prišel na obisk v Pariz. Mogočna Francija izkazuje malčku vse mogoče ča*ti in mu prireja nejrasličnejše zabave. MLADI SLOVENEC Nagajivka Solnce, solnce, samo solnce, kamor truden se ozreš. 2e sto košev ga preveč je — pridi, pridi, zlati dež! Usmili našega se strička, ki je debel kakor sod in mu s čela brez prestanka v težkih kapljah lije pot. »Saj se bom še skuhal,« stoka in proseče zre v nebo, če že zbirajo oblaki se nad Žalostno goro. Pa ni vetra, ni oblačka, solnce žge, vse huje žge ... Striček naš je ves obupan; ves dan v znoju koplje se. Ampak dežek mora priti! — Takrat, hej, zarajal bo striček naš, da se trebušček mu kot žoga majal bo... Z godba brez konca in kraja Turški sultan Mustafa Gazi jc zelo rad poslušal zgodbe. »Na svetu ni lepših stvari, kot so zgodbe,« je večkrat dejal svojim prijateljem. Nekega dne mu je dejal vezir: »Moj dobrotnik in gospodar! Obljubi tisoč cekinov onemu, ki ti bo znal povedati zgodbo brez konca in kraja.« »Takšne zgodbe na svetu sploh wi« ga jc zavrnil sultan. »Nič ne vemo,« je dejal vezir. >Na svetu ie vse polno nemogočih stvari, torej je lahko tudi zgodba brez konca in kraja.« In je sultan res obljubil tisoč cekinov onemu, ki bi mu znal povedati zgodbo brez konca in kraja. Čez tri dni se je oglasil pri njem Hadži Bimba, ilovek, ki je imel kakor jastreb zakrivljen nos in kakor galeb bistre oči. »Torej ti mi hočeš povedati zgodbo brez konca in kraja?« ga je vprašal sultan. »Tako je!« je prikimal Hadži Bimba Le glej, da to v resnici storiš, sicer dobiš od mene namesto tisoč cekinov — tisoč Udarcev po podplatih!« mu je zagrozil sultan. »Zadovoljen sem,« je odgovoril Hadži Bimba in se spet globoko priklonil. Začni!« mu jc velel sultan. »V neki deželi je živel kralj,« je začel pripovedovati Hadži Bimba, »ki je imel toliko polja posejanega s pšenico, da je napolnil z njo mernik, deset kilometrov dolg, prav toliko širok in pet kilometrov visok. Ta mernik je bil odzgoraj pokrit z ogromnim pokrovom, v katerem ni bilo nobene odprtine razen majhne luknje, v katero človek niti pesti ne bi mogel vtekniti. Nekoč je k temu merniku priletela gosta truma vrabcev. Toliko jih jc bilo, da je solnce zatem-nelo na nebu. Pokrili so ves mernik in ...« Že vidim, ga jc prekinil sultan, >da bo tudi ta zgodba končala tako, kakor vse zgodbe.« »Potrpi, visoki moj pokrovitelj in gospodar, in poslušaj dalje! — Ni trajalo dolgo in vrabci so staknili ono luknjo v merniku in prvi vrabec je smuknil vanjo, vzel pšenično zrno iz mernika, zlezel spet na prosto in odletel. Za njim jc smuknil v luknjo drugi vrabec, vzel pšenično zrno, zlezel na prosto in odletel. Potem je smuknil v luknjo tretji vrabec, vzel pšenično zrno in odletel..,« »Dovolj, dovolj,« ga je spet prekinil sultan. »Saj si lahko brez tvojega pripovedovanja mislim, kako so požrešni vrabci drug za drugim lezli v mernik in vzeli vsak po eno pšenično zrno. . .« Hadži Bimba je dejal: »Že res, modri sultan, ampak dokler nc povem, kako je vsak vrabec zlezel v mernik, vzel iz njega zrno in odletel z njim na polje, ne morem zgodbe nadaljevati.« In je nadaljeval: »Za tretjim vrabcem je smuknil skozi luknjo v mernik četrti vrabec, vzel pšenično zrno in odletel ,..« Tako je pripovedoval Hadži Bimba in prekinil svoje pripovedovanje samo takrat, kadar so ga poklicali k jedi. Minili so dnevi, tedni in meseci _ a Hadži Bimba je še vedno pripovedoval. Veliki vezir, ki je moral to zgodbo s sultanom vred poslušati, je čez leto dni zblaznel, Hadži Bimba pa je še vedno govoril, govoril .. . Čez dve leti ga je vprašal sultan: »Povej, ali je še mnogo teh vrabcev?« Še nekaj milijonov jih je, ki čakajo pred mernikom, da pridejo na vrsto,« mu je pojasnil Hadži Bimba. In koliko je še pšeničnih zrn v merniku?« je spet vprašal sultan. Sedemnajst milijard, trinajst milijonov in sedemsto tisoč,« je odgovoril Hadži Bimba. Ko je sultan to slišal, je rekel: »Tu imaš tisoč cekinov. Prekini svojo zgodbo brez konca in kraia in sc poberi, odkoder si prišell« l Vojna med kraljič-hom in medvedom Nekoč sta se medved in volk sprehajala po gozdu. Sredi gozda je medved nenadoma prisluhnil navzgor in vprašal volka: »Kdo pa tako lepo poje na drevesu?« »Kralj vseh ptičev — kraljiček,« jc odgovoril volk. Globoko se mu morava prikloniti.« »Kje pa ima kraljevsko palačo, če je kralj ■ < i ptičev?« jc prezirljivo zamomljal medved, ovedi me tja!« »Ne gre tako hitro, kakor si ti misliš,« ga jc <.&wnil volk. »Počakati morava, da pride še nje- gova ženka — kraljica.« In je kmalu nato res priletela kraljica s tolstim črvičem v kljunu in začela skupaj z možič-kom-kraljičkom pitati mladiče. Medved je hotel planiti tja, volk pa ga je zadržal in posvaril: »Nikar ne bodi tako predrzen!« Šele tedaj, ko sta kraljiček in kraljica znova odletela gladnim mladičem hrane iskat, je volk svetova! medvedu, naj se približa kraljičkovemu domu v votlem drevesu. Debelo je nekaj časa buljil vanj in zmajal z glavo, potem pa je zarenčal, da so mladiči od strahu zatrepetali: »To naj bo kraljevska palača, hohol? Bera-čija je to, ne pa palača!« Mladiči so užaljeno dvignili kljune in zavri-ščali: »Te žalitve ti nikoli ne odpustimo! Le čakaj, ko se vrneta očka in mama domov, onadva ti že pokažeta!« Medved se je zbal hude grožnje. Potegnil je glavo iz votline in odlomastil z volkom nazaj v svoj brlog. Ko sta sc očka kraljiček in mama kraljica vrnila in so jima mladi kraljički povedali, kako grdo jih je medved razžalil, sta se silno razjezila. Nemudoma sta odletela pred medvedov brlog in zakričala: »Za prakruto žalitev ti kazen ne uide! Vojno ti napoveva!« In je medved videl, da nikakor ne gre drugače in se je začel pripravljati na vojno. Sklical je vse štirinožne živali: jelena, srno, zajca, volka, lisico in šc mnoge druge. Kraljiček pa je sklical vse, kar leta po zraku, ne samo ptice, marveč tudi muhe, čmrljc, ose, čebele in sršene. In je napočil čas, ko bi sovražnika morala zdrveti drug na drugega. Kraljiček je poslal svoje vohune v sovražnikovo taborišče. Najbolj zvita med njimi je bila drobna muha. Sedla je na list košatega drevesa, pod katerim je imel medved zbrano svojo vojsko, in prisluškovala. In je slišala medveda, ki je dejal lisici: »Najbolj prekanjena si med nami, bodi naš vojskovodja!« Lisica jc bila zadovoljna in je rekla: »Dobro, pa bom! Ampak zmeniti se moramo, kako bi ukanili nasprotnika. Poslušajte! Dajala vam bom skrivna znamenja, ki se jih morate dobro zapomniti. — Kadar bom držala rep kvišku, naj vam bo to znak, da zmagujemo, kadzr ga bom pa pobesila, pustite vse skupaj pri miru in zbe-žite.« Mušica na drevesu si je zapomnila besede tete lisice in hitro odletela h kraljičku in mu povedala vse. In sta obe sovražni vojski kmalu nato trčili druga v drugo. Začelo se je krvavo morilno klanje. Sredi najljutejšega boja, ko je medvedova truma že začela zmagovati, sc je kraljiček spojii-nil, kaj je muha izvohunila in brž je ukazal osam,' naj se zaženejo v lisico in jo pošteno opikajo okoli repa. Ose so ukaz hrabro in z veliko vnemo dovršile. Lisica se je nekaj časa še premagovala ;n mirno držala rep pokoncu. Ko pa so postajali piki čedalje hujši, je začela nemirno opletati z repom in je s tem čisto zbegala svoje hrabre vojščakc in vojščakinje. Mislili so, da se zmaga nagiblje na nasprotno stran in ko lisica silnih bolečin ni mogla več vzdržati in jc stisnila rep pod noge ter zbežala, je zbežala za njo tudi vsa njena vojska. Kraljičkova armada je ubežnike še nekaj časa zasledovala in grozeče kričala nad njimi, potem se je obrnila in se med zmagoslavnim petjem vrnila v svoje kraljestvo. Medved si je ta svoj poraz tako zapomnil, da ni poslej nikoli več žalil nobenega ptiča in mu kaj zalega storil. Naša muca Na hišnem pragu muca spi, na glavi vrabec ji čepi, košati repek drobna piška ji kljuje, a za brke miška jo vleče — muca dalje sanja, zaman budijo jo iz spanja ... Ej, stara je že muca naša. Oko ji trudno že ugaša, na obe ušesi je že gluha in komaj, komaj še zaduha kaj dobrega za pod zobe, pa škrbasta je tudi že ... Ne ljubi več se ji skakljati in z našim Janezkom igrati; kot starka sključena vse dni na solncu leno dremlje, spi. Zato zdaj vsak jo lahko žali in z njo se grdo, kruto šali. Vrabec in miška Zraven brzojavnega droga sta sc pomenkovala vrabec in miška. Miška je dejala: »Srečen si. Na lahkih perotih se lahko dvigneš v zrak, kadar in kamor hočeš. V hipu si lahko na vrhu ccrkvenega stolpa in imaš odondod prekrasen razgled na vse strani svela. Jaz pa moram vedno tičati na zemlji in vidim komaj dobrih pet pedi sveta pred seboj... Oj, kako bi bila srečna, čc bi znala tudi jaz letetil« »Saj si kljub temu srečnejša od mene,« ji je odgovoril vrabec. »Kako to?« se je začudila miška. »Ponoči se lahko neopaieno prikradeš v tuje shrambe in sc do sitega naješ. Jaz moram pa iskati hrano vsepovsod in kamor priletim, me preganjajo.« »Kaj mi vse to koristi, ko ne znam letati po zrakul« je vzdihnila miška. V tem hipu je odnekod prišel človek. Miška je smukpila v najbližje skrivališče, vrabec pa jc zletel na brzojavno žico. Človek je pobral kamen in ga vrgel v vrabca. Kamen je zadel in vrabec se je mrtev zgrudil z žice na tla. Miška je to videla in vzkliknila: »Hvala Bogu. da nisem vrabec!? Neprevidna cebra Cebra se je šla sprehajat po prostrani afriški planjavi. Zidane volje je skakljala križem kražem naokoli in uživala zlalo prostost v le-sketajočem se solncu. Nenadoma je obstala in začela pozorno ogledovati okolico, če stoji v bližini kakšno drevo. V hrbet ji je namreč zasadila krvoločno želo sitna muha in cebra bi se rada malo po-čehljala... Zagledala je gumijevo drevo i ji zdirjala k ujemu. Da bi pregnala nadležno živalco in si ute-šila pekočo srbečico, se je začela s hrbtom močno drgniti ob gumijevo drevo. Ko pa je potem okrenila glavo in se ozrla na svojo z lepimi črnimi progami pokrito kožo, je na svojo grozo videla — — — Halo, otroci! Uganite, kaj je cebra v tem hipu videla ter sestavite besedilo za četrto sliko. Ena od poslanih rešitev bo nagrajena z lepo knjigo, drugi posrečeni sestavki pa bodo objavljeni y prihodnjem ^Mladem Slovencu«. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 17. avgusta na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca< v Ljubljani. 533. Dragi stričekl — Že celo leto študiram, kako bi sestavila pismo nate. Večkrat sem že poskušala, pa se mi nikoli ni posrečilo napisati celega pisma. Vsako Tebi namenjeno pismo mi je sestrica Darinka okrasila s svojimi čačkami, da je moralo z jokom romati v koš. Vidiš, koliko solz sem že prelila zaradi Tebe! Vsaj zato me sprejmi v svoj kotiček. Kajne ,da me boš, ljubi striček? S Tvojimi ugankami imam zelo mnogo dela. Zadnjič bi bila kmalu zaradi teh ugank litanije zamudila in prav malo je manjkalo, da nisem bila hudo kaznovana. Lepo Te pozdravlja Dragica Ku lovec, učenka III. razr. v Radvoljici. Draga Dragica) — Leto dni v potu svojega obraza študirati, kaj bi Kotičkovemu stričku pisala, niso mačkine solze. Do dna svojega sivolasega srca sem ganjen spričo tolikšne pozornosti, ki mi jo izkazuješ. Tvoje enoletno naporno in te-■ meljito študiranje pa je nazadnje, kakor vidiš, vendarle obrodilo sad — moj odgovor v kotičku — in srečen bom, če se Ti ta sad ne bo zdel trpek j in kisel, nego sočen in sladak kakor bosanska i smokva. Sicer p« se mi močno čudno zdi, zakaj vseh ' onih pisem, ki jih omenjaš in ki jih je sestrica i Darinka s prelepimi svojimi čačkami okrasila, nisi odposlala. Temvečje bi bilo moje veselje nad njimi, kajti sem prepričan, da je Darinka vse svoje znanje položila v one okraske in bi imel jaz pri gledanju teh okraskov naravnost nepopisen umetniški užitek. Neprecenljiva škoda zares, da so ta pisma z jokom romala v koš, namesto da bi s smehom in židano voljo priromala k meni! Litanije pa ugankam na ljubo lc nikar ne zamujaj, drugače bo še kdo na moj račun bridko sodbo izrekel, da Te jaz k malomarnosti zavajam. Uganka je uganka, če je rešiš ali ne rešiš — svet se zaradi tega ne bo podrl. Čc pa takale mlada deklica že na vse zgodaj začne zanemarjati in pozabljati svoje verske dolžnosti, jih pozneje lahko čisto zanemari in pozabi. Nič lepšega zame na tem svetu ni kakor pobožen otrok, ki se zaupno pogovarja s svojim Bogom pred oltarjem. Torej lc ostani dobra in pobožna deklica, kakor si in še za mojo srečo kakšen očenašek zmoli, kadar boš spet v cerkev šla! Kotičkov striček. 534. Dragi Kotičkov stričekl — Prosim Te, sprejmi me v svoj kotiček, da bova potem še večja prijatelja. Hodim že v VI. razred šole v | Žireh. Z gospodom učiteljem smo se zmenili, da napravimo zbirko metuljev in žuželk. Začeli smo loviti metulje in smo jih že precej nalovili, Pri lovu na metulje rabimo vejo z listi ali mrežasto vrečico na dolgi palici. Lovimo predvsem sadne škodljivce, ki delajo škodo na vrtu. V šolo moramo prinašati še žive metulje, da jih lepše razpnemo. Razpenjamo jih na tanke deščice, katere naredimo sami. žuželke pa damo v čist špirit, jih pustimo nekaj časa v njem, potem jih denemo v škatlo in počakamo, da so čisto mrtvi. Nato jih nabodemo na desko in jim zravnamo noge tako, da izgledajo, kakor bi hodili. Zdaj bomo iz lesa napravili ! še škatlo, ki bo imela steklen pokrov, da sc bodo metulji in žuželke videle skozenj. Ko bo ta zbirka urejena, jo razstavimo v Ljubljani, Takrat si jo pridi ogledat, da boš videl, kaj znamo žirovski otroci! Lepo Te pozdravlja Robert Istenič, učencc VI. razr. v Žireh na Gorenjskem, Drogi Roberti — Tako živo in strokovnjaško si mi opisal, kako lovite in zbirale metulje ter drugo golazen, da sem se še sam navdušil za ta koristni in prelepi šport, Oborožil sem se od nog do glave z vsemi potrebnimi pripomočki in jo hrabro mahnil v mestni log na lov. In sem tam lovil ves božji dan in nalovil vsakojake golazni na pretek — komarjev, muh, os, čmrljev in celo enega sršena — samo metulja nobenega. In je prav malo manjkalo, da nisem nazadnje ujel še neko prav čudno in ogromno žuželko«, — s takšno vnemo sem lovil. To je bilo takole: ko sem sredi mestnega loga stal in oprezoval okoli sebe, sem nenadoma zaslišal za seboj sumljiv šum. V svetlem upanju sem si dejal: Aha, to bo pa gotovo kakšen prav velik in redek metulj!« In sem se bliskovito okrenil, junaško zamahnil s palico — in že je v mreži tičala glava ljutega gospoda čuvaja z bridko puško na rami . . . Prepozno sem spoznal svojo zmoto; nobeno opravičilo mi ni pomagalo več. »V imenu postave z menoj!« je ujetnik mogočno zagrmel in me pogledal skozi mrežo tako strogo in ostro, da so mi noge kar same skočile pokoncu in sem se spustil v divji beg.. . Tako, vidiš sc je klavrno konča! moj prvi lov na metulje in šc danes nisem dobil mreže nazaj. Ni izključeno, da jo ima ljuti gospod čuvaj še zdaj poveznjeno čez obraz in je nikakor ne more spraviti doli. Smili se mi uboga žrtev moje lovske nerodnosti, ampak zakaj se pa nastavlja tako neprevidno, da ga človek zamenja — z žuželko!? Kadar boste ono zbirko dokončali in jo razstavili, mi sporoči, da si jo pridem ogledat! Lepo pozdravljen! — Kotičkov striček. 535. Dragi striček! — Vsako nedeljo čitam v »Mladem Slovencu« pisemca, ki Ti jih iz vseh krajev pišejo otroci. Iz Prekmurja doslej še nobenega nisem videla v kotičku. Vprašala sem našo gospodično učiteljico, če mi ne smemo pisati Kotičkovemu stričku. Ko sem dobila dovoljenje, sem še isto popoldne sedla za mizo in Ti pisala, da ne boš mislil, da v Prekmurju sploh ne poznamo »Slovcnca.. Za danes Ti povem samo to. da snega ni več in da imamo dosli blata. Če imaš tudi Ti take dilce, kot jih ima naša gospodična, se prideš lahko z njo smučat po blatu. Lendava je zdaj zelo na-rastla in se lahko tudi okoplješ v njej, če Ti ni preveč mraz. Vsekakor bi se spodobilo, da si prideš ogledat našo lepo deželico, saj gotovo niti pojma nimaš' o njej. V našem razredu je 70 otrok; vsi Te poznajo in bi Te radi videli. Prav lepo Tc pozdravlja Veronika M e k i š , učenka III, razr., pri Sv. Juriju v Prekmurju. Draga Veronika) — Kar živo jih vidim pred seboj, svoje kotičkarje, kako na' stežaj odpirajo usta in oči ob presenetljivi Tvoji ugotovitvi, da snega v Prekmurju ni več. »Iloho,« se bodo škodoželjno zarežali, ko jih bo prva osuplost minila, »hoho, tole punčko Veroniko pa najbrž luna trka, ko zdaj, sredi poletja in najhujše vročine, o snegu govori!« In bi bilo nazadnje to res smešno in bi se nad Tvojim pismom še jaz, vedno resni Kotičkov striček, urnebesno zagrohotal, čc ne bi vedel — Tebi na čast in v zadoščenje bodi povedano —, da si mi to pismo poslala že v zgodnji pomladi, ko je marsikje še res ležal sneg. Šlek, šlek, šlek! zdaj lahko vsem skupaj nagajivo stržeš korenček in se jim smejiš v brke, kajti so osramočeni oni, nc Ti. Naj jim bo ta kruta blamaža v dragocen nauk, da naglica nikoli in nikjer„ni prida in da se je treba o vsaki stvari prej do dobra prepričati, preden človek izreče slabo sodbo o njej. Šlek, šlek, šlek! jim s Teboj vred stržem korenček tudi jaz, ki sem jih pošteno potegnil za nos ... Da bi se vaša gospodična učiteljica smučala po blatu, kadar snega zmanjka, mi pa nikakor ne gre v glavo in se mi vse tako zdi, da se Ti je to samo sanjalo. Če se pa gospodična v resnici zna smučati tudi po blatu, jo občudujem in zavidam za to redko umetnost. Kajti znamo drugi ljudje po blatu samo čofotati, to čofotanje pa res ni, da bi ga človek mogel imenovati šport in užitek in zabavo in ne vem kaj še vse. Kar se pa tiče iskrene želje vseh sedemdesetih v vašem razredu, da bi me radi videli, Vam pa nikakor nc morem ustreči in priti tja. Sem te dni tako gromozansko obložen z delom, da se ne vidim iz njega. Kakšno je to delo, boš vprašala. Noč in dan si moram z rutico brisati znoj z obraza in vzdihovati: »Hu, ta vročina, ta strašna vročina! Še soekel ce bom, pretužna mi majka...« Bodite mi lepo pozdravljeni vsi skupaj, najbolj pa Ti! — Kotičkov striček. 536. Dragi Kotičkov stričekl — Sporočam Ti, da sem v bolnišnici na nesrečnem oddelku št. 6, ki je tako zamrežen, da še miška ne more blizu. Zelo bi mi bilo dolgčas, ko bi ista nesreča ne doletela tudi mojega bratca in sestrico. Kljub temu pa, da smo v bolnišnici, smo korajžni in včasih tudi malo nagajivi. Dobro sc imamo, pa vendar mi jc hudo, ker moram najlepši mesec maj počivati na bolniški postelji. Težko čakam dneva, ko nam bo gospod primarij dovolil, da smemo na vrt. Lepo Tc pozdravlja Marija D rob nič, učenka IV. razreda v Ljubljani. Draga Marija! — Rad bi Te prišel malo ob. iskat, ampak čc ie oni nesrečni oddelek res tako gosto zamrežen, da niti miška nc more blizu, kako nai smuknem skozi mrežo jaz, ki me jc za tisoč mišk!? Škoda, da se ne morem spremeniti v muho! Kot muha bi se morda le kako prikradel v notranjščino in bi Ti potem ves dan brenčal okoli ušes in Ti delal kratek čas. Kadar bi pa bila lc preveč nagajiva, bi Ti sedel na nos in Tc pičil, da bi si zapomnila, kdaj sem bil pri Tebi gost. Morda se mi v kratkem posreči dobiti palico čaralko — in takrat se spremenim v muho in pridem! Bodi torej previdna te dni, če Ti kakšna muha sede na nos! Nikar jo ne ubij prej, dokler se ne prepričal, če nisem ta muha morda — jaz ... Siccr so pa od dneva, ko si mi to pismo pisala, pretekli že štirje dolgi mescci in si medtem z bratcem in sestrico morda že zdavnaj zdrava in vesela zapustila nesrečni oddelek. Potemtakem odpadejo vse mojo skrbi, kako bi Te obiskal in lahko z mirnim srcem zaključim svoj odgovor in Te pozdravljam na vso moč lepo. — Kotičkov striček. KDOR ZNA, PA ZNA Neki kmet je peljal voz sena. Sredi ceste s« mu je voz nenadoma prevrnil. ■ Pomagajte, pod vozom je moj sini« je začel kričati kmet. Ljudje so prihiteli od vseh strani in pomagali možu dvigniti voz in znova naložiti nanj seno. Ko je bilo vse v redu, je nekdo vprašal kmeta: , »Kje pa je sin?« »Doma,« mu je odvrnil kmet. »Čemu si potem klical, da jc pod vozom?« »Ker bi mi sicer nihče ne hotel nnmatfati!« I se je odrezal zviti kmet- pf SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik M. M. V. Božjasten otrok, ki ima po večkrat i na dan napade in radi duševne zaostalosti ne zna govoriti, ne spada niti v pomožno šolo. Bog-ve kaj ne morete pričakovati, vendar poskusite, če že niste tega napravili, da g?i spravite v živčni ali otroški oddelek kakšne večje bolnišnice ali na kliniko za takšne bolezni. Časih, a ne navadno, se da po temeljitem pregledu in ugotovitvi možganske okvare doseči kakšen uspeh z zdravili (izvlečki krvnih žic«), časih z izpuščanjem preobile'možganske tekočine, v novejšem času hvalijo tudi rentgensko obsevanje. Če ne bo uspeha, vas vsaj vest ne bo pekla, da ste kaj opustili iz nemarnosti, kar bj morda utegnilo koristiti otroku. J. S. K. Zn utrjevanje je leios šc čas! Za začetek se rabi prestana voda, ki stoji nekaj časa v kuhinji ali 6obi, kdor jc zelo boječ, 6i jo sme ogreti na soncu. Umivanje ali obli vanje bodi izprva kratko, ko se človek privadi, sc polagoma in previdno podaljšuje, kasneje prenaša vsakdo čezdalje daljšo vporabljanje vode in čezdalje bolj hladno vodo, da mu jeseni ali na zimo ne more škoditi niti resnično mrzla voda. Če so dosedanji moji nasveti imeli zadovoljive vspehe pri vas, poprimite se srčno tega, da bo vaše veselje popolno! Tsti. Nočna strašljivost je pri zdravih otrocih ali mladostnikih pojav, ki preide sam. Večerja bodi zgodnja, lahka in pičla: po večerji naj ne bo resnega učenja, ne razburljivega branja, spalnica in postelja bodita brez razkošja. Večerno umivanje ali pršenje telesa, ki naj sc izvrši boljše pred večerjo kakor tik pred spanjem, vpliva pomirjevalno. Strašljivec naj lega spat zgodaj, da je v trdnem spanju in prespi tisto uro strahov, zato pa naj vsta ja zgodaj! Če bi pa navzlic vsem tem in drugim pametnim ukrcnitvam vaš nepokoj« še kalil nočni mir sebi in vam. posvetujte se z zdravnikom svojega zaupanja, če ni v zdravem »dečku« ka j drugega napak. M. P. Lj. Notranja golša? To bi bila tista žleza ščitnica, ki se prekomerno razvija in raste navzdol v oprsje in pritiska na sapnik, požiralnik ali drugo drobje. Pri vas je menda samo zastarelo vnetje golta in grla. Na daljo se vendar ne da se vse spoznati in zdraviti. Ko ste brez sredstev «za dejansko zdravniško pomoč«, pojdite v ambulatorij za bolezni v goltu in grlu, ki posluje v splošni bolnišnici brezplačno, tam dobite nasvet in pomoč! A. V. R. Ponočni izlivi so kajpada nadležni, če so pogostni, in slabe. Ne število (2—3 krat na mesec ali enkrat na teden je povprečje), ampak počutenje po tem dogodku je odločilno, ali kaže, da se naravno samoodpiralo kako uredi na močnejše zapiranje. Ureditev prehrane in iztrebljanja,' trdo in hladno ležišče, ležanje na strani, mrzli polivi na ledje, obilno gibanje podnevi so zadeve, ki jih treba vpošterati. Vam priporočam vsaj tritedensko zdravljenje v kakšnem vodnem zdravilišču že zavoljo splošne sla-botnosti, še bolj pa duševno vežbanje, oz. mrtvi- čenjc v tej smeri, da brez vsakršnega občutja, torej zares hladnokrvno sprejmete in prenesete morebitno neugodje po kakšnem dogodku, s tem odvzamete strupeno želo vsej zadevi, ki postane nevažna ali brezpomembna, kar je ali naj bi bila, in s tem tudi — redkejša. Vam kot razumniku sem menda s tem dovolj razložil, kje tiči bolestnost in da morete sam razdreti -začarani krog«, ki vas dela bolnega. Če sc postavite na dosledno stališče ne živine. Najprej naj se po težkem delu dobro shladi, potem jo šele smeš napojili. Prašiče pasi po deteljišču, prej ko ga preorješ. Dokler traja vročina, skrbi za hlad v hlevu in preganjaj nadležni mrčes. Hleve, svinjake, kurnike pobeli še ob lepem toplem vremenu. Razkuši z apnenim beležem razun hlevskih stan tudi hlevska tla. ležišča, staje, jasli, korita, tudi posodo, ki jo rabiš za krmljenje živine. Šc vedno je tu nevarnost za rdečico. Zato cepi takoj vse prašiče proti rdečici, ako tega nisi še storil do sedaj. — Perutnina se začenja misati. Krmi jo doibro. Vlagaj jajca. Orisi rani stare kokoši in slabe jajčarice. Za plemensko ali sploh nadaljnjo rejo neuporabno perutnino pitaj in odprodaj. Čebele mornjo biti pripravljene zn ajdovo pa- šo, ki je pri nas najvažnejša, ker nabero na ajdi zimsko zalogo in — če je po sreči — še kaj več. če se ajda ne obnese, je treba čebelarjem poseči v žep. Kdor še ni prepeljal v pašo, pa doma ni pričakovati primernega donosa, naj lo takoj stori. Je skrajni čas! Opozarjamo prevažalce na novo uredb« banske uprave glede prevoza v pašo, po kateri je treba pred prevozom dobiti dovoljenje občine, kamor se čebele hočejo prepeljati v pašo. Ako je v satju kaj prida prejšnjega gozdnega medu (kostanjevega ali hojevega, ga pred ajdo iztočite. Kdor še ni uredil plodišč, naj to še sedaj stari. Stari sati se zamenjajo z mladimi, lepimi, ki so brez trotovine. Prestaro satje je slabo; vsaj vsakih 4 do 5 let. semora izmenjati. Paziti je, da bodo vsematice v redu, zlasti da bodo mladice vse ople-menjene. Sadjarstvo. V drevesnic i. Pregledati je okulirane divjake, Ako pecelj vloženega očesa pri rahlem pritisku odpade, je znamenje, da se je oko prijelo. Ako pa pecelj vloženega obesca ne odpade in je suh, je znamenje, da se oko ni prijelo. V tem slučaju vložimo še eno oko nekaj centimetrov višje. Čas za okulacijo je do 15. septembra. V sadovnjaku. Podpreti je prenoložene voje, da se vsled teže sadja ali vsled vetra ne polomijo. Gnilo in odpadlo sadje jeuporabiti za živino ali za napravo kisa. V nasprotnem slučaju pa zakopati globoko v zemljo. Vinogradništvo. V trsnici je škropiti mlade trte z 2—2'A% razslopino modre galice, ker je baš mesec avgust najugodnejši mesec za razvoj pero-nspore v trsnicah. Prend bo začelo grozdje v vinogradu mehčati, je oikopati vinograd. Trte v vinogradu pa vršičkati. Vrtnarstvo. Prihaja čas za nabiranje zorelega zelenjadnega semena. Zbiramo ga le od najbolje razvitih in najbolj krepkih rastlin. Na prazne gredice sadimo zimsko endivijo, zelje, ohrovt, sejemo zimsko solato, špinačo in motovileč, S zalivanjem in rahljanjem gredic pospešujemo raščo zelenjave. Paradižnikom obiramo stranske poganjke ^n ye hrana bolj v sad; zemljo držimo rahlo i prosto plevela. Po zelju ali ohrovtu se pojavljajo gosenice, ki jih moramo obirati in uničevati. Česnik in čebulo porujemo in shranimo. Po potrebi zalivamo, in plejenio vse posajene vrtne rastline. P. M. v L, Ali se izplača ustanavljati podružnico SVD, ko bi se nabralo dovolj članov, če ni. pričakovati od oblasti podpore? Premalo poznate po iien društva, čc mislite, da je njegov namen samo prosjačiti za podpore. Tudi če bi res nič nc izbili podpore, je vendar društvo zalo tu, da doseže vsaj pravico ali prednost za podporo. Če sedaj ne boste ničesar morda dosegli, boste pa drugič, če bodo oblasti smatrale za primerno, podeliti, podporo. Sicer pa jc treba povsod zopet začeti po pravilu: Pomagaj si sam in Rog ti bo pomagal, kakor je bilo to že v hudih časih našega naroda dobro preizkušeno. In baš zadruge in društva, ki bodo s svojimi močmi po tem geslu poprijela, bodo vzdržala v (Soju za obstanek, če že ni od drugod uspešne pomoči. Za la namen — vidite — se pa bolj kot kpoštenost. vestnost in treznost« in kdaj se bo ta izplačala. V takih ponudbah — da bodo uspešne in priporočljive — mora biti navedeno, koliko bo imel viničar vrta, koliko druge zemlje, drv, koliko lahko redi živine, koliko dobiva dnevno mleka ali je živina vinogradnikova, kakšno je stanovanje (naj spi zahtevanih pet delovnih moči samo na dveh posteljah, ker jih več v stanovanje nc gre) ali se bo poleg ustne pogodbe takoj sklenila tudi pismena pogodba itd. Vsak. tako tudi viničar, ki se zanima za novo službo, hoče predvsem vedeti, kaj bo iinel boljše v novi službi. Pri viničarski službi je nujno potrebno, da se takoj izve za vse podrobnosti in vse delovne pogoje; kjer tega ni bilo. .so viničarji skoraj povsod še na slabo nasedli. To velja predvsem za ponudbe iz bolj oddaljenih krajev. — Strokovna zveza viničarjev v Ljutomeru. Konvencija o prisilnem ali obveznem delu V »Službenem listu« z dne 2. avgusta 1933 je objavljen zakon o načrtu konvencije o prisilnem ali obveznem delu. Ta načrt je usvojen od občne konference mednarodne organizacije dela pri Društvu narodov v Ženevi dne 28. junija 1930., sedaj pa je ta načrt uzakonila tudi naša država. Načrt konvencije o prisilnem ali obveznem delu ima ravno danes posebno važnost. Razne države skušajo namreč omiliti težki gospodarski položaj na ta način, da uvajajo obvezno ali prisilno delo, posebno brezposelnih delavcev ali kot davek ali kot kazen itd. Ker pa tako delo nasprotuje pojmom o človeški svobodi in človeškem dostojanstvu, ker je prav za prav le krinka za moderno suženjstvo, je prav, da jc mednarodni urad dela uredil to vprašanje. Glavne določbe načrta konvencije o prisilnem ali obveznem delu so sledeče: Vsak član mednarodne organizacije dela. ki ratificira to konvencijo, sc zavezuje ukiniti uporabo prisilnega ali obveznega dela v vseh njegovih oblikah v čim krajšem času. Glede na to popolno ukinitev se sme uporabljati prisilno ali obvezno delo v prehodni dobi samo za javne namene kot izredni ukrep ob pogojih in jamstvu, ki so ustanovljeni s posameznimi členi te konvene.ije. Prisilno ali obvezno delo jc ono. ki se zahteva od koga 6 pretnjo kakršnekoli kazni in za katero se ta ni prostovoljno ponudil. Za prisilno delo v tem smislu seveda ni smatrati: vojaško službo, delo v kaznilnicah in delo v primerih višje sile. V nadaljnjih določilih je odrejeno, pod kakšnimi pogoji naj se prisilno ali obvezno delo vrši v primerih, v katerih se prisilno delo dovoli (višja sila), oz. dokler se postopno ne ukine. Upamo, da bo sedaj kmalu ukinjen kuluk. ki ie v prvi vrsti obremenjeval naše delovno ljudstvo. Za letošnje leto je v naši banovini sicer ukinjen kuluk, toda prav bi bilo, da se sedaj čimprej ukine za vse banovine in za vedno. Zavarovanje delavcev pri kmetijskih strojih Delavstvo na kmetih načelno ni podvrženo zavarovanju. Vendar pa je bivši avstrijski zakon imel izjemo v tem, da je ustvaril zavezanost zavarovanja za primer nesreče pri strojih. To izjemo je narekovala nujna potreba, zahtevale so jo kmetijske organizacije, ker so videle, da so kmetje zaradi nezgod pri strojih iz-po-stavljeni sod ni m odškodninskim tožbam; marsikatera sodba jc posameznega kmeta za trajno uničila. Jugoslovanski zakon je to izjemo sprejel tudi v svoje določbe, da tako zadosti nujni socialni in gospodarski potrebi tako kmetov in kmetijskih zadrug kakor tudi delavstva ali sploh oseb, zaposlenih pri strojih. S I. jiinauarjem f031 jc stopila v veljavo naredba Ministra za socialno politiko in narodrifl zdravje od 15. 10. 1930 št. 18174, ki določa (§ 8), da jc od I. 1. 1931 dalje poklicne strojnike, kurjače in vlagače pri nilatilnieah na parni, motorni in vodni pogon, strežnike pri plugih, branah, sejalnicah, kosilnicah, grabilnicah in strojih za izkopavanje zemeljskih pridelkov na motorni ali parni pogon zavarovati zoper liolezen in nezgodo. Navedeno osobje je prijaviti s člansko prijavnico poimensko, kakor industrijske in obrtne delavce. O.stalo osobje pri poljedelskih strojih, n. pr. pri nilatilnieah na parni, vodni, motorni ali živalski pogon (ge-pelj) , pri čistilnicah, strojih za robkanje koru/.e, prešah za seno in slamo, krmoreznicah, eirkularkah, mlinih za drobljenje zrnja in sadja, stiskalnicah za sadjevec in vino, separatorjih /a mleko, vodnih črpalkah, škropilnicah, strojih za rezanje zelja in repe itd. na motorni ali živinski pogon, pri sejalnicah in kosilnicah na živinski pogon, pa je zavarovati kolektivno brez članske prijavnice samo zoper nezgode na osnovi letnega zaslužka 6000 Din (t. j. VII. mezdni razred). Pri kolektivnem zavarovanju se morajo upoštevati tudi žene in otroci lastnika strojev. Kolektivno nezgodno zavarovanje nudi vse podpore ob obratni nezgodi, katere so predvidene v zakonu o zavarovanju delavccv: zdravnika, zdravila, bolnišnice, hranarino, rento z ozirom na višino delanezmožnosti — največ 6000 Din letno — pogrebnino in rento vdovi, sirotam in drugim svojcem smrtno ponesrečenega. Zavarovanje delavcev, ki so zaposleni pri poljedelskih strojih, je velike važnosti, predvsem za to, ker so nesreče pri strojih prav pogoste in tudi zelo težke. Seveda pa je nujno potrebno, da preidemo iz tega zavarovanja postopoma na splošno zavarovanje vsega poljedelskega delavstva. Delavstvo na kmetih je ob bolezni, ob nezgodi in na starost še vedno prepuščeno samemu sebi. OPOZORILO INDUSTRIJALCEM, IZVOZNIKOM IN TRGOVCEM! Redka prilika za turiste 1 6. — 21. septembra 1933 se bo vršil IV. vzhodni vzorčni velesejem »FIERA DEL LEVANTE« v BARI (ITALIJA) Razstava vseh vrst industrije Poljedelstvo / iivljenske potrebščine / mehanika / elektrotehnika / kemija / elektro-kemija / oprema / gradbena industrija / konfekcija / dekorativna industrija / prevozna industrija / specijalne razstave / trgovska razstava POPUST NA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNICAH 30% NA ITALIJANSKIH 70% PRI POVRATKU ZA OBISKOVALCE PROTI VELESEJMSK1 LEGITIMACIJI - A 50% ZA BLAGO PRI DOHODU IN ODHODU Izvozniki, industrijalci in trgovci. V Vašem interesu je, da obiščete vzhodni sejem, ker ta obisk velja toliko kot poslovno potovanje na vzhod ali zahod z velikim prihrankom na času in denarju. Od zaključenih kupil/ dobite 1% popusta kot povračilo potnih stroškov Turisti, izkoristite to edinstveno priliko, da vidite na-predno mesto Bari, ki nudi s svojo lepoto zadovoljstvo ter privabi s svojim komfortom in morskim kopanjem ogromno število obiskovalcev. Ne pozabite, da je morsko kopališče v Bari še v septembru v polnem razmahu. Organizirala se bodo tudi družabna potovanja proti popustu za obisk drugih mest Italije. Rim — sveto leto Vse informacije dobite brezplačno pri : JUG0SL0VENSK0 RUDOLF MOSSE a. d. Beograd, Prestolonaslednikov trg 21 in Zagreb, Jelačičev trg 5, ter PRI VSEH BILJETARNAII DRUŠTVA PUTNIK a d ter pri ČASTNEM DELEGATU GOSP. LUJl J. MOHKU. Beograd, poštni predal 23 — Telefon 25-417 ZAHTEVA/TE PROSPEKTE! Z^ENjA JiV DOM Rušimo nevidne ledene stene zejev in pismarjev ni rabil. Sebični, malenkostni in ozlvogledni voditelji ljudstva, spodtiko-valci in ujedavci, so ostali sami in danes še samo vemo, da so to bili »farizeji« in da se take slike še danes potepajo po tem svetu in z istim imenom. Kristus jc zmagal. /, dvanajstorico proletareev, deloma neukih, je ustvaril in vžgal največjo revolucijo vseh časov. V prah je razrušil kapitalistični Rim, z zemeljske karte zbrisal kapitalistično bizantinsko cesarstvo, v evropskem duhovnem in gospodarskem življenju se jc pričela nova doba, kakor da je bil ustvarjen nov svet in na njem novi red. Novi možje, z novimi nauki, ob.segajočimi ves svet, možje polni duha božjega so prenovili svet, ustvarili nov socialni red. In storili so to brez. mečev, brez denarja, brez dinainita. Večno veljavne so Kristusove resnice, večno stalne Njegove besede. Ljudje prihajajo in zginejo, dobe nastajajo in minevajo. Kristus je večen in niti črka njegovih resnic se do danes ni predrugačila. Ko je bila stiska največja, temna in najbolj trda, ko so rožljnle I verige najmočnejše in so se mogotci pasli na : krvavih zlatnikih, ko so sužnji vzdihovali in : preklinjali svoje življenje in so nedolžni otroci i od gladu umirali na usahlih prsih mater — se j je Bog razodel, je Kristus odrešil človeka. On 1900 letnici Kristusove smrti, naj dvomimo nad Njegovimi resnicami, naj obupu jemo j nad močjo Njegove cerkve? Sila je velika, toda I On ve, kdaj je mera |)olna. Z mogočno roko bo ravno po svoji cerkvi ponižal bogataše in prevzetne in povišal lačne, ki so dobrega srea. »Da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje«, tako je opredelil krščanstvo nesmrtni Prešeren; božji Odrešenik sajn pa jc rekel: »Ljubi svojega Boga nad vse in svojega bližnjega kakor samega sebe, to je vsa postava in preroki.« Krščanstvo j« vera ljubezni, bratstva med ljudmi brez razlike stanu ali česar koli drugega. Mi smo pripadniki krščanstva, celo zavedni katoličani. Toda kako tuja nam je povečini temeljna krščanska zapoved! Saj načelno priznavamo, da so pred Bogom vsi ljudje enaki, pripravljeni smo deliti miloščino, v kolikor to ne zahteva od nas osebnih žrtev in omejitev, tudi za socialno pravičnost smo, če se o tem aka-demično razpravlja, in,.Ta socialno zakonodajo. Toda vse to samo tako na splošno, megleno, za nas osebno neobvezno; kakor hitro stopi pred nas življenje z zahtevo, da svoja načela, svoje nazore na svoj lasten račun uresničimo, stisnemo zobe in pravimo: Nak. Kadarkoli nam je voliti med lastno koristjo in koristjo bližnjega, zatajimo v sebi kristjana in se odločimo za lastno korist, in najsi jc ta korist še tako malenkostna in uborna. Ta klavrna, malenkostna, neplemenita težnja po lastni koristi brez ozira na bližnjega je kriva nezdravih in nevzdržnih socialnih razmer v malem in • nlikcm, v zasebnem in javnem življenju. Bolj nego z golo sebičnostjo pa grešimo proti zapovedi ljubezni, proti svojemu bližnjemu tedaj, ko se sebičnost zveže z napuhom, ko se postavljamo nad bližnjega, ki je po stanu »nižji« od nas, ga brezobzirno pehamo od sebe in nočemo nič vedeti o kakem bližnjištvu, kaj šele o bratstvu. Kdor zleze na gospodarsko-socialni lestvici le malo više, se takoj ogradi z visokim zidom proti onemu, ki stoji par klinov ali le za klin niže. Tako ločijo preprosto ljudstvo od izobraženstva, stan od stanu globoki prepadi. Kje jc tu duh božjega Odrešenika, ki se je najraje družil s ponižnim' in nizkimi, dasi drugih ni zaničeval? Kje jc tu vrodno občestvo, kje socialna pravičnost? Družabna razporejenost dejansko ne sloni na leseni lestvi, marveč na živih ramah: niži nosi višega in na ramah najnižega sloni vsa družabna hierarhija. Viši bi morali torej niže posebno spoštovati in ljubiti — iz hvaležnosti. A to ni glavno, vsaj za kristjana ne. Glavno je to, »da smo Očeta enega sinovi«, da se v vsakem človeškem obličju zrcali Božja podoba, da je za vsakogar brez razlike tekla kri Odrešenika sveta.^Ca-ko bi mogli zaničevati koga, za kogar je Bog umrl? Družabni in stanovski predsodki so nevredni krščanske kulture in le kažejo, kako neiskrena in nepristna je bila tudi vsa dosedanja demokracija; ! ž njo so se le prevečkrat okoriščali samo tisti, ki so ' po ljudskih ramah skušali priti »na vrh«. Stari rod se bo teh predsodkov težko več otresel, pregloboko so ukoreninjeni v njem. Začeti je treba pri mladini, skrbeti za to, da bo zrasla kolikor mogoče v krščanskem, resnično demokratičnem duhu in bo tako sposobna, da slednjič uresniči ali vsaj pripravi pot za uresničenje vsečloveškega bratstva, pravičnega družabnega reda. Tu se odpirajo ravno ženam velike vzgojne naloge. Žena je v svojem materinskem čuvstvovanju dojcmljiveja za pojem bratstva, njej ni težko objeti vseh kakor svoje otroke, njeno srce je nagnjeno k ljubezni in usmiljenju do vsakega človeškega bitja. Žene matere, žene učiteljice naj vzgajajo mladino v ljubezni in spoštovanju do vseh ljudi, naj uče mladino, da nam je vsak človek brat in sestra, ker je vsak otrok božji in brat v Kristusu. Svoj nauk pa morajo potrjevati predvsem z lastnim zgledom, za to je vedno dovolj prilike. Tu je na pr. domača služkinja, revni sorodniki, ubožci, ki trkajo na vrata, itd.; nikdar naj ženi vzgojiteljici ne uide prezirljiv pogled ali beseda, ki bi pohujšala otroka, mu vcepila družabne in stanovske predsodke ter ga tako onesposobila za dvig v boljše in lepše, srečnejše razmerje med ljudmi, .za bratstvo na svetu, Začetek ženskega gibanja je po vsem svetu vzročno zvezan z gibanjem za pravice šibkejših, zatiranih: z gibanjem za odpravo suženjstva (v Ameriki) in za narodno, politično in socialno osvoboditev narodov in ljudskih slojev. In iz vsega početka svojega gibanja so se žene zavzele za najbednejše in najnebogljenejše: za delavske matere in otroke in za delavke vobče, ki jih je neusmiljeno izkoriščal kapitalizem; za svoje sestre so brez pridržka spoznale celo uboge nesrečnice, ki so duševno in telesno trohnele po javnih hišah in niso mirovale prej, dokler jih niso osvobodile iz sramotnega suženjstva. Žene so iz vsega početka zahtevale enake pravicc za vse žene, ne glede na stan in narodnost, žene so vedno v eni sami ljubezni objemale ves svoj narod, vse človeštvo. To je materinsko, to jc ženski v naravi. Zato so žene tudi v prvi vrsti poklicane; da rušijo nevidne ledene stene, ki ločijo ljudi v kaste in razrede in preprečujejo bratski sporazum, bratsko zvezo, bratsko življenje med stanovi in posamezniki, med narodi. Brez tega notranjega prerojenja je mirovna misel votla beseda brez vsebine. Začeti pa moramo najprej vsak sam pri sebi, drugače je vse naše prizadevanje laž in obsojeno na neuspeh. Jesenska moda Zdelo se je, da teži moda v staro skrajnost pretesnih oblek in steznika. Kakor pa kažejo prvi jesenski modeli, so se modni čarodeji premislili; obleka se v pasu le prav lahno prilega životu. To jc že ena dobra stran nove jesenske mode. Druga je pa ta, da ne prinaša visokega ovratnika, marveč mafhen, šiljast izrez, ki skoraj vsakemu obrazu lepo pristoja. Lahno zvončastemu krilu ohranja linijo šiv na sprednji strani. Kar se tiče rokavov, prevladujejo sicer enostavni, gladki rokavi, vendar niso izključene druge oblike: široke z manšeti, našivi na lakteh ali od komolca nizdol itd. Izrazita Kumare, želodec in polt Nova izprememba v vsakdanji hrani: kumare! Izurjena kuharica jih zna pripraviti na najrazličnejše načine, posebno za presno uživanje. Vendar so nedvomno najokusneje v solati. Marsikdo se boji kumar, češ da so pretežke. A to je zmota, kumara je težka Ic tedaj, če jo pustimo predolgo stati ali jo sploh premalo skrbno pripravimo. Najbolje je, če kumare natrgamo tik preden jih rabimo. Najprej jih dobro obrišimo ali oplokninio. nato jrih olupimo in prav tenko zrežimo. V posebni skledi pripravimo primerno množino vinskega kisa in dobrega olja ter dodenimo drobnjaka. kopra. soli in popra. V to omako stresimo zro-/anp kumare, prepoljimo. ne da bi mešali, in takoj dajmo na mizo. Po tako pripravljenih kumarah ne bo nikogar glava bolela«, seve 6i jih ne smemo privoščiti cez inero. — Zelo novost jesenske mode pa je razširjenje naramne linije, ki se da doseči na razne načine: z raglanskim krojem, naramnicami in naramnim ovratnikom, kar vse pa ne sme prav nič spominjati na moško modo. Tudi krzno služi podčrtanju naramne linije, vrhu tega prihaja vpoštev kot našiv na rokavih in ovratnikih, razen tega kot snov za kožuhe, pri čemer so zelo priljubljene barvne sestave. Nova moda odklanja vsako prenatrpanost in kričavost in hoče biti odlična predvsem po izbranem blagu, lepem kroju in skladnih barvah. dobre 6o kumare tudi s kislo smetano: gosti kisli smetani dodamo par kapljic olja, malo kuhanega vinskega kisa, sesekljanega zelenega peteršilja in kopra ter 6oli in popra. V to omako stresemo tenko zrezane kumare, pre-poljemo in postavimo takoj na mizo. — Kdor hoče^ kumare na vsak način nasoliti in ožeti, naj ne devlje veliko soli in naj ostanejo kumare v soli le 10—13 minut, potem jih ne ože-majino pretrdo. A zavedajmo se. da so kumare tem laže prebavljive, čim manj stoje, čim manj izgube svojega soka. Kumaričin sok (neslan seveda) je zelo dobro sredstvo za negovanje kože. Namažimo z njim obraz in vrat, pustimo tako pet minnt, nato pa z vlažno vato odstranimo. Če ponavljamo to vsak dan, postane koža čista in mehka. pege oblede. Temni madeži na rokah, ki nastanejo, če lupimo sadje ali krompir, najlaže odpravimo, če jih odrgnemo s koscem kumare. CITATELJ Ivan Albreht: Grd in lep otrok Profesor Grivar je hotel na vsak način ustreči svojim dijakinjam. Prod malo maturo so deklice, bistre so, kdo ve, kaj se vse godi v teh mladih srcih, Bog jim daj zdravo in svežo mladost, profesor Grivar pa jim hoče dali priliko, da se lahko čisto po svoje razgovore v slovenski šolski nalogi. Leta in leta je poučeval dečke. Pri njih je bil vsega vajen, razposajenosti in norčavosti, včasih celo pridnosti. Lahko je kdaj kričal in jih zmerjal, pa so se mu prav iz srca smejali, lahko jim je pravil o resnosti življenja in plemenitosti klasične naobrazbe, pa so mu v najbolj svečanem razpoloženju, tako rekoč sredi čudovite šolske ubranosti izpustili po razredu cele čete — rjavih hroščev. Tako je bilo z dečki. Prolesor Grivar je bil često že hripav od jeze, a je imel pobiče vzlic temu rad. Nagajiva inladež mu je bila čisto blizu, za-stran tega, kaj naj jim daje za nalogo, pa profesor Grivar sploh ni bil nikoli v zndregi. Celo tista o materi (po odredbi ministrstva) se je gladko posrečila. Pabiči so pisali, kar jim je profesor v glavnem povedal, pa je bilo v redu. Sploh je bilo v razredu lepo soglasje. Dečki so se res kdaj pa kdaj zlasali in zbunkali, celo kri je katerikrat tekla, iz nosa seveda, kakšen izpah-njen prst je tudi kdaj obveljal — ali roka — ali noga, vendar vse to ni pomenilo nič hudega. »Smrkavi pob nemarni, al i ne veš, da nos ni žoga, kaj?I< je zarentačil Grivar, pobič si je pa spral nos in je bilo opravljeno. Nič dosti drugače ni bilo zastran roke ali noge. »Če ei že moraš kaj izpflhniti, smrkavec, izberi drugič levo roko, ne 1x1 desne! se je ujezil profesor Grivar. »Kako boO zdaj pisal, kaj? Kar skrij svojo glavo pod klopU Zlasti zadnjega ukaza ni bilo treba nikoli ponavljati. Sploh je imel prolesor za svojo mladež polno nasvetov, ki jih je la mahoma rada izvršila. Ako je kdaj vzlic temu kaj ponovil, se je zgodilo pač iz navade. Saj mora vendar vsak človek imeti kako navado, ali ne? Potlej so mu izročili ženske. Prav za prav je bil sam v sebi proti temu. Ta naraščaj naj bi rajši poučevali mlajši kolegi in bi se netnara laglje sporazumeli. On sam namreč ženskam ni bil nikoli posebno naklonjen, to se pravi: nikoli — je malo prehudo rečeno. Saj je imel ženo in sta se lepo razumela. Upal je celo doseči (po sodobno povedano) rekord nad Prešernom. V pesmih je opeval izvoljenko, zelo ganljivo je bilo in vse zvezde so kazale dobro. Polagoma se je oženil, zvezde so za-tonile v drugih brigali in težavah, človek ima v poklicu in zakonu zmeraj 1'iliko skrbi in nadlog, no, in pesmi pomal©|n utihnejo. Seve, ako bi nam vsako desetletje dalo no enega Prešerna, kam bi potlej šli z njimi! Vsi skupaj bi bili cb veljavo, saj veste, krifio le zgodi, če je v kakem blagu preveč ponudbe Ker so torej Grivarju usahnile pesmi in z:i-tonilne zvezde, so tudi ženske prišlo boli v senco. Prijatelji so seveda namigavali (s prijatelji je zmeraj težko), da je slednjega prav za prav kriva profesorjeva žena, a niti ne žena. ampak viržinka. Nazadnje je vseeno, žena ali viržinka, oboje je žensko. Gospa Grivarieva da baje ni trpela toba-kovega dima. na viržinke pa je bila še posebno huda, a njemu so neki le-fe vzbujale največ pesniškega navdibnjenja. Ženo ie spoštoval, a viržinke cenil, pa se jim je zaradi žene le odpovedal, ne le jvim, ampak za nameček celo tobaku sploh. Žen-sk-ni pa potlej ni bil naklonjen in je zato menil, nni bi poučevanje v njih razredih morda res prevzel kak mlajši kolega. Nazadnje se je vdal. Saj tn-ie drobnjftva, čc natanko premisli, sploh še niso ž 'nsike. komaj dekleta, deklice, no — Smrklje.« se je posvetilo profesorju in so ni več branil. Frklie — smrklje, v rimo gre. dobro znamenje je to in stare navade ne bo Ireba opuščati! Vzlic temu je bilo Grvarju malo tuje. ko je prvič stopil v lak razred. Radovedni obrazi so ga pipHali tako plaho, razred je bil poln nekakšnega pričakovanja, niti enemu deMetu ni tekla kri Iz nosa in nobeno ni imelo izoahnjene roke. Kljub temu je šlo dokaj gladko iz dneva v dan, edino s smrkljami jo bilo nekaj zapreke. Ko je. bil prvič razvnel, ni bilo po razredu nič smeha in je bil profesor neprijetno iznenadem. Sredi najhujše jeze so je prekinil, se obrnil proti tabli in čakal. Nato se je ozrl po klopeh in opazil same resne, užaljene obraze. Nekaj oči se je celo svetilo v solzah. Nehote se je domislil mladih let. pesmi, žene in vir-žnk. Jeza je splahnela, priredje in podredje pa sta se kakor sami zase lovili nekje pod stropom. Kaj pa počnete, frkljo nemarne!« se je zopet ujezil. >Ali zato razlagam, da brbljate, kaj? Skrij-le rajši glavo pod klop!' Zopet ni bilo smeha in nobena glavica ni marala zlesti pod klop. Skoraj se je že dvigala v Grivarju nova jeza, ko je k sreči pozvonilo. Drugi (lan je lakoj v začebku ure prišlo tričlansko zastopstvo k tabli, so priklonilo in sporočalo: " S Gospod profesor! V imenu vsega razreda javljamo. da nismo smrklje, ampak —* Frklie! je siknil šolnik kakor sršen izza ka- Tričlansko zastopstvo pa: Tudi ne, ampak dijakinje, učenke četrtega ra/-eda —< Kaj, kaj?- so je lovil Grivar iu telovadil z rokami in z očmi. Skrijte rajši glavo pod klop! Zastopstvo se jo ljubko priklonilo, odšlo in kakor bi trenil, so bile glavice vseh štiridesetih učenk skrile ped klopmi. ■tKai, frkljo. smrklje nemarne! je vihral in f ikal, kdaj se vzotezo napiše še v zadnji zvezek in debela solza kane na papir, da se rdeč H o zvezdasto razleze. »Naj bo, za slovo —< počasi vstane profesor in se zdi' sam sebi čudovito olajšan, ko odhaja domov. Specijelol entel oblek, ažurlraole, predlisk naihitreiša postrežba — oaifuieiSe delo pri Maieh& Miheš, Ljubljana poleg hotela Strnkell Vezenj« raznovrstnih monogramov, perila, tavee, pregrinjal, entlaaje, izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskaoih žen ročnih del. Vsled Daimoderoeiše ureditve podietia — oalnižie cene. Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih trlcik-Ijev. motorjev in šivalnih strojev. Velika izber«. — Najnižje cene — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroikib vozičkov Ljubljana. Karlorska cesta it 4. 191 Joža Herfort: Pesem noči Dež je ponehaval. Sivo nebo se je mestoma pričelo modriti. Nižje, v doiine so se zavlekle bele megle. Vrhovi gričev so bili čisti. Iz dolin je zavel hladnejši veter, morda je bil že nočnik. Drevje je postajalo čezdalje temnejše. Na poseko, prerastlo mestoma z malinovjem in gostim robidjetn, jc počasi prišla srna, se leno pasla, pa kmaiu izginila za robom. Med drevje in grmovje sc je vtihotapil mrak. Nočiti se je jelo. Komaj si šc iočil zeleno barvo listja, ko se je oglasila onkraj poseke, kjer so križem ležala trohneča debla, tajinstvena pesem noči. Zatcgla, čudna, tako, da bi neukega postalo strah; ozko, zateglo, tožbi podobno. Nc tožbi, hropenju skoro: Dolgi errr, orrr... rrr. Utihnila je za hip, na nočnem nebu, komaj še vidnem je zatrepetala ptica, lagodno, tiho, krila so zarezala čisti zrak brez šuma. Kot lastovica podnevi, se je igrala z zrakom, ptica kosove velikosti, dolgih, širokih, vendar izpodrezanih kril in dolgega veslastega repa. Poletavala jc okoli in lovila nočne metulje in vso tisto letečo drobnjad, katera dvigne svoja krila šele na večer. Ko so izginili poslednji obrisi grmovja in ro-bidja, je lahkokrila ptica zavila nizdol, proti belim meglam in šla na svoj nočni lov, na dnjive. Že jc bila skoro trda noč, ko se je spet oglasila na poseki tajinstvena pesem noči. Potem je bilo do prve jutranje zore tiho. Tedaj je noči v slovo in dnevu v pozdrav zapela čudna ptica, svojo še bolj čudno ljubezensko pesem. Komaj je pokukalo sonce čez gozdne grebene sosednih gričev, so že prišli na poseko pastirji. Drobnico so pasli. Iz redkih vej, ki so bile že mu-ževne, so si zvili piščalke in brezskrbno piskali. Prav do onih trohnečih debel so prišli, ko sc jc dvignila rjasta, pepelnato siva ptica in sedla par sežnjev dalje na trohneč panj. Kot z nekim začudenjem so šli pastirji proti njej. Njihove oči so jo komaj ločile od debla. Pepelnato siva jc bila, s temnimi progam: na temenu in hrbtu, par belih lis je imela na obeh straneh kljuna, kot bi imela bele brke. S črnorjavimi očmi je žmirila, pa se tiščala vzdolž debla. Tudi glavico '<■. p 'tisnila prav ob deblo, tako da je bi! ozek, Irobtn ! poišče, grob sina — edinoa, Smilila so jim je in niso ji delali zaprek. Solnce jo tonilo v italijanske pTin'ave. ko jo vzpenjala po ozki, strmi stezi na hrib Dr»ii'-> in levo so ležali razbili topovi, puške, razna vo!'V oprema ter konjska mrhovina, ki jo kržd > 1 Ves hrib jo bil razoran z jarki in rovi. Z-> vr hriba opazi pokopališče 7. neštetimi srrobovf. v"-so ji Si hi jo, nevidna moč jI daje pogum, da «V«' dalje. Sredi grobišča sloji velik, kameni! spomenik. Pod križanim Kristusom ležita dva kamenltn mrtv vojaka. Križani jo snel svojo pribito desnim s križa, so sklonil in dviga mrtvega vojaka kvišku k večnemu življenju. Onemogla pade prod sporne- Jontes Gelč: Bridek lek Frtaučku Gustl ma beseda Revna tipkarica Marija Štakul gre Lz pisarne domov. Obstane na cesti, gleda z utripajočim srcem: Ali je prišel počakat? Gleda... Jana ni. Že štirinajst dni je tako. Čaka, njenega Ivana Zgonca, Jana ni. Že deset let se poznata, ker stanujeta skupaj v hiši, stari, beraški hiši v Zeleni jami. Čisto majčkena otroka sta se igrala skupaj »družino« s punčkami iz cunj. Skupaj sta se že večja skrivala po drvarnicah, kadar so se igrali skrivavnice. Potem sta se poljubljala na skrivaj... Vstopila je v pisarno, hodil jo je čakat še kot abiturijent. Dobil je službo uradnika TI. kategorije z bodočo penzijo. Tri mesece že hodi v urad. Gospod Jan Zgonc ne stanuje več v podstrešni« pri svojih dveh starih, ki sta menda že ravno svojih trideset let životarila v tistem zaduhlem prostoru, nabasanem s starimi omarami in posteljami, ki sta jih bila kupila na starini tisti mesec, preden sta st poročila. Star pisan divan je bil tam, železen štedilnik in okovana skrinja, ki je menda že pet rodov preživela. Črvivo je bilo vse to, da se je ruruen prah vsipal iz omare in se je r nočeh slišalo škrtanje črvov v lesu. Pa je bil le topel ta podstrešni prostor za njj" ju dva, ki jima je Bog dal v mladosti enega otroka, sina Janeza. V tej zatohli podstrešnici je Zgončeva mati rodila sina. Tukaj bo tudi umrla. Samo sila bi jo še pregnala drugam. Oče Zgonc, zgaran inožakarček, vpognjen od prenašanja svoje žage — motovila. ki ga je prenašal s seboj sproti na svoje delo pred drvarnice, je trdil, da je zanj najljubši kotiček na zemlji tale podstrešnica. Le smrt bi ga še mogla ločiti od te kuhinje in sobe z nerodnim poševnim stropom. Starih ni motilo to neugodje. Zadovoljna sta bila tukaj nešteto ur. podstrešno stanovanje z belimi podnioami jima je priraslo v kri. Toda ne sinu Janezu, ki se je prekrstil zadnje čase v >.|ana<. Kajti že dva mesec« ne stanuje lepi gospod Jan v podstrešnem stanovanju pri svojih starših. Najel si je v sredini mesta mesečno parketno sobo. Sploh se je Janez v zadnjem času občutno spremenil. Svojo staro, oguljeno študentovsko obleko je z globokim oddihom odložil in oblekel modno črno obleko, lakaste čevlje, črno, novo suknjo (plačljivo v šestih obrokih). Ne hodi več brez klobuka, ampak v črnem polci-lindru, v manikirani levici, okovani z zapestnico, nosi drage rumene rokavice. K materi, stari ženici z zabuhlim bledim obrazom, z zgaranimi rokami, s škafom in cunjami pod pazduho, kadar odhaja na ribanje po hišah, gospod Jan več nc pride. Ni ga več k očetu, staremu zgaranemu človeku sskrivljeno hrbtenico, ki stoji s svojo žago vse dni pred drvarnicami. Menda je pozabil svoja stara ro-ditejja v teh treh, štirih mesecih. Pozabil je na dni. ki bi ga spominjali očetovega trpljenja. Hodil je bil bosopet z očetom na delo, stal ob kupih drv in gledal, kako sc oče žene ob žagi. Vzravnal se je kedaj, toda le napol šc, zakaj hrbtenica je postajala vpognjena od večnega vpogibanja. Še dan se ni storil že je odhajal oče z motovilom na delo in noč se je žc zgostila. ko je prihajal domov. Vsak dan je hodil bolj sključeno. Vzravnati se sploh nc more več in vendar nikoli ne godrnja. Pobožen mož je. Mati je pobožna žena. Sina sta vzgojila krščansko, sin pa se je vrgel po bogve kakšnem plevelu. Še kot desetleten deček je le nerad hodil z vpognjenim očetom. Sram ga je bilo. ker so se otroci začudeno ozirali. Oče pa se je smehljal in kot težek Kristusov križ prenašal svojo žago in se sklanjal nizko pod njo. Tudi žena se je smehljala, ni poinišljala. da se bo šestdesetletni treba plaziti po kolenih, da bo prihranila za sina, za nove čevlje morda. Neki dan sta postala žalostna njuna obraza. Zakaj sin je povedal, da ne mara več stanovati v takem prostoru. Preseli se. Kedaj ju že še pride obiskat... Stara sta molčala... Na tihem sta si brisala oči. Zdaj sta ljubila še bolj podstrešnico. Saj jima je edina ostala od vsega, kar sta gradila, ljubila. Trepetala sta samo še, da ju ne bi spodili od tod ... Stara sta slutila. Zakaj neki dan so prišli v podstrešnico mladi ljudje. Pregledali so hišo od temena do tal. Stara dva sta trepetala. Mož je sedel na postelji sključen kakor možiček iz pravljic, žena je stala ob njem z bledimi ustnami in sklenjenimi osehlimi rokami, kakor da bi molila. nikom. Kje med neštetimi grobovi naj išče grob svojega ljubljenca? Obupana vzdigne glavo in gleda Križanemu v lice. Dozdeva se ji, da se je 8 križa sneta roka ganila, pustila za hip dviga-jočega vojaka in ji pokazala smer. Marija stopa v tej smeri. Nedaleč od spomenika opazi velik, svež grob. na njegovem vzglavju pa velik, lesen, olesan križ. Na (križu so napisama imena vojakov, ki počivajo v grobu. V svitu lune bere Marija tudi ime Ivana. Vrže se na grob in razmetava z golimi rokami zemljo na vse strani. — Temna noč je že, milijoni zvezd »e bliščijo na nebu, mesec obseva spomenik in grobove, ki se razprostirajo okrog njega, nočne ptice frfotajo čez gomile. V daljavi zaimolklo grmijo topovi, v ravnini se dvigajo rakete ▼ neskončne višine, razburkano morje se peni in divja, valovje se zaganja neusmiljeno ob obalo, JSarometi obsevajo skrivnostno opustošene, zapuščene domove — tukaj pa vlada mir, svet mir, da bi skoraj zavidal mrtve, ki spijo v tej blaženi sa/moti večno spanje. — Marija koplje dalje, roke jI krvavijo, vroč pot ji teče s čela, diha težko, hropeče, le dalje, dalje, da bo kmalu držala v rokah svojega edinea, svojega ljubljenca in mu rekla, da mu ojjrošča... — Pa mera je bila prepolna. V aren začuti pekočo bolečino, položi krvaveče roke n,'t srce in omahne mrtva v napol izkopani grob V. B. — Ptuj. »Hišo bodo podrli in novo zidali!« so povedali. Stara nista mogla verovati... Čakala sta, kakor da bi čakala potrditve smrtne obsodbe. Poslali so jima stanovanjsko odpoved. še zdaj nista mogla verjeti. Zdaj se nista več smehljala. Mož je hipoma začutil, da je star, truden na smrt. Legel je. Čez teden dni je umrl. Majčken je bil pogreb iz tiste podstrešnice. Nekoliko žena, par starih ljudi in nekoliko zijal iz hiše. To je bilo vse. Sin ni šel. Zakaj sram ga je bilo takega pogreba; ni maral, da bi zvedela njegova nova deklica, uradnica na njegovem uradu, elegantna kakor je bila, o njegovi nekdanji revščini. Kajti v pisarni tako gracijozen, eleganten gospod, pa za pogrebom ob kmetiški ženski z ruto na glavi... Influenco ima za ta dan. Mati misli, da ji bo počilo srce... rada bi odšla /a možem. Zakaj vse jo je zapustilo. Zvečer sedi sama v zaduhli podstrešnici. Smrdi še po svečah, po smrti... Tako pra/na, pusta in tuja je naenkrat. Prvič si zaželi oditi iz tega prostora, zakaj čisto .sama je in žaga v kotu. Velikanska, motovilasta stoji tam kot ogromno okostje. Nepotrebna reč na zemlji, zakaj, odslužila je svojemu gos|>odarju, času... Nihče je ne bo rabil več. Tudi on bi je ne, pa so se usmiljali vedno na novo njegove smešne pred-potopne gorile in so mu dajali za kruh... Zdaj je odslužila... v kotu stoji odslužen kos sveta. * Mati se seli. Kar neverjetna se ji zdi reč. Ampak dejstvo je. Seli se iz svoje stare podstrešnice, in to čisto sama! Ves čas, ko hodi gori praznih rok, doli s podstrešja polnih stare brklarije, se ji trese brada in nabira v stotine gubic. Vse je znesla že doli na voz. Zdaj zadnjič nese žago, kot da nosi na svojih ramenih svojega betežnega, zgaranega moža, zakaj misli na svojega sina, ki se ne pokaže, da bi malo pomagal... Ne vzdrži več, zajoka na glas in sunkoma. Zakaj, težke, kot še nikoli niso bile, so bile zdaj pare, stara žaga. Težke, nerodne, jih zvrne z ramen gori na voz. Voznik poveže in požene konja: »hi!« Z drsajočimi nogami gre za vozom. Z levico se drži stare žage in se opira nanjo, ki nerodno moli svoje motovilaste rogovile daleč kvišku, kot da je padla in si polomila noge, nerodna, stara, nikomur več potrebna... Žena hodi ob vozu in drži z roko noge žage. Toda gotovo je slabo povezano, zakaj žaga se prevali, pade ženi na glavo in jo podre na tla. Ljudi je že prepolno. Star možakar, zidar na bližnji stavbi, posodi svojo prikolico (ostrže jo še preje), vanjo posadijo ženo in jo peljejo v bolnišnico, ki ni daleč. Prav tačas pa spremlja elegantni sin syoji dami domov. Zavijejo že ob bolnišnici. Marija gre za njimi. Jokala bi. Obenem se čudi. Kako hodi Jan in oni dami... Ves pločnik je njihov. Ljudje se morajo odmikati daleč okrog. (Še v mestu se je že prav zaradi te okolnosti pripetila mala nesreča. Star duhovnik, belolas, se je hotel umakniti s pločnika na cesto, spodrsnilo mu je in je padel.) Oni trije so se ozrli... mimogrede, nič več. Elegantno, široko, ošabno so hodili naprej, brez motnje. Mladi elegantni ljudje se v svoji gracijoznosti ne dajo motiti. Oh mrtvašnici pri bolnišnici se ustavijo... Marija steče: kdo je to? Ali ni njegova mati? Jan je rdeč, bledi, roke 6e mu tresejo. »Gospod Janez, Vaša mati bo umrla. Žaga ji je padja na glavo!« hitijo razlagat, zakaj ti ljudje se poznajo vsi med seboj. »Kdo? To jc Vaša mati?« se čudita dami. Pozdravita z visokega in "gresta dalje. »Moj Bog, kak škandal!« se čudita. Ne pomislita, da sta tudi njihovi materi v robcih doma, poleti bosi in da so — berači. Jan je rdeč. Stoji tu in težko mu je. Spomni se starčka duhovnika, ki je padel zaradi njihove ošabnosti. Polcilinder in rokavice vrže proč in prime nezavestno mater. Nese jo kakor otroka v bolnišnico. * Marija stopi iz pisarne. Ozre se. Srce ji vztrepeče od veselja. Povesi glavo, zakaj spomni se: da, saj res, saj je mrtva njegova mati, in ona se je razveselila tega, četudi za eno sekundo samo ... Poda Janu roko. Oba molčita. Čutita, rla je bil ta dogodek blagoslov za njiju, kajti mati je v smrtni uri blagoslovila svojega sina in pregnala napuh iz njegovega slabega človeškega 6ica. »Veš kaj, Gustl, kar pu pravic t pu-vem. de srn se Ibla-ne že naveliču. — Prou du grla sm ja st,« m je zadnč Ža-ne pujamru, pa za-zdehal se mu je, mende ud douzga časa. »Kua pa maš ud Iblane? Puvej no! Usa gespoda, tista, ke ma gnar in tista, ke ma kre-—--------dit, je udšla na de- želo, de se mal prelufta. Jest sm tou zadnč uddat u zastaulaunc en star zimsk gvant, ke m duma sam napota dela. Pa sa m reki, de na morja nubene rči več not tizet, tku maja use gumazine nabasane. Kedr uja mel kej prustora, nej pa prnesem, sa m reki.« »A t nisa nč puvedal, kdaj uja mel kej prustora? Veš, jest b tud rad kašna reč notr nesu, Sej veš kuku je ta reč.« »Tku memgrede sa m reki, de se u tkula pu noumu let, ke dubi gespoda kašne dividende, na-vadn Ide pa kašne novoletne prbulške, že mugoče mal pu gumazineh spraznil. Prou gvišn pa tudi ni. Ke časi sa čezdali slabš, sa reki. Ke uma Iblanca puštimal, pa naš Grad u vornga djal, pol se u pa žc spet tulk drubiža nabral u mestneh kasah, de uma lohka še ene par gumazinu za zastaulaunca przidal.« »Prouzaprou sa na našmu rotuže čudn ide. Zastaulaunca je ja pr teh časeh ta nar bi putrebna reč. Na zastaulaunca b mogl ta nar bi gledat. Iblanca nej b pusti zdej prgmah. Če je tulk taužent let tekla tk u lepu skuz Iblana, b lohka saj še en taužent let. Sej ie ji nkamer na medi. Gnarja pa tud nimama tulk, de b ga mogl u Iblanca metat. Iz Gradam je pa glih taka. Grad b tud lohka mal pučaku. Zdej, ke je taka mizerija, nej b raj zastaulaunca zidal. U usakmu ferkelce b mogl nardit saj pu ena, če ne dve. Banke nej b pa use škar-tiral, ke nisa za nubena raba. Vn tku na dubi* nu-benga gnarja. Not pa tudi nimaš kej nest. Astn, za kua sa pol banke?« »Maš prou, Gustl. Če b bli Iblančani res tku napredn, kokr se rad pubahaja, b že zdauni mi-slel na zastaulaunce, ke reušna u Iblan, noja, pa tud drge, še ta nar bi napreduje. Sej list, ke ni-maja nubenga zasluška, še ta nar buli shajaja. Se-vede Iblanca pa zavle zastaulaunc tud na morja kar u Stih pestit, sej ni Marku pet. Pusebn zdej ja morja gleštat, ke sa zavle ne tulk mustou naredi, de že na veja kam iz nim. Če b ja prec z Morusta dol pu Grubarjuvem kanal deregeral, na konc Prul I pa zamaši, de b ji na blu treba skuz Iblana tečt, b blu še ta nar bulš. Kulk meljonu b sam pr mu-stoveh pršparal. Tista struga ud Iblance, ke ja zdej asialtiraja, b pa za prumenada punucal. Tu b blu pameten in na rotuž b mel tulk gnarja, de b lohka prec use duklade, trušarine in takse ud-praul, pa še za usaka iblanska lamilja ena zastaulaunca sezidal. Viš, sdej, ke sa ja že tku za-fural, de na morma ne naprej ne nazaj, je pa ie tat nar bulš, de putrpema tku, kokr tist, ke je s češne padu. Druzga nam na kaže. Al pa, če b začel še u Iblan gnar delat, kokr ga u Belgrade de-laja, b nam blu tud pumagan. sa ene lepe meljončke zaslužil, ke sa gnar delal, kokr sa časupisi povedal. U Iblan b pa tudi. Če druzga ne, b dubl pa saj usak pu ene par let.« »Žane, ti s pa špasn, ket kašn meskontar. Jest na vem, al u resnic tku misleš, kokr guvariš, al čš sam mene ulečt. Toja gespudarska pulitka 6cer ni glih slaba, ampak — eh, je bulš, de sm tih. Tu je treba kej tacga pugruntat, de se da tud vn spe-lat. Gnar se nuca na rotuž, tu je enkat ena. Kuku du gnarja pridet, je pa spet druga reč. Kene: dau-ku in duklad na morja več puvišat. Tu b bla ta velka larma. Trušarine in takse mama tud že uac sorte. Pol mama kuluk in sam Buh ve, kua še use, ke čluvek še u glava na pade, Puvišat na morja ne tega ne unga. Štemplan more bt tud že usak puperček, Astn, tu bo treba kej nouga pugruntat, kej tacga, de na u Idi preveč u uči zbodl.« »Nč se na boj, Gustl. Iblančani ste že tulk nafrigan, de s ute znal sami pumagat iz te ge-spudarske griže. Puglej, kuku ste ja fajn pugruntal, de more usak beceklist soj becikl meldat in prec na roka plačat petnajst dinarju. Čez ene pu leta, ke dubi ene bukelce in pol čez pu leta numara, u mogu plačat pa še dvejset dinarju. Use tu bo pu moj rajtng znesl ukul dva meljončka. Viš, za ta prva sila je griža že panana. Ke se je pa treba pred griža pušten zavarvat, se pa na smeta več pu dva na enmu beciklu vozet, ampak more mt usak soj becikl in soja tablca z numara. Tu bo tud nesl ene lepe krajcerčke.« »Oho, Žane. Ti «e moteš. Tu pa ni zavle griže. Tu je pa zatu prepuvedan, de se na ubijeta kar dva držaulana naenkat, če se edn z beciklom kam zaleti.« »Dobr s puvedu. Ampak pol b s jh pa tud na autumubile na smel pu več vozet, ampak b mogu mt usak sojga. Autumubili se tud rad u kašn kurn-fin zaleteja. In tud tu u še pršlu, kedr uja te me-ljončki punucan. Kokr sm slišu, u mogu še clu usak beceklist, če se u kam pelu, nost še en becikl z numarca iz saba. Tu pa zatu. de sc u lohka prec na ta druzga usedu^ če se mu edn pu pot puferderba.- F. G. Sa h Kruh ..TURIST tt Olav a zaloga FEIERTAG Betnavska 43. Telefon 2824. Pod r užniea: NOVA VAS in v trgovini Skaza, pre.i Sirk Glavni trg Črni kruh iz rži je zelo tečen, ostane 8- 10 dni v največji vročini popolnoma svež in zdrav. Holandci so pred kratkim priredili v Scheve-ningenu manjši turnir, na katerem ie poleg Bogoljubova, Flohra in Maroczyja igralo pet holand-skih mojstrov. Zmagal je Flohr, ki je dosegel šest točk od sedmih dosegljivih, pred Bogoljubovim in Maroczyjem, ki sta dosegla pet in pol točke. Bogoljubov, ki jc letos v Pyrmontu ponovno osvojil prvenstvo Ne mčije, je zgubil s Flohrom in realiziral z Maroczyjem. Njegov neuspeh je v Nemčiji zelo neprijetno odjeknil. Holandski mojstri so nudili velemojstrom zelo slab odpor. Poznalo se je, da manjka njihov prvak dr. Euwe, ki se je sedaj odtegnil šahu, ker sc pripravlja za habilitacijo. Flohr je iz Holandske odpotoval v Mnihovo Gradišče, kjer bo igral na turnirju za prvenstvo Češko-1 slovaške. Tega turnirja se bodo udeležili vsi najboljši češki mojstri in tudi svetovna prvakinja gdčna Menšikova. Na turnirju v Moravski Ostrovi je dobil drugo ; nagrado za najlepšo partijo tirolski mojster Eliska-1 ses za svojo partijo z Griinfeldom. Eliskases je z j globoko kombinacijo dobil pešca, katerega je na | zelo lep način uveljavil v končnici. Italijanska igra Eliskases — Griinield 1. e2—e4, e7—e5. 2. Sgl— f3, SbS—c6. 3. Lfl —c4, Lf8—c5. 4. c2—c3, Lc5—b6 (ta poteza izvira od dr. Laskerja. Lovec itak ne more ostati na c5). 5. d2—d4, Dd8—e7. 6. 0—0, Sg8—f6. 7. d4—d5 (na tem mestu je običajna poteza Tfl—el. Eliska-sesova poteza je nova in se obnese, ker se mu posreči uspešno preprečiti črnemu izvedbo poteze 17—f5). 7.....Sc6—b8. 8. Lc4—d3, d7—d6. 9. Sbl —d2, a7—a6 (črni igra zelo pasivno). 10. Sd2—c4, Lb6—a7. 11. a2—a4, 0—0. 12. b2—b4, Sf6—e8. 13. Ddl—c2 (prepreči f7—f5), g7—g6. 14. Lcl—h6, SeS— g7. 15. Sc4—e3, f7—16. 16. Tal—cl, Tf8—f7. 17. Kgl—hI, Sb8—d7 (črni nc more izvesti poteze f5, zato mu manjka prostora). 18. g2—g4, Sd7—f8. 19. Tfl—gl, La7Xe3 (sicer bi sledilo Sf5 in beli bi po gXf5 prodrl na g-liniji). 20. f2Xe3, Lc8—d7. 21. Tgl—g3, c7—c6 (edina možnost, doseči proti-igro). 22. Ld3—c4, c6Xd5. 23. Lc4Xd5, Ld7—e6. 24. Tel—gl, Ta8—c8. 25. Sf3—h4!, Le6Xd5. 26. c4Xd5, Tc8—c7? (ta poteza je slaba. Črni bi moral nadaljevati s protinapadom na c-liniji s 26. . ., Dc7). 27. Sh4—f5!l (korektna žrtev, ker dobi beli figuro nazaj in še pešca. Črni mora vzeti). 27..... g6Xf5. 28. g4Xf5, De7—e8. 29. Dc2—g2, De8—d7. 30. Tg3Xg7l, Tf7Xg7. 31. Lh6Xg7, Dd7Xg7. 32-Dg2—c2l, Sf8—g6 (črni mora dati figuro nazaj). 33. f5Xg6, h7—h6. 34. Dc2-f5, Dg7—f8. 35. c3— c4l, Kg8—g7. 36. Tgl—cl, b7—b6. 37. c3—c4, Dd8—c7. 38. Df5—f2, Tc7—b7. 39. h2—h4, a6—a5 (na h5 sledi DC5I, Kh6, Tgl, Dg7, Tg5l). 40. h4—h5, a5Xb4. 41. Tel—bi, b4—b3. 42. TblXb3, De7-d7. 43. Df2—f5l, Dd7—c7 (na DXa4 odloči Tf3l). 44. Df5—e6, De7—c7. 45. Do7—f7 + l, Dc7Xf7. 46. g6Xf7, Tb7—a7 (na Kf7 pride a5). 47. Tb3Xb6, Ta7Xa4. 48. Tb6Xd6, Ta4Xc4 (sedaj sledi krasen konec). 49. Td6Xf6l, Kg7—f8. 50. d5—d6, Tc4 Xe4. 51. d6—d7l, Te4—d4. 52. Tf6Xh6l, Kf8X"-53. Th6—h81l in črni se vda, ker pride h-pešec na osmo vrsto. Problem it. 29. A. Ellermann Črni: Kil. Tgl. La5, b3, P: a4, b6, c5, g3 (8 lig-1 b c d e f i E • b c d e f « b Beli: Kg8, Db4, Tal, b2, Lf2, h5, Sc4, el, P: g2 (9 figur). Mat v dveh potezah. Rešitev problema it. 28. 1. Td7—d4!, Df6—e7!. 2. Td4—b4l! (Krasen problem! Črna dama zapre lastnemu kralju izhod čez e7.) FOTO AMATERJU Neobhodno Vam je potrebna pravkar izšla Fotoknfiga (Din 40--) Dobi se pri večjih knjigarnah ali pri F0T0-REVIJK. Zagreb Dalmatinska 6 labolfca vsake vrste in vsako količino stalno kupujemo po najvišjih dnevnih cenah. Iščejo se v vseh krajih Slovenije nakupovalci za tako blago. Plačilo sledi pri prevzemu blaga. Pismene ponudbe na ,,3UG0ZflQRUGfl" Maribor, Kopitarjeva IZ Pravni nasveti (Nadaljevanje) Odvzem puške. B. D. D. — Gotovo so smeli orožniki vzeti puško, ki ste jo posodili človeku, ki ni imel niti dovoljenja za posest, niti za nošenje orožja, niti lovske karte, pa je šel kljub temu s puško na lov. Ako se Vam bo treha zaradi tega pri okrajnem načelstvu zagovarjati, bo najbolje, da poveste resnico. Prosite, da Vam se puška vrne, morda Vam ugodijo. Vojaška nesposobnost, vojnica. A. A. G. — Leta 1929 ste bili z letnikom 1887 klicani na nabore in ste bili spoznani za sposobnega ter uvrščeni med vojne obveznike. Letos pa vas je vojni okrog uvrstil med vojničarje in ste prejeli plačilni nalog za plačilo vojnice za leta od 1930 dalje. Pritožba je bila odbita, češ, da je bil pregled v letu 1929 neveljaven, vsled tega, ker ste bili tedai že v 42. letu starosti in je bil tudi vaš vojni razpored razveljavljen. Vprašate, na katerem zaKonu je utemeljena ta rešitev in če je mogoča še kakšna pritožba. — Ta rešitev temelji na zakonu o ustroj-stvu vojske in mornarice. Proti rešen ju komandanta vojnega okrožja se morete pritožiti pri pristojni komandi divizijske oblasti v roku 15 dni od dneva priobčitve. Edini sin in vojaika služba. J. P. Z. — Fdini sin je bil potrjen. Oče je padel v vojni, od dveh sester je ena poročena, druga pa služi, tako da ie potrjeni sin sam vzdrževal mater in to s čevljarskim delom. Ali ima pravico do oprostitve vojaške službe kot edini hranilec? — Težko bo kaj z oprostitvijo, ker bi pri tem prišli v poštev tudi sestri, ki sta tudi dolžni skrbeti za mater. Če bi bili sestri pri specijalnem zdravniškem pregledu ocenjeni za nesposobne za delo in pridobivanje, bi mogel imeti sin upanje na oprostitev Lav Bajkov, perutninarski konzulent, Belgrad, I Resnica o štajerski kokoši i J. julija jc priobčil dnevnik »Slovenski narod« članek »Štajerska kokoš ni za naše kraje«, v katerem sc ta kokošja pasma diskreditira, kokoš pasme »Leghorn« pa poveličuje. Pisec tega članka pravi, da strokovnjak v lerutninarstvu in piscc teh vrstic g. Lav Bajkov, Ki spremlja potujočo kmetijsko razstavo, tudi pri-tnava, da je pasma Leghorn mnogo boljša od štajerske. Nikakor in nikdar nisem bil tega mnenja in zato tudi nisem nikdar govoril o tem niti v svojih strokovnih knjigah, niti v strokovnih člankih niti v predavanjih. Zatorej smatram rcsnici na ljubo za potrebno, da spregovorim nekaj besed glede teh dveh pasem. Vsaka pasma ima svoja dobra svojstva, a so lahko razmere takšne, da ena pasma nc more zamenjati druge. Leghorn jc svetovno znana, tako-rekoč »industrijska« ali »farmerska kokoš«, ki se jo goji samo radi nošenja večjih količin jajc in je v ta namen selekcijonirana v teku desetletij, toda ta pasma ima premalo mesa, in razen tega rumene (žolte) noge in kožo, kar jc manjvredno. Kokoš Leghorn tudi ne kvoče, zato bi moral imeti tisti, ki bi hotel držati to pasmo, pripravo za umetno valjenje, oziroma za umetno vzgojo pišcancev. Iz navedenega »ledi, da Leghorn ne odgovarja kmet-skim razmeram, a smatra sc za najboljšo pasmo za larme, kjer je ta kokoš v velikem številu na omejenem prostoru, včasih povsem brez paše »" celo v kleti, Naravno je obstoj takih farm koristen za državo in to radi tega, ker se poveča produkcije namiznih jajc za domače potrebe in za izvoz. Toda ako pomislim, da dobimo 99% naših perut-ninarskih proizvodov iz vasi in da postane perut-ninarstvo lahko zelo koristno za kmeta, je; razumljivo, da bi morali pristojni organi poskrbeti zlasti ca razširjanje in poboljšanje perutninarstva na vasi in priporočati kmetovalcem pasmo, ki najbolje odgovarja razmeram kokošjereje na vasi. Prav zategadelj je ministrstvo za kmetijstvo izključilo Leghornko iz vrst pasem, ki bi sc lahko priporočile kmetovalcem in je določilo za dravsko banovino Štajersko pasmo kot lokalno, odgovarjajočo kmečkim razmeram. Štajerska pasma obstoja na ozemlju te banovine žc več stoletij in je zato čisto razumljivo, :akaj sc je ta pasma tako dobro prilagodila lokal- nim prilikam (podnebje in mnogo zelene paše). Radi tega je Štajerka posebno odporna proti vremenskim ;neprilikam in zelo malo podvržena boleznim tudi pri primitivni vzgoji. Tako se na pr. pri štajerski kokoši ni ničesar čulo o tuberkulozi, med tem ko se pri Leghornu pojavlja ta bolezen zelo pogostoma. Glavna njena odlika pa je v tem, da ima mnogo sočnega mesa, a kosti ima tanke ter ima bele noge in belo kožo. Te njene lastnosti se osobito cenijo na tujih tržiščih, kjer se kupuj« kokoš za jelo. Omenim še, da so štajerski kopuni svetovnoznani in ne zaostajajo niti za najboljšim francoskim kopunim »Breskim« Kokoš 6 do 7 mesecev stara je težka okoli 1.5 kg, enoletna pa je težka 2.5 do 3 kg. Piščanci se razvijejo zelo hitro. Pri tem pa bi bilo neobhodno potrebno pripomniti, da uspeva ta pasma le na razsežnem prostoru, odnosno paši, ki jo izvrstno izkorišča, oddaljujoč se daleč od kurnika, kjer si išče hrano in je zato za kmeta poceni. Štajerska kokoš kvoče in to dosti rano. Tudi prav lepo vodi piščeta. Perutninarstvo se mora razvijati v skladu z zahtevami izvoza, a širjenje štajerska pasme baš odgovarja temu. Izvoz jajc se zmanjšuje, ker na moremo izdržati konkurence z drugimi državami, a tudi iz raznih drugih razlogov v času, ko se izvoz klane živali povečuje radi neomejenega povpraševanja. Mi izvozimo piščance, ki so v starosti okoli 3 do 4 mesecev težki ca 600—800 gr, z izdatno količino mesa na prsih, a v jeseni izvozimo pulard« (mlade jarkice), ki niso težje od 1.30 do 1.40 kg (brez perja in drobovja). Štajerska pasma daje prav takšno blago. Če se temu pridruži še Uvoz štazerskih kopunov, vidimo, da se tudi v pogledu trgovine izkaže štajerska kakoš za najboljšo in Leghorn v tem pogledu nikakor nc mora z njo tekmovati. Dajmo vsaki pasmi svoje mesto in svojo nalogo! Mnogi zametavajo štajersko kokoš, češ, da je perje še različne barve. Iz trgovskega gledališča se ne sme smatrati ta različnost za nedoitatek, ker ena ali druga barva perja ne vpliva na nesnost, kakovost in količino mesa. Vsekako banska uprava energično dela na selekciji v dosego enakosti rjave barve štajerske kokoši in lahko upamo, da bo Štajerka v teku tega desetletja uniformirana, kakor to zahtevajo. Položaj dolarja še ni jasen V linančnih krogih so splošno pričakovali, da te bo Roosevelt po sestanku s tremi znanimi izvedenci v denarnih zadevah izrekel jasno za inflacijo ali za ohranitev sedanjega stanja. V resnici do teza ni prišlo in usoda dolarja še ni zapečatena. Roosevelt se je v Hvde parku sestal s profesorjem J. Rogersom iu J. \Varrenom, ki oba zagovarjata dirigirano valuto-, in še z newyorškim bankirjem J. Warburgom. Sestanek je trajal tri ure. Toda kakor rečeno po sestanku ni bilo pričakovanih Roose-veltovih izjav. Roosevelt so torej ni odločil glede dolarja. Prof. \Varren je lakoj nato odpotoval v Evropo, da prouči evropske razmere. Splošno tudi telo komentirajo potovanje guvernerja Angleško banke Montagua Normana v Združene države. >Ne« vork Heraldc meni, da se spričo potovanja g Normana pripravljajo izpvemembe glede obeh Poročila, ki prihajajo iz Newyorka in VVashing-tona, so mlačna in ne govore no o navdušenju za Slovenska podjetja v II. četrtletju V industrijskih podjetjih je bilo v drugem četrtletju tega leta prijavljenih 6, odjavljeno 1, obrtnih podjetij prijavljenih 221, odjavljenih 264; (prijavilo se je posebno lepo število mizarjev, to je 23, odjavilo 15, čevljarjev se je prijavilo 31, odjavilo 16); trgovskih in pomožnih trgovinskih obrti se je prijavilo 195, odjavilo 358 (značilne 60 odjave trgovin z lesom 23, medtem ko je bilo prijav samo 8, ter trgovin z živili 44 odjav in 11 prijav, nadalje je bilo prijavljenih 75 trgovin z ešaniim blagom, odjavljenih 56). Gostilniških obrli je bilo prijavljenih 90, odjavljenih 47, gostiln samih je bilo prijavljenih 53, odjavljenih 51. Trg nikla. »Daily Expressf poroča, da se je 6velovni trg l niklom zelo zboljšal v zadnjih mesecih. Na francoskem trgu jc povpraševanje po niklu večje, ker kuje država za eno milijardo novcev po i frankov. Prav tako je povpraševanje večje, ker se nameravajo graditi nove križarke. Cene še padajo Indeks cen na debelo za julij je objavila Narodna banka. Splošni indeks je padel nasproti juniju za 2.4 točke. Nazadovali so mesni izdelki, nazadovala je cena goveje živine in svinj, samo cena ovac se je dvignila. Cene lesa so napredovale. V primeri z indeksom v lanskem juliju je Indeks padel za 1 točko. Razglašen je bil stečaj o imovini prezadol-ženke čubakovič Amalije, modistinje v Celju. Konkurzni sodnik dr. Mak Ivan, upravnik mase dr. Fortunat Mikuletič, odv. v Celju. Zbor upnikov 24 .avgusta, narok 28. septembra pr! okr. sodišču v Celju. Poravnalno postopanje je bilo uvedeno o imovini dolžnika Leskovška Franca, trg. z meš. blagom v Mozirju. (Por. sodnik dr. I. Mak, upravitelj dr. A. Voršlč, narok 2. sept. por. kvota 40%. GOSTILMČARSKA PIVOVARNA I). D.. LAŠKO Sodeč po opazovanjih se da sklepati, da je proti podpisnikom delnic bilo vloženih nad tisoč tožba, kar da slutiti\, da stroški znašajo morda milijon dinarjev. Vse to je nujno potrebno ugotoviti do pare natančno, da se izkaže, kje so vzroki. Prizadeti smo prisiljeni, da se branimo v okviru zakona tako, da bomo utrpeli kar najmanjšo Škodo. Delati moramo na to, da zainteresiramo nblastva in javnost, da poseže v to ravnanje. Ustanavlja se obrambni odbor za protiakcijo, ki zbira podatke in naproša vse prizadete, da se prijavijo. Upa, da se mu posreči s pomočjo javnih shodov in časopisja eventualno intervencij pri obla-stvib doseči izredni občni zbor, ki bo nujno poka-tal v pravi luči, kako stvari stoje. Prizadeti na sedežih vseh sodišč v Sloveniji so naprošenl, dn v interesu skupne stvari ugotove, koliko tožba ali izvršb in za kakšne zneske je bilo podanih in koliko znašajo stroški ter podatke nemudoma pošljejo na naslov soprlzadetega dr. Aleša Peršina, advokata v Ljubljani. Mrtvilo na lesnem trgu Pozna letna sezona je najslabši čas za lesno rgcivino. Že v preteklih letih je lesna kupčija v poletnih mesccih počivala, sedaj pa vlada uri nas skoroda popolno mrtvilo. Iz Amerike je v dogah obilno naročil in Cmam bencina m glavne dnabe, Id bojujejo » tem blagom v Clevelandu, mižala za polovico cent« pri galcmu. General Mrtorc no v juh ju prodalo 1CH918 avtomobilov, junija tega teta 113L07L, njedtc/ni ko so v juliju lanskega leia prodale samo 36.872 avtomobilov. Pridelek bombaia cenijo po uradnih podatkih na 12,314000 bal. Prvotno so cenili pridelek samo na 11 milijonov bal. Pridelek je tako obiClen kljub temu, da je bilo del nasadov nalašč unii:enih da bi se cena bombažu vzdržala. V bodotfe mislijo omejiti pridelovanja bombaža na ta načŠn, da ga bodo manj sejali. Če bi ne. bili uničili diel nasada, bi »našal pridelek okoli 15 milijonov bal. Vlada bo skušala obdržati cene na sedanji višini. Borza Dne 12. avgusta 1933. Denar Curih. Pariz 20.25, London 17.11,=». Nevvvork 882, Bruselj 72.15, Milan 27.17. Madrid 43.20, Amsterdam 208.70, Berlin 12330, Dunaj 72.70 (58 50), Stoekholm 8&30, Oslo S7.30 Kopenhi gen 76.50, Praga 13,32, Varšava 57.75, Atene 2.W>. Carigrad 2.50, Bukarešta a0& Žitni trg Sovi Sad. Pšenica sr«n. 105—107 (i0, slav. 106 —108, koruza točka ladja Tisa in Dcmava 70—74. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca mi ena. Promet: 85 vagonov. Dobrova pri Ljubljani Med šmarnimi mašami, od pcaznika Mar. Vnebovzetja do nedelje 17. septembra je red božje službe v Marijinem svetišču sledeči: na predvečer nedelj in praznikov ob 5. uri popciKdne pričetek spovedovanja, ob 8. uri zvečer litanijj«; ob nedeljah in praznikih celo dopoldne delitev su. zakramentov in sv. maše ob 5., 6., 8. in 10. uri; popoldne ob 3. uri slovesne litanije. — Prilika za prejem sv. zakramentov je tudi ob delavnikih. Častivce Marijine in kongregacjje vljudno vabimo k tem slovesnostim. Obiski Nlarijinega svetišča so obdarovani z mnogimi odnustki. V prelepi božji naravi okoli cerkve sretfli zelenih travnikov m gozdov pa bo tudi vsakdo »užil mnogo ne-»kaljenega veselja. Avtobus Ljubljana—Dobrova vozi z Rimske ceste ob nedaljah in praznikih ob .H8. in«13. uri, ob delavnikih ob M 13. in t8. uri. Rooseveltove načrt« in tudi ne za »taro politika Morda še večje preglavice, kakor delavske stavke, dela Rooseveltov i vladi vprašanje, ali bo mogoč« tako naglo dvigniti delavske plače, kakor se dvigajo cene. Od tega vprašanja odrini ves Rooseveltov gospodarski poizkus. Industrijski krogi se dobro zavedajo, da bi bil sedanji razmah samo varljiv privid, ako bi se ne posrečilo dvigniti kupno moč ameriškega delavca in s tem tudi zagotoviti razprodajo produciranega blaga. Silno mučen položaj za Roosevelta bi nastal, ako bi se živila prenaglo podražila, medtem ko bi mase v bistvu ostale kakor do sedaj s praznimi žepi. V primeri da bi industrija ne mogla razpečati svojih produktov, pojde Roosevelt, tako zatrjujejo v finančnih krogih, do skrajnosti in izvede popolno inflacijo. Na vsak način je položaj dolarja še vedno nejasen. Potovanje angleš. guvernerja Normana spravljajo mnogi v zvezo z vestmi, da namerava Roosevelt stabilizirati dolar. Slavonija je v izdelovanju dog popolnoma zaposlena. Kar se tiče kvalitete in sposobnosti našega hrasta za izdelavo dog, sicer ta naš hrast ne dosega slavonske hraŠSine, vendar pa bi se iz našega dolenjskega hrasta dale tudi izdelovati dogc. Za produkcijo dog pa je v prvi vrsti potrebno, da 6o delavci v tem poslu popolnoma izurjeni, ker ie le v tem primeru produkcija tc vrste rentabilna. Kupčija z drvmi sedaj popolnoma miruje. Pač pa se pojavljajo informativna povpraševanja za drva za jesensko in zimsko dobavo. V oglju je situacija slej ko prej neizpremenjena. Ljubljanska borza Kakor nam kaže službena tečajnica, ao beležili v minulem tednu ponovno pretežno državni vrednostni papirji, efekti denarnih zavodov so še vedno brez notic, v industrijskih pa je zaznamovati notice in zaključek v Kranjski industrijski družbi po tečaju 300 Din. Pregled beleženih tečajev nam kaže čvrsto tendenco v 7% invest. posojilu, 2Y>% Vojni škodi, 6% begluških obveznicah ter v in 8% Blairovcm posojilu. V 6% obveznicah za fin. Iikv. begi. posestev ter za 4% obveznice za fin. likv, agrarnih odnosajev v Bo6ni in Hercegovini, jc bilo v preteklem tednu zanimanje nekoliko večje. 7c/o inv. posojilo je na prvem borznem sestanku beležilo notico denar 48, blago 52, zatem izmenjaje notico za 48, 50, 49 Din ter na zadnjem sestanku beležilo 50 Din za denar. •7% Blairo.vo posojilo je skozi čvrsto s pol po-ensklth- ošibljenjem na sredinem sestanku, sicer pa je notica 53.50 Din za denar stalna. 8% Blai-rovo posojilo je stalno celi teden in notica 35 Din za denar je vseskozi nespremenjena. Vojna škoda notira ob začetku tedna 225 Din za denar na sredo celo 227 Din za denar, a zaključi s tečajem 226 Din za denar. 7% Seligmanove obveznice beležijo v ponedeljek 46 Din za denar, a 49 Din za blago. V torek je notica za denar 47 Din, za blago 50 Din. a na petek 47 Din za denar. 4% obveznice za fin. likv. agrar. odn. v Bosni in Hercegovini sc pojavijo s pričetnim tečajem "27 Din za denar, a končnim tečajem 26 Din istotako za blago. 6% obveznice za fin. likv. pošk. begi. posestev v Bosni in Hercegovini beleži jo skozi celi teden 35.50 Din za denar z edino izjemo malenkostno učvrščene notice 36 Din za denar na sredinem sestanku. Kakor že uvodoma omenjeno, beleži tečajnica tekočega tedna zaključek v Kranjski ind. družbi po tečaju 500 Din dne S. avgusta. Borzno razsodišče Gg. člane in interesente vseh gospodarskih krogov opozarjamo, dn prenehajo sodne počitnice z dnem 1?. t. m. in se od 16. avgusta t. L naprej vršijo ponovno redne ustne razprave. ■it Hmeljski kredit. Hmeljarna, registrovana zadruga z o. z. in Posojilnica, reg. zadruga z n. z. na Vranskem sta prejeli trimesečni kredit v iznosu po 200.000 Din, ki je namenjen kot predujem za stroške obiranja hmelja. Kdor želi najeti v ta namen kratkoročno posojilo ie lega zneska, naj se oglasi pri občini ozir. pri posojilnici na Vranskem. Posojila se bodo dajala hmeljarjem vranskega oko-liža. Borovnica Z veseljem smo vzeli na znsnje vest. da je zopet dovoljeno delovanje Prosve zastavo s kljukastim križem. Končno naj omenimo šc to, da so zagrebški skavti, ki so se istotako nahajali v Bohinju, nemško hitlerjeviko mladino pozdravljali s faši-stovskim dviganjem rok in z vzkliki »heil«. Zadnje dni je bilo n* Jesenicah več vlomov, tatvin in poizkušenih vlomov. V kleti gostilne »Pri Markotu« na Stari Savi Je natakarica naletela na človeka, ki se je tamkaj skril V kleti neke druge gostilne na spodnjem koncu jeseniškega mesta pa so istotako naleteli na mladega tatu, ki pa je bil menda v tej vročini le izredno žejen, zato se je spravil nad pivo. V blagajno Čuferjevega kopališča jc bilo istotako rlomljcno in v tovarni jc Izginil pol konjske sile močan elektromotor. Vse tc in še druge tatvine bodo šle na rovaš enega ali dveh, od katerih jc edem domačin, a tudi drugi je dobro znan, pa jc neznano kam izginil. Jeseniški petdesetihtniki se danes zberejo pri j sv. Križu nad Jesenicami, kjer bo v ondotni župni cerkvi sveta maša, natw pa imajo prijateljski po-i govor s primernim razvedrilom. Med Abrahamovci j je tudi tukajšnji rojak stolni župnik g. dr. Klinar, i jeseniški svetnik g. Io sv, maši ob osmih pri Sv. Marku bo procesija k Sv. Katarini. Sv. Rok je priprošnjik za telefmo zdravje; letos bo obenem procesija za prepofreben dež. Prihodnjo aedeljjo uprizori fantovska kongre-gacija v Društvenem domu viteško igro: »Zloba in zvestoba«. Slabi Izgledi za občinske financc. — Ker je TPD letot izkazala komaj desetino dobička, v primeri s prejšnjimi lioti, zato odpade s tem podlaga za pradpis občinskih davščin. Žc sedaj sc je odpisalo TPD «n milijon dinarjev na davkih, v bodoče pa bo še ve*S. Seveda bo čutil to tudi ostali laiki okraj, ki jc prejemal preko 80% vseh davščin is Trbovelj. Ptuj Novo mašo bo pel v nedeljo, 20. t. m. v prošt i jok i cerkvi v Ptuju lazarist Maks Rupar. Slavnostno pridigo pa bo imel njegov brat Jože Obitelji Janeza R upar, ki ljo doživela v trcijc novo mašo v svoji družini, iskreno čestitamo' čez dve leti pa bo primiciral šc četrti sin Anton. Požar. Pri jiosostniku Antonu Medvedu v Zgornji Jablani pri Cirkovcih je izbruhnil požar. Pogorela je kolarnica in jMirma, v kateri je bilo naloženo 1500 kg pšenice v sno|)ju. 2000 k s rži, 7000 kg sena in 9 kvadratnih metrov drv. Zgorelo je vse do tal. Gasilcem i/. Cirkovcev se jo z pomočjo vaščanov posrečilo omejiti divji element v toliko, du so ni razširi! na sosedn ja lx>slopja. Skoda znaša okrog 25.000 Din in je krita z zavarovalnino. Vzrok r>°?arn ni dognati. Tedensko službo ptujskih gasilcev od 13 do 20. t. m. vrši prva desetina prveg.i voda in sicer Erncst Dascli in desetnik Ludovik Kropf. Reševalno slu/bo: šofer Ilerbcrt Schonlaub in Jurij PicJiler. Od moštva pa Rudolf Frlač in Jožef Kmrtec. Motociklist povozil pešca. Na cesti pri Pobrežju. blirn Sv. Vida, se je zgodila Katoliški dom«, ustanovil :-Prosvetno dru-štvor. ki zelo agilno deluje, ozaljšal hram božji, preuredil oltarje, oskrbel prekrasen kip IPresv. Srca Jezusovega ter uvedel vsakoletno jKiklonitev in svečano proslavo božjemu Srcu v čast, oskrbel kiji male cvetke Terezije Deteta Jezusa, prenovil kip sv. Janeza Krstnika itd. Mladini. |>osebno šolski posveča izredno pažnjo. Težko je našteti in zabeležiti vse, kaj dela jubilant za izveličanje duš naše obmejne in težko preizkušene župnije. Vsemogočni naj mu nekoč obilo poplača njegovo izredno gorečnost v Njegovi službi, naši župniji pa bodi ohranjen jubilant še uešteto vrsto let! ~ Boe Vas živi g. jubilant! Marenberg Novice z mosta. S 1. septembrom bo gosjm Marija Bohm, mitničarka na mostu, prepustila izbiranje mostnine in gostilno pri mostu nasledniku ki pa še ni določen. Občinski odbor je z ozirom na težke čase odpravil mostnino za kolesa (bicikliel in ročne vozičke, mostnino za težke vozove pj jc znižal od Din 1.50 na Din 0.75 enosmerno. Sklep se izvaja od 10. t. m. dalje. Na pokopališču delajo grobnici za družini £ Franca Preglana in g. Wrcntschurja. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »blovenca«. »Domo ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobit« razne inlonnacijc. — Poslovne ure od po) 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska iiev. 3030. Spori ASK Primorje :Korotan, Rakovnik. Danes ob 17 nastopi II. moštvo juniorjev Primorja proti ju-niorjem Korotana na igrišču Primorja. Ob 18 pa nastopi I. moštvo juniorjev proti moštvu Korotana tudi na igrišču Primorja. — Pričakujemo, da bosta obe tekmi zanimivi. Danes se vrše medklubske kolesarske dirke kolesarskega društva >SaTa< na dirkališču ŽSK »Hermesc v Šiški ob 15 popoldne. Priglasilo se je veliko število dirkačev ter bodo dirke z dvokolesi kakor tudi z malimi materji vsled velike konkurenco jako zaniimve. Po končanih dirkah bo razdelitev daril na dirkališču. Dobiček paviljonov je namenjen brezposelnim rudarskim družinam. Motokolesarski klub >Ilirija<, Ljubljana razpisuje za 20. avgusta t. 1. medklubsko kolesarsko Ogrinovo spominsko dirko. Proga: Ljubljana — Trojane—Celje—Trojane—Ljubljana, 150 km. — Start in cilj pri km 1.200 na Tyrševi cesti (restavraciji Kačič). Vozii se v eni skupini. Darila: Zmagovalec prejme prehodno darilo: >Ogrinov spominski pokal M. K. »Ilirije« in veliko srebrno plaketo; II., III. in IV. darilo; V. in VI. srebrne plakete; ostali vrzači, ki prispejo 40 min. za prvim na cilj — časovne kolajne. Prijave z navedeno ve-rifikacijsko številko se imajo poslati na tajništvo M. K. »Ilirije«, Ljubljana, Miklošičeva 15. Brez prijavnine. Prijave se zaključijo v četrtek, dne 17. t. m. ob šestih zvečer, kasneje došlim prijavam je priložiti prijavnino v znesku 10 Din. — Razdelitev dirkalnih številk in objava dirkalnega reda točno ob šestih zjutraj na 6tartu. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. — Upravni odbor. Svetovna boksarja Carnera in Paolino se bosta borila za naslov kakor pravijo pariška poročila. Borba sc bo vršila v Rima meseca septembra. Aranžma je tudi s finančnega vidika urejen, sedanji prvak Carnera ima pa šc to prednost, da se bo boril s starejšim Paolinom, ki zanj nc bo ravno preveč nevaren. Budimpeitanska plavalna prvenstva so prinesla naslednje važnejše rezultate: 200 m hrbtno: Bicskay 2:49.6, 200 m: Hild: 3:01.2; 500 m: Gyo-rie 6:53.4. Nov finski rekord za dame v 100 m prsnem plavanju je postavila gdč. Nymann s časom 1:31.1. Ladoumegue, ki je startal v Parizu pri prvenstvih tudi na 800 m, je zmagal s časom 1:53.4. Avstriji nameravajo izvesti meseca septembra t. I. »taietni tek na približno 760 km dolgi progi. Vsega skupaj bo teklo 4000 tekačev. To je udeležba! Nad 40.000 gledalcev je prisostvovalo velikemu boju tekačev v Glasgovvu na eno angleško miljo, v katerem je zmagal Lavclock s časom 4:13.6. Na pol angleške milje pa jc dosegel Scrimshavv čas 1:54.5. Rekord Bezwode v obojeročnem metu kopja je priznan. Omenjeni atlet jc pri prvenstvenih tekmovanjih vrgel kopje z desnico 60.04, z levico 45.48, skupaj torej 105.52 m daleč. Pogled po teniškem svetu. Svetovna prvenstva profesijonalnih tenis igralcev se bodo vršila tudi letos v Berlinu in sicer v času od 11.—17. septembra. Za naslednja tekmovanja za Davisov pokal so moštva po večini že sestavljena. Švedi bodo po-stavili v boj proti Belgiji Oestbcrg-a, Rambcrg-a in Garcll-a. Za Belgijo bodo pa igrali: Lacroix, Bornian, Geclhand in Van der Zuylcn. Holandsko bodo zastopali: Timmcr, Karstcn, Schcurlccr in Hughan. Romuni bodo postavili proti Holandccm: Poulieiia in Cantacuzcne. Jugoslavija in Norveška se srečata najbrže takoj po nemških prvenstvih. !fašo državo bodo reprezentirali: Kukuljcvič, Schaffcr in Punčec. V meddržavni tekmi Belgija proti Švici, ki sc jc vršila v Westende, so zmagali Belgijci z 16:8 točkami. Švicarji so slabo igrali, edino stari mojster Ellmcr sc je izkazal. Radio Frontami Kadio-Lfnblfona* Nedelja, 13. #»«.: 8.15 Novice iz današnjih dnevnikov 8.30 Gimnastika (Marijan Dobovšek) 9.00 Versko predavanje dr. Gvido Rant 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz št. feterske ccrkve 10.00 Potovanje po Evropi, prof. O. Šest 10.30 Pasivizem in aktiv izem iz življenja (E. Boje) 11.00 Dopoldanski koncert: Radio orkester 12.00 Napoved časa, nato reproducirana glasba 13.00 Vremenska najioved 15/10 Kmetijska ura, dipl. agr. Jamnik 15.30 Slovenska glasba — Duet citer 16.30 Radio-orkester 17.30 Plesna glasba, vmes plošče 20.00 Ura šlager-jev: Ela Singer s klavirjem, vmes Radio orkester s šlagerji 21.00Prenos konccrta kraljeve garde iz Belgrada 22.00 (Poročila, plofcče. Ponedeljek. 14. avg.: 12.15 Reproducirana glasba 12.46 Novice iz današnjih dnevnikov 13.00 Časovna in vremenska napoved 13.08 Reproducirana glasba 19.00 Radio orkester 20.00 Dalmacija Kozlevčar 20.30 Prenos koncerta opernega orkestra Rogaška Slatina 21.45 Poročila, plesna glasba na ploščah. Torek. 15. avg.: 9.30 Versko predavanje 10.00 Prenos iz stolnice 11.00 Radio orkester 15.00 Kmetijsko predavanje, dipl. agr. Jamnik 15.30 Slovenska glasba Radio orkester 16.30 Lahka glasba na ploščh 20.0 Prenos iz Zagreba 22.30 Poročila >A-vale<, časovna napoved. Dragi programi i Nedelja. 13 avgusta: Belgrad: 21.00 Simfonični koncert orkestra kraljeve garde — Zagreb: 20 30 Lahka glasba — Berlin: 20.45 Operetna ura — Dunaj: 21.55 Orkestralna glasba — Leipzig: 21.10 Koncert — Milan: 20.30 Istrska svatba, opera od Smarelja — Miin-rhrn: 17.10 TannhSuser. opera. \Vagner — Praga: 21.00 Radio orkester. (Iz ?Radio Beograd«). Ponedeljek, 14. avgusta: Belgrad: 20.20 Aida, opera, Verdi (plošče) — Zagreb: 20.30 Koncertni večer — Dunaj: 19.00 Mednarodna glasba, 20.30 Mikado, opereta, Gilbert — Budimpešta: 20.45 Koncert opernega orkestra — Heilsberg (276 m) 21.15 Pesmi in arije (bariton) — Leipzig: 20.20 Koncert vojaške godbe — London: 21.15 Orkestralni koncert (mezzosopran solo) — Milan: 21.45 Komorna glasba — Miin-rhen: 22.00 Beethovnove serenade za trio — Rim: 20.45 Don Giovanni, opera, Mozart — Varšava: 20.00 Napoleon in Terezina, opera. Torek, 15. avgusta: Belgrad: 20.30 Prenos iz Zagreba — ZagTeb: 30.30 Koncert moškega pevskega zbora, 21.15 Koncertni večer (Maja Strozzi in orkester) — Dunaj: 19.45 Koncert vojaške godbe. 21.00 Orkestralni koncert — Brno: 20.15 Slovaške narodne pesmi Budimpešta: 20.00 Prenos iz skavtskega labora v Goddlo — London: 20.00 Orkestralni koncert — Milan: 21.00 Simfonični koncert (Iz >Radio-Beo-grad«). Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 5 mm visoka pelltnn vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. GBESIESI Danes vsi na žegnanje združeno z vrtno veselico pevskega društva »Slovan« na Brdu pri Viču. Vabita Jakob in Alojzija Zadnikar. (h) Letoviišta Hotel »Hom« tik postaje P»dhom pri Bledu, Vam nudi ugodno priliko v teh vročih dneh za ohlajenje in odpoči-tek, na razpolago več sob z mrzlo in toplo tekočo vodo. Penzija 34> Din. Se priporoča Jakob Slivnik. Letovišče v idiličnem kraju, oskrba s petkratno hrano dnevno 30 Din; duhovniki -penzijonisti popust. Dopisi na Vinegrad nad Dobrno pri Celju. (L) Pek. pomočnika z mojstrsko preirJcuinjo, sprejmem v službo kot poslovodjo event. oddam pekarno v najem. Cenj. ponudbe na naslov: Tone Marinč, Vodmatska ul. 25, Moste pri Ljubljani, (a) Boljše dekle dobra kuharica, vajena vseh gospodinjskih del -išče stalno službo v žup-niiču ali pri boljši krščanski družini. Nastop takoj ali pozneje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9160. (a) Entlerico izurjeno v izdelovanju pletenin, sprejmem. Celovška cesta 251, Ljubljana VIL (b) Trgovski pomočnik ali pomočnica se sprejme v trgovino mešanega blaga, kateri(a) lahko postane tih(a) družabnik(ca). Ponudbe in stanje premoženja naj se takoj pošljejo na upravo »Slov.« pod značko »Trezna moč« št. 9227. (b) Periektno kuharico z dežele, ki bi opravljala obenem vsa hišna dela, iščem za čimprej. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Služba Ljubljana« št. 9156. (b) Išče se za Zagreb čevljarski strojni delavec za fina ženska dela, z dolgoletno prakso za specijalni prešivalni stroj (Durchnahmaschine). — Pismene ponudbe do torka na naslov: Hotel Metropol, Ljubljana, pod zn. "Čevljarski delavec« št. 9301. (b) Fotograiinjo ali fotografa, v poklicu popolnoma samostojnega, sprejme »Foto Azra« v Bački Topoli. Ponudbe je staviti z zahtevkom plače in dosedanje pra-kse.__(b) Služkinja zanesljiva, pripravna in snažna, katera zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, ->e takoj sprejme. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Služkinja- 9337. (b) Mladenič z srednješolsko izohraz-bo, bivši častnik, 'išče primerne službe. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Žrtev razmer« št. 9219. (a) Poslovodja lesne stroke, z večletno prakso kot samostoj«n vodja, vešč vseh manipulacij in kalkulacij vsakovrstnega lesa, s šolsko izobrazbo, želi premeniti mesto. — Ponudbe pod »Pošten« 9280 na upravo »Slovenca«. (a) Vzgojiteljico za 4 letno deklico, z znanjem perfektne nemščine, in nekaj šivanja, zdravo, se takoi sprejme za Ljubljano. Ponudbe na oglasni oddelek -Slovenca« pod "Vzgojiteljica št. 4« 4342. (b) II Vajenci Učenec II Kuharica in gospodinja želi mesto pri dobrih ljudeh. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9285._(a) Sestra umrlega župnika želi mesto kot gospodinja pri g. duhovniku z vso opravo ali brez. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Postrežljiva« 9328 Sluzbodobe Služkinjo za vsa hišna dela, vajeno tudi kuhe, ne pod 30 let staro, pridno in pošteno, takoj sprejmem. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9222. (b) Več pomočnikov sodarskih, sprejmem. Takojšnji nastop dela. Fric Vezjak, sodar, Ormož, (b) v teh težkih časih se more še najlažje dobiti z ustanovitvijo domače pletarne. Mi damo vsakomur tekoče delo, ker smo odjemalci za pletenine, dobavimo prejo in izplačamo zaslužek za pletenje, kar dokazuje mnogo zahvalnic. V slučaju, da hočete delati in zaslužiii, se obrnite po gratis-prospcklc na tvrdko Domača Pletarska Industriji Josip Tomažič, Maribor, Krekova ul. 16/11. se sprejme. R. Klojčnik, soboslikar in pleskar, Pobrežje, Tržaška c. št. 6, pri Mariboru. (vj Mizarskega vajenca starega od 14 do 15 let, zdravega, poštene družine, takoj sprejmem. — Hrana in stanovanje v hiši. Peternelj Jože, mizarstvo., Škofja Loka. (v) Starejši fant z 1 razr. gimnazije in 2-letno prakso obč. tajnika se želi izučiti v kaki večji trgovini v Ljubljani. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9272. (v) J Mesarski vajence se sprejme z vso oskrbo na deželo. Pismene ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pošten" 9140. (v) Vajenec za. glavnikarsko obrt, po-štonih staršev, se sprej-mo. Bernik, Škofja Loka, Učenca v Bpecerij. trgovino takoj sprejme Anica Lukman, Stari trg 30. (v) Vajenca s primerno začetno plačo sprejmem. — Josip Velkavrh, mizarstvo, Krakovska ulica 7, Ljubljana-_(v) Mlinarski učenec z 21 meseci učne dobe, išče mesta v svrho nadaljnje izučitve. Vladislav Božjak, Fram 61. (b) Krojaškega vajenca takoj sprejme Likozar Ivan, krojač, Predoslje št. 39. Kranj. (v) O«..« «<>™° TTTZtitaUrednd_ SLOVENCA .........iniiiinrif Zaslužek Gospoda ali gospo ki bi prevzela zastopstvo ali skladišče perja v Mariboru, Celju, Trbovljah in Kranju — sprejmem. Reflektanti naj se javijo na naslov: Adolf Wol-kenstein, Čonoplja, du-navska banovina. (z) Stavbe vsakovrstne, visoke in talne, projektira in nadzira ing. Peruzzi Stanislav, Ljubljana, Vodovodna cesta 17. (z) Pouk Christofov učni zavod privatna trgovska šola, Ljubljana, Domobranska cesta, vpisuje dnevno. -Zahtevajte prospekt, (u) Šoferska šola E. Čeh ibivtaC*mrri.ik iv> ioltrtkaioli) Ljubita nt, : .unataka c. K Sol« i« poklicne šoferje tn amaterja. Prospekti In po-laanila zastonj In franko. Instruiral bi dijaka(injo) iz I., II. ali III. razreda klasič. gimn. v Ljubljani proti stanovanju in zajtrku. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9213. (u) Denar Specijalno podjetje išče za družbo z o. z. družabnike z manjšim kapitalom. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Dobro obrestovani kapital« št. 9207. (d) Posojilo iščem! 40.000 do 50.000 Din, proti vknjižbi na prvo mesto. 600% jamstvo. — Ponudbe na upravo »SI.« Maribor, pod -Posojilo« št. 9255. (d) Družabnika s kapitalom 150.000 do 200.000 Din se išče za osnovanje tvornice čokolade. Ponudbe pod znač. »Dobro podjetje« 9329. d Družabnika (-co) s kapitalom 100.000 do 200.000 Din za trimesečno sezonsko kupčijo — išče strokovnjak. Vložen kapital se jamči vknjižba. 50% zaslužek zasi-guran. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Sadje« 92%. IŠČEJO: Mlada zakonca iščeta čedno enosobno stanovanje s pritiklinami, ne daleč iz mesta. Cenjene ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov.« pod št. »300« (c) Stanovanje iščeta starejša zakonca v bližini trnovske cerkve. Ponudbe pod »Ljubi mir« št. 9304 na upravo, (c) Enosobno stanovanje s pritiklinami v mestu ali neposredni bližini iščem. Pismene ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod značko »Dve osebi«. (c) ODDAJO: Trisobno stanovanje v Slomškovi ulici se takoi odda. Več pri kamnoseku A. Vodniku pri glavnem kolodvoru v Ljubljani. (č) Trisobno stanovanje moderno, s kopalnico, sc odda za 600 Din v novi hiši. - Vprašati v trafiki, Nabotičnik. fč) Dvosobno stanovanje in trgovina, se odda. — Stari trg 24. (č) Dvosobno stanovanje takoj oddam. Vodovod in elektrika. - Predovičcva 19, Moste. (č) Stanovanje sobo in kuhinjo, sredi mesta, oddam samo eni ženski. Cena nizka. — Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 4216. (č) Trisobno stanovanje solnčno, s kopalnico, po-selsko sobo, verando in pritiklinami, se odda po zmerni ceni mirni stranki takoj ali za september. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8579. (č) Stanovanje podpritlično, soba, kuhinja in pritikline, oddam s 1. septembr. ali takoj. Šiška, Podlimbarskega41. Stanovanje soba, kabinet in pritikline, oddam z oktobrom. Glince, cesta X. št. 7. (č) Dvosobno stanovanje čedno, podpritlično, takoj oddam. Zelena jama št. 20. (č) Stanovanje dvosobno, s pritiklinami, oddam majhni družini. • Podrožnik c. XII št. 11. Opremljena soba lepa in značna, sc takoj odda pri sv. Jožefu solidni gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9242. (s) Soba se odda izven mesta. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9211. (s) 2 prazni sobi vhod s stopnišča, v novi vili se takoj oddasta. Jos. Gagel, Lončarska steza, blizu sv. Jožefa. (s) Prazno sobo veliko, lepo, oddam. — Friškovec 6. (s) Opremljeno sobo oddam. Friškovec 6. (s) Sobo parkelirano, oddam 1 ali 2 osebama. V centrumu, solnčno. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9249. (s) Sostanovalka se sprejme v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9340. (s) Dve dijakinji ali dva mlajša dijaka sprejmem na hrano in stanovanje. Zrinjski trg-* Kopitarjeva 14-1., Mari-___bor. (D) Dijaka ali dijakinjo sprejmem na stanovanje z oskrbo. Klavir na razpolago. Maribor, nasproti moškega učiteljišča. Trubarjeva 9-1., Ussar. (D) Dijaki iz boljše hiše se prejmejo v vso oskrbo. Odda se tudi komfortno opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. Nebotičnik, V. nadstropje. Dvigalo! (D) Nižješolca sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9336. (D) Dijaka (-injo) sprejmem v celo oskrbo. Cena zmerna. Inštrukcija za nižjo srednjo šolo in violina v hiši. Naslov: F. Podgoršek, Maribor, Vrtna ulica 9, pritli. (D) Dijakinje sprejme boljša rodbina v vzorno oskrbo. Najraje učiteljiščnice. Nadzorstvo, glasovir, nemščina. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9325. (D) Dijakinjo se sprejme v vso oskrbo. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9279. (D) Dijaka ali dijakinjo sprejmem v vso oskrbo za obresti tistemu, ki mi posodi 8000 Din. Stanovanje je blizu gimnazije. Ponudbe na upravo »SI.« v Mariboru pod »Dijak št. 600« 9299. (D) rfflffBfffj IŠČEJO: Dvoriščno skladišče v sredini mesta, sestoječe iz svetlih in suhih prostorov v obsegu najmanj 120 m:, iščemo za 1. november. Ponudbe z opisom in navedbo cene poslati na upravo »Slovenca« pod »Suhota predpogoj« 9202. (m) Suhe prostore po možnosti cementna tla, najmanj 4 metre visoke. 250 do 300 m', sc išče za mehanično tovarno v mestu ali v bližnji okolici za takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Primerna najemnina« 9323. (m) ODDAJO: Gostilna v Zagrebu veliki, lepi prostori, na prometnem kraju, križišče 3 ulic, Petrinjska, se da v najem ali proda takoj z vsem inventarjem. Vrkljan, Zagreb, Petrinjska 79. (n) Lokal oddam takoj v najem v Kranju, Savsko predmestje št. 17. Peter Kristan. Lokal pripraven za manjšo obrt ali pisarno, oddam. Moste, Zaloška cesta 14. (n) Trgovski lokal nasproti glavnega kolodvora, Kolodvorska 41, stelaže, pult, se odda za november. — Poizve se istotam. (n) Velik lokal za delavnico cventuelno za večje stanovanie, oddam. Poizve se: Glince, c. XV št. 8. (n) Lep lokal prostoren, za pisarno ali trgovino, se takoj odda. Vprašanja: Tavčarjeva ulica 4. (n) Prostoren lokal pripraven za trgovino ali mesarijo, so odda v Celju, Gosposka ulica 3. -Pojasnila daje Ivan Kro-šelj, Ljubljana, Šmartin-ska cesta 15. (n) mm Naznanilo! Alojz Orehek, mizarstvo, Šmartinska cesta 62, je preselil svojo delavnico v Pleteršnikovo ulico 14 (nasproti sv. Krištofa) ter se priporoča. (o) Preklic Preklicujem vse, kar sem govoril o g. Alojziju Ku-novarju, gostilničarju v Dravljah, žaljive besede, da vse te besede niso resnične ter jih obžalujem. Zato sem daroval Gasil, društvu v Dravljah 100 Din in Sokolu v Zgor. Šiški tudi 100 Din. Jože Pečnik, Dravlje. (o) Mlajšo šiviljo samostojno, iščem za otvoritev skupnega salona. Ponudbe pod - Moda« št, 9308 na upravo. (r) Posestva Hiše, gostilne, posestva, parcele, kjerkoli. Realitetna pisarna Adamič, Vošnjakova 4. Posestvo v ljubljanski okolici, tri« četrt ure od Ljubljane — naproda). Pripravno za večje podjetje, posebno za kurjerejo. Tekoča voda v bližini. Poizve se pri I. Oražem. Moste, (p) Enodružinska hiša tik Kranja, z vsemi pritiklinami, se proda. Cena 95.000 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8960. (p) Majhno posestvo 5'/» oralov, se proda. Tik glavne cesti, 5 min"! od postaje Cerknica. Vprašati: Kaniža 22, p. Pesnica. (p) Nadstropno hišo prodam na prometnem kraju na Gorenjskem. — Pripravno za trgovino in obrt. Nahaja se ob asfaltirani cesti, 3 minute od žel. postaje Prodam tudi na knjižice ljubljanske Ljudske posojilnice. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 8924. (p) Kupim posest najraje blizu mesta. Plačam do 100.000 gotovine. 27.000 v knjižici, prevzamem tudi hipoteko. Ponuditi na upravo »Slov.« na naslov »Točen opis« št. 9221. (p) Parcela v izmeri 1266 m5, poleg državne realne gimnazij« v Celju, sc proda. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju._(p) Hišo devetstanovanjsko, prodam. Pol gotovine, pol knjižice. Prevzem hipoteke. Šušteršič, Predoviče-va 24, Moste. (p) V Novem mestu ali bližnji okolici vzamem v najem hišo ali dvo- do trisobno stanovanje. Ponudbe na upravo »Slov.« Novomesto. (p) Hiša z vrtom in njivo naprodaj. Nekaj se plača v gotovini ali s hraniln. knjižicami. ostalo lahko na obroke. Izve se pri Martinu Vodovniku, Sevnica ob Savi. — Za odgovor znamko. (p) V Radovljici se proda parcela v bližini kopališča. Pripravno tudi za industrijo. Ponudbe na upravo 'Slovenca« pod št. -60-9229«. Posestvo sestoječe iz dveh hiš s poleg spadajočim zemljiščem, pripravno tudi za obrt, poceni naprodaj. -Na željo se proda tudi vsaka hiša posebei. Pojasnila daje Flisek Viktor v Zagorju ob Savi. (p) Novo hišo 3-stanovanjsko, z nekaj vrta, prodam sredi Ljubljane za 225.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9246. (p) Manjše posestvo ali zemljišče v Medvodah ali v okolici Ljubljane kupimo. »Zadruga«, Ljubljana, poštni pred 68. (p Novo hišo enodružinsko, z vrtom in vodo, zelo poceni prodam v okolici Ljubljane. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9281. (pj Mlin ki melje za kmete, kupim ali vzamem v najem. -Želim tudi službo v mlinu ali žagi. Hvalica, Gorenja vas nad Škofjo Loko. (p) Pričeto stavbo sadni in zelenjadni vrt in drugo naprodaj. - A. N., Vir 58, p. Dob pri Domžalah. (pj Novo hišo enonadstropno, podklete-no, dve dvosobni stanovanji, kopalnica, vodovod in elektrika, parketi, bi takoj postavil za ceno s parcelo vred za 130.000 Din. Ponudbe pod znač. na upravo »Slovenca«, p Slovensko društvo v Beogradu kupi dobro ohranjen manjši harmonij. Ponudbe na: Drago Led-nik. Beograd, Strossma-yerjeva 25, III. ulaz. (g) Orgle naprodaj Pridite jih preskusit na Krko, 1'o-daja Stična zi in zvei er avto. Če se sproti plača v gotovini, je cena samo 9000 Din Pozor! Harmonije, prvovrstne od 2000 Din naprej. Pianine od 10.000 Din, dobite tudi na obroke v tvornici Ivan Kacin, Domžale. — Sprejemajo se popravila, uglašenje. Zaloga vsakovrstnega materiala za orgle, klavirje, harmonije. Zahtevajte cenik! ((g) Konje za klanje za dunajsko klavnico (St. Marx) kupim od izkušenih in dobave zmožnih trgovcev s konji, ki jih ! lahko trajno dobavljajo j 1 do 2 vagona I. in II. vrste. Teža in cena sta i uradno določeni. Plačilo po dospetku in prodaji konj potom dunajske klavniSke blagajne v 3 do 4' dneh po odbitku stroškov. — Natančnejše pismeno pri posredovalcu. Na željo je mogoč poznejši cbisk v Jugoslaviji. Milan Pogačnik, Wr. Neustadt, Gottfried-gasse 3. (k) Klavirje, oianine prvovrstnih ino-eemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke, uglašuje in popravlja Mu-zika, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. (g) II Pohištvo i Pohištvo za salon kompletno, starinska dragocenost, v najboljšem stanju, za ugodno ceno naprodaj. Naslov v upravi • Slovenca« št. 9115. (š) Pozor ženinom in nevestami • Krasne hrastove in čet-njeve spalnice 4000 Din, lepe jedilnice 4000 Din, kuhinje 800 Din — Vam »udi ter jamči za solidno delo, tvrdka Golmajer, strojno mizarstvo, Ljub-no-Podnart. Istotam naprodaj motor »Ariel« s orikolico. t) Spalnico iz mehkega lesa, malo rabljeno, počeni prodam. Naslov v upravi »Slov.« nod št. 9289. (š) Novo pohištvo za sobo in kuhinjo - za oolovično ceno prodam jroti gotovini. Mizarstvo Bizovičar, Glince, Vič. (š) Spalnice iz trdega, mehkega in vezanega lesa, kakor tudi različne kuhinje in tapetniške izdelke, Vam nudi po najnižjih cenah Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov, Vegova ul. 6. tjubljana. (š) Spalnico novo, 9 komadov, za Din 1600, in tridelno greden-co z brušenimi šipami za 1500 Din prodam. Naslov v uDravi »Slovenca« pod 9330. (5) I Kupimo Železno blagajno kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9191. Vsakovrstno ZlatO kovnic oo nafvišiih cenab CERNE. luvelir. Ljubljana, Wolfova ulica It £ Tricikel prodam za 2600 Din. — P. Škafar — Ljubljana, Borštnikov trg (1) ■i_______ Nemški volčjak pol leta star, visok 57 cm naprodaj. Ižanska c. 57, Ljubljana. (|) Nogavice, rokavice. robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETELINC.u Ljubljana, ob vodi blizu Preiernoveea spomenik« Zlato, srebro, nlntin kui»uJe ftiuiiu p0 najvišjih dnevnih cenah Mariborska Afinerija zlata. Orožnova ul. 8 Laneno seme kupuje po najvišji ceni Komatar Avgust, Medvode. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA GIH KOVIN • Ljubliana, Ilirska ulica 36, vhod « Vidovdanske ceste Dri gostilni Možina Vse rabljene stroje brez razlike v kako svrho, kupujem. Plačam najbolje. Pismeno na N Kulberg, Zagreb, Hatzo-va 30, s prilogo 5 Din znamke, (k) Bukova drva suha, stara, več vagonov kupim. Navedba zadnje cene, plačam takoj. Na naslov Rudolf Velepič -Ljubljana, Jernejeva 25. lilTTFn Otroški vozički najnovejši modeli, tricik-li, igralni vozički — najnižje cene: M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (1) Za potovanje kovčege, torbice, denarnice. nahrbtnike itd. Velika izbira • znižane cene — priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova ul. 13. Perje 8 Din kg, gosie, puh. ter volno in žimo za modroce, prodais najceneje Sega, Wolfova 12 (dvoriščel. Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Vrtne stole zložljive proda - Tribuč. Glince, Tržaška 6. telefon št 2605. (1) 1 m bukovih drv sekanih 105 Din. Sekana bukova drva zvezana v kolobarje a 6 Din, sekana mehka drva zvezana v kolobarje a 5 Din, nudi v skladišču tv. Št. Krže-Siard, Trnovski pristan 12. Trgovci popusti Dostavi se tudi na dom. (1) Otroške vozičke šivalne stroie in kolesa kupite oaiceneie ori tvrd S. Rebolj & drug, Vošnjakova ulica 4. (1) Cvetlični med garantirano naraven, prodaja samo na debelo po 10 Din za kg Čebelarstvo Blaževac, Piškorevci via Djakovo. (1) Specialno izbiro modnih hlač in pumoarc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska uL in Stari trg VINA za vse prilike naročite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Otroški voziček se proda. Moste, Zaloška cesta 8. (I) Pozor trgovci! Več tisoč parov sortira-nih otroških, Jamskih in moških čevljev se v partijah po zelo ugodni ceni proda. Interesenti naj si blago ogledajo osebno pri Ivanu Prešernu, Kranj. (I) Jabolka kisla, hruške, zbrane, debele, sliive, fižol, sveži, ringlo po 3.25 Din kg Košare 35 kg. Zdraviln med 10 kg 136 Din — franko naročnik razpošilja brzovozno G. Drech sler, Tuzla. (I) Rhoda Island kokoši čistokrvne pasme, odlikovane, 5 družin po 1 petelin in 1 kokoš radi preselitve takoj prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod -Rhoda« št. 9341. (|) Konj Jabolčni belec, star 8 let, za ugodno ceno naprodaj. Šmartinska 50. (I) Dieselmotor Junkersov, 25 HP, z generatorjem, skoro nov, v brezhibnem stanju, se poceni proda. Pogledati in vprašati pri tvornici »Lacet«, Zagreb, Savska cesta 86. (1) Koroške brusnice (Preiselbeeren), prvovrstne, dnevno sveže, dobro pakovano, razpošilja od 5 kg naprej po pošti ali brzovozno: Zechner Henrik, trg., Libeliče, Koroško-_0) Prodaja lesa. Državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov razpisuje pismeno ofertalno licitacijo za prodajo 1250 kom. posekanih jelovih dreves na razlaščenem delu velepo-sestva K. Auersperga, Kočevje, v revirjih Grča-rice B in Kočevje. Licitacija se vrši 25. avgusta 1933 pri gornji upravi: Ljubljana, Stari trg 34-11., kjer so na razpolago tudi prodajni pogoji. (I) Stambilmotor 12 HP, kompletna trans-misija, prenosljiv ventilator in razna mesarska oprema, poceni naprodaj. Golob, Ljubljana 7, Jernejeva 47. (1) 2 različna akvarija z eksotičnimi ribami naprodaj. — Poizve se pri vratarju tovar. Satumus, Moste (I) Več gigov več konjskih oprem za gige, kakor konjske prsne opreme, in ena lahka polkrita kočija, naprodaj. Na ogled pri Čarmanu, Trnovska ulica 25. (lj Obrt Mizarji - stavbeniki! Vse okovje in oradie izberete zelo ugodno pri »Jeklo«, Stari trg, - Tudi na hranilne knjižice. (1) Na javni dražbi ugodno naprodaj 200 kg usnja (karpo-nov) dne 14. 8. 1933 ob 14, Mokronog, tovarna usnja. 850 m1 bukovih cepa-nic dne 14. 8. 1933 ob pol 9, Dol. Lendava. Nova spalnica in drugo dne 16. 8. 1933 ob 10, Litija 83. ZAHVALA Za izraze iskrenega sočutja ob le/ki izgubi našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda IGNAC PERHAVCA viš. davčnega upr. v p. izrekamo Vsem našo najvdanejšo zahvalo. Posebno pa nas veže dolžnost, da se zahvalimo g. dr. Vladi mir ju G u zel ju za vso požrtvovalnost in ves trud, s katerim je lajšal bolečine v težki in dolgi bolezni našemu pokoj' nikii. ter z;i tople m bodrilnc besede v trpljenju polnili dneh Istotako se zahvaljujemo preč. g. vi/it a to rj ti š m i d u /.n lolažilne besede in večkratni obisk. čf. duhovščini za častno spremstvo, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki ste ga v lako obilnem .številu spremili na njegovi poslednji poti. V Ljubljani, dne 13. avgusta 1953. ŽALUJOČA RODBINA PERIIAVC Striženje 5 Din britje 3 Din. — Obiščite »Rapid«, Sv. Petra c. 25. Nakup in prodaja vrrf Ljubljana, Dunaiska 30. Aloun Grebene (t) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje otomtf; ae divane in tapetniške izdelke o ud i naiceoeif RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg t3 Ugodni nakup morske trave. žune. cvilba za modroce in blaga ca prevlek« oohietot)ntli tvrilk /.ems-lkon, Roden-ilock, Voietliinder. IFe/fa, Certo i /• d 1.1, d ima Dedno n r.nloei fototrgovin a jugoslovanski: knjigarne p Ljubljani. MiklniUeita renta 5 Za preobie»o zot foteljev L t d aailažie kupite blago iz krasne zaloge oo konkurenčnih cenah pri: R. SEVER Marijin trg it 2. Zavese, odeie. pene. puh Specialna delavnica za brzoparilne kotle od 500 Din naprci (triletna garancija). Peči za gretje vode v bolerjih Bolerje vseh velikosti za toplo vodo, štedilnike vseh vrst. poniklane in navadne. avtogeno varehje ter vsa ključavničarska dela izvršuje A. Krhne, Ceg-nerjeva 12, Ljubljana, (t) Posteljne mreže izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje in iste sprejema v popravilo Alojz Andlovic, Ko-menskega 34, Ljubljana, t Krušno moko in rženo moko vedno »ve*o. kupile relo nporfno pri A. VOLK. LJUBLJANA Reslje*« ceste 14 Šivalne stroje popravlja in renovira: Klobčaver, Sv. Petra cesta št. 47. (t) Linoleum PREPROGE tapetniško, železno in medeninasto p >hištvo. posteljnina, modrace, vložke, zavese, blago za modrace. zavese, pohištvo, volna, flanela, odeje. namizno garniture, kakor tudi vsi predmeti za stanovanja, hotele in gostilne v največji izbiri po reduciramb ceneh — Ceniki gratis! KAREL PREIS j Merioor, Gosposka 20 Obiskovalci Mariborskega tedna l Kako si prihranile denar? Le, ako kupujete v bogato opremljeni zalogi tvrdke Justin Gustinčič Prodaja in nakup rabljenih strojev, železa, kovin peči, transmisij, orodja, vseh potrebščin za zgradbe, kakor traverz, cevi, ograj itd. — Vsakovrstni nadomestni deli avtomobilov. — Obračajte se po potrebi na nas, ker si s tem prihranite denar! Priporočam tudi svojo mehanično delavnico za popravljanje koles, otroških vozičkov, gramofonov, vsakovrstnih delov za struženje itd. Lastni zavod za poniklanje in emajliranje. SALDA-KONTE 5TRACE • JOURNALE SOI.SKE ZVEZKE - MAPE ODJEM AI.NE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD NUDI HO t/.REPNO PHODN1H CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PBEJ K. T. D. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 8 IL NADSTROPJE ljudska samopomoč u Mariboru « mi je izplačala po smrti mojega očeta gospoda Martina Pcnič pripadajočo podporo točno, za kar se ji lepo zahvaljujem in jo vsakomur toplo priporočani. Gornja Pirošica, dne 9. avgusta 1933. Terezija Unctfč' Č%cvc7iai: zajamčijo najpopolntjii uipeD Dr. Mihael Opekovi Cerkveni govori katere je imel ob nedeljah in praznikih v ljubljanski stolnici od leta 1921 do 1932, so sedaj s 24. zvezkom zakl jučeni. (Govori so jedrnati in temeljiti, primerni za vsako prižnico. Jezik I zglajen, slog prožen, tvarina aktualna, izražanje preprosto, dokazi nazorni, zaključki praktični in iskreni.) Podroben seznam vseh govorov in cene za posamezne zvezke je — brezplačno — na razpolago pri založnici Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ljudski samopomoči v Mariboru se iskreno zahvalim za izplačano podporo po smrti mojega očeta g. Jožefa Podgorclec. To edino našo ljudsko zavarovalnico vsem priporočani. Lešnica, dne 11. avgusta 1933, Matjaž Potljrorelec. Ljudska samopomoč v Mariboru mi je izplačala po smrti g. Veronike Rožnimi pripadajočo podporo ločno in kulantno. Izrekam tem polom iskreno zahvalo in jo vsakomur toplo priporočam. Brežice, dne 10. avgusla 1933. Josip Sollnor. I Ur L za odeje in v tablah vedno v zalogi. Tovarna vate A. ARBEITER — Maribor Razni ljudje prodajajo po hišah in gostilnah klobase. Čeravno le klobase niso naš izdelek, delajo reklamo s tem, da jih prodajajo pod mojim imenom. izjavljam, da se moji izdelki — brez naročila — nikdar ne nosijo okrog. Franc Steiner ■ vulgo Frniht metar in prekajevalec Domžale. Zahvala. Po smrti mojega očeta g. lakoba Junež, mi je izplačala Ljudsha samopomoč v Mariboru pripadajočo podporo točno in kulantno, za kar se ji prisrčno zahvaljujem in jo vsestransko priporočam. Kostrivnica, dne 9. avgusta 1933. Leon /unei. Radio za vsakega »JADRAN« PHILIPS 2 cevni baterijski sprejemnik »Sava« PHILIPS 2 + 1 cevni mrežni sprejemnik In rim rt 1 vdelanim zvočnikom. Plačljivo v 12 »/UU# U/(« mesečnih obrokih po Din 176'—. Dobi se samo pri: PHILIPS RADIO ZASTOPSTVU D. SIITTNER. LIIIDLJANA 9 /. zvočnikom, akumulatorjem in mrežno anodo. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po Din 90.—. Tyrševa (Dunajska) cesta št. 1 B (poleg nebotičnika). — ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIKI Tako spraSujejo moški, kjer se pojavi. S svojimi prekrasnimi svotloplavimi lasmi očara vso svojo okolico. To je njen uspeh, istočasno pa tudi uspeh speeijalnega šampona S. Y. S ki varuje lase pred nalepim potemnevanjem in naredi potemnele lase in lase brez sijaja svetle in svileno mehke. 2e prvi poizkus Vas bo o tem prepričal! Oprema za enkratno uporabo Din 6-— a za trikratno Din 12-— — Dobi se povsod. JESENSKI LIPSKI SEDEM 1933 m Začetek dne 27. avgusta Na nemških državnih železnicah 33'/3°/d popusta Vsa poiasnila daje; ING. G. TONNIES, LJUBLJANA M Dvofakova ulica 3/II - Tel. 2762 ali Zvanirni biro I ajpriškog Sajma. Beourad. Knez Mihajiova 33 Dijakom srednrih šol! Šola »PRIVATNA NASTAVA«, Njegoševa 29, Beograd, tel. 21-601, prične z vpisovanjem dijakov na gimnazijo. Učenci, ki ponavljajo razred ali so izgubili pravico do rednega šolanja, lahko dovrše v enem letu dva razreda in s tem nadomeste izgubljena leta. Učenci, ki so padli pri sprejemnem izpitu ali če ga niso polagali, lahko napravijo sprejemni izpit in 1. razred, da se potem vpišejo v II. razred. Priprava poznano najboljia. Poučujejo strokovnjaki in najboljši profesorji in je vsakmu pridnemu učencu uspeh zasiguran. V šoli sami obstoji odličen penzijonat, v katerega se sprejemajo tudi učenci, ki se žele redno šolati v Beogradu. — Vpisovanje sc prične 11. septembra. IVAN KRAVOS Maribor, Aleksandrova cesta 13 KLETNI PROSTORI pripravni posebno za vinsko trgovino, se odda jo v Razlagovi ulici št. 8 s L septembrom 1933. Ponudbe sprejema Združenje trgovcev za mesto Celje v Celju. Ljudska posojilnica f Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo y novi lastni palači sprelema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje Denar |e prt njei naložen popolnoma varno kei jamči zani poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem Zahvala. Podpisani se za izplačilo cele zavarovane vsote ob smrti moje žene, ki je po petih mesecih zavarovanja nenadoma umrla, Vzajemni zavarovalnici, oddelku KARITAS, najtopleje zahvaljujem in to solidno zavarovanje vsem priporočam. Kočevje, 12. avgusta 1933. Drobnič Ivan 1. r BANKA BARUCH 15 RUE LAFAYETTE PARIŠ Telef.: Trinitž 81-74 — Telef.: Trinitč 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pans, HOLANDIJA: No 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No 5967 Lux-mbourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Objava Dne 18. avgusta t. 1. ob pol 15. uri se bodo prodajali na javni dražbi v Javnih skladiščih v Ljubljani in sicer v posebnem rezerviranem skladišču št. 2 skladiščnega objekta IV., v konkurzni sklad Josipa Pevalcka, bivšega trgovca v Ljubljani, spadajoči predmeti, kakor: velika partija šolskih, pisarniških in trgovskih predmetov, pisemskega papirja, razglednic in raznega galanterijskega blaga skupno s splošnim trgovinskim inventarjem. K draženju se bo začelo pozivati šele ob 15. uri. Vabim interesente, da si stvari ogledajo že prej, in bo v ta namen skladišče odprto dne 17. t. m. od 15. do 18. ure. V Ljubljani, dne 12. avgusta 1933. Konkurzni upravitelj: Dr. Kuhelj Kari. odvetnik v Ljubljani. Trajni kodri, vodna ondulacija, barvanje las in manikiranje v nooaotvorjenem česolnem salonu Anka Zakra/šek, Maribor, Stolno ulica 1 OTVORITVENO NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila na Glavnem trgu št. 9 moderno urejeno delavnico in trgovino s krznom. V zalogi bom imela vedno v6e vrste krzna, kakor tudi izgotovljene plašče za dame po najnižji dnevni ceni. Vsa popravila bom izvrševala točno in kulantno, kakor tudi moderniziranje plaščev itd. Sprejemam tudi v shrambo čez poletje V6e vrste krzna in kožuhovine. Za obilen obisk se priporoča ŠOPER JULIJANA. MARIBOR. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nepozabna mama, stara mama in tašča, gospa MARIJA KRAMAR hišna posestnica tn bivša gostilničarka včeraj, dne U. avgusta, previdena s svetotajstvi za umirajoče, po dolgi, mukapolni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil iz hiše žalosti na Dolenjski cesti št. 5 v nedeljo, dne 13. t. m. ob 18 uri, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. avgusta 1933. ŽALUJOČI OSTALI. S-JS jo -■S .9 •■e so ŠF aW jjS« I ! ti m> ■o« o I i • « > > tt o o g S 0 UM 5 ■, 'r - 2 » S B sSh a. co o dO. « «f l 'o a .o ■s ° • 3 Noo§o 3 *mio?o I £ 8 s 'O ; N 2 u « >3 S s. 3*1 3„qQ E O -C "5 I •"S £ S . „ t** 3 ~ S l gg, Ij.S (N 54 a a Sil m .3 ■5 •> w a -a Ji J Ižt-it J O -TJ g t » a. o •> 90 Samuel Lover: RORY 0'M0RE Irski ljudski roman. Tedaj se je ubogi Salomon zvil od bolečine in zakričal od muke. Ko je napad minil, se mu je poznalo, da je slabejši in z glasom, ki je tudi postal slabotneji, je duhovnika prosil za odvezo s tako prosečim pogledom, da se oče Frank ni mogel dlje ustavljati, ker se je bal, da bo mož zdaj zdaj izdihnil. Zato mu je izpoved prezrl in ga del v poslednje olje. Videlo se je, da je to ubogega starca zelo olajšalo. Čez nekaj časa je nadaljeval: »Če boste kopali pod skalo poleg velikega kupa listja, boste našli usnjeno vrečico, polno zlatih gvinej... več... kak or mislite ... da je ubogi loncevezec .. .« Tedaj se je zopet prekinil v bolečini, a ko mu je odleglo, je slabotno nadaljeval: »Zlato . .. prečastiti... zlato dam vam... za maše... za mojo ubogo dušo. Oh, berite maše... maše...!« Naprej ni mogel in padel je vznak na kup slaine. »Bog se usmili njegove dušek je pobožno dejal duhovnik, ki je v molitvi sklenil roke nad ubogim grešnikom, o katerem je mislil, da je že izdihnil. Salomon pa še ni umrl. Še je dihal, a bil je tako izčrpan, da ni bilo več upanja, da bi ozdravel. Ker se je zdelo, da se tudi zavedel ne bo več, se je duhovnik odpravljal k odhodu. »To je svarilo za vas,« je dejal Reganu, ki ga je spremljal h konju. »Ali vidite, kako grešnikova smrtna postelja pretrese srce! Upam, da si boste to vzeli k srcu. Po smrti ubogega moža me boste spremili na kraj, kjer je rekel, da je denar skrit, da boste priča, koliko ga je. Razdelil ga bom za male in dobrodelne namene.« Ko je duhovnik odšel, se je Regan vrnil v kočo in videl, da je Salomon zaspal. Mislim, da bo tako minil,« si je mislil sam pri sebi. »Kdo bi si hil mislil, da ima ta stari potepuh toliko denarja! In vse to je nakradel in uagoljufal kakor je včeraj v Follski razvalini pobiral tiste vložke za igro.« V velikansko Reganovo presenečenje se je pa Salomon zopet prebudil. Moči so se mu začele vračati in kmalu je bil iz nevarnosti. Dokler je bil še slab, ga je oče Frank pogosto obiskoval in mu prigovarjal, naj se zahvali Bogu, ki je bil z njim tako usmiljen, da mu je dal časa za kesanje svojih grehov in da ga ni poklical nepripravljenega kakor je bil takrat, ko je trepetal pred grozotami smrti. -»Zdaj pa,« je pristavil oče Frank, »zdaj upam, da boste pošteno živeli še te dni, ki vam jih bo nebo naklonilo.« Salomon je vse lepo obljubil; tisti trenotek pa, ko se je duhovnik obrnil in odšel, o, kje daleč od neba so že bile njegovemisli! Na zemljo, na zemljo so se zopet vrnile, zakaj mislil je na svoj skriti zaklad in trepetal je, ko se je spomnil, da je Regan slišal, kje je zakopan. Z ležišča se še nekaj dni ni mogel dvigniti, zakaj bolezen mu je vse moči pobrala. Kakor hitro pa je mogel stati na nogah, se je odpravil. Omamljen kakor muha, ki je napol zmrzla, je lezel v Follsko drago, da bi videl, ali je njegov zaklad še na varnem. Ko pa je prilezel Ija in zagledal listi kraj, kjer ga je imel zakopanega, je postal nemiren, kajti takoj je videl, da je tam že nekdo brskal. Pohlepno je začel odkopavati zemljo. Zemljo, o kateri je vedel, da ga bo kmalu pokrila, je kopal, da bi našel tisto, kar mu je bilo dražje ko življenje. A kakšno je bilo njegovo razočaranje, ko je videl, da sc je njegova slutnja uresničila, in da je njegovo zlato izginilo! Odrevenel je. Ko bi imel kaj čutil, bi ga morala zadeti kap. Tako pa je, ko se je zavedel, samo ječal in lomil roke. Vrgel se je na tla in solze, ki niso. odkar je bil otrok, nikdar več močile njegovega lica, so mu tekle po brazdah, ki sta mu jih zarezala zločin in zvijača. Preklinjal je usodo, ki mu je prizanesla grob samo zato, da mu je dala okusiti grenkobo, katera je hujša od smrti. Njegovi ostudni glasovi so motili rahlo šumenje v mirni dragi in deviško čisto, nedolžno naravo. Na vse zadnje se je zdramil mojsterski duh skopuha. Iz pepela njegovega srca se je zmagoslavno dvignila njegova prekanjenost. Tam. kjer je še pred nekaj trenotki v obupu jokal in vil roke, je zdaj nepremično sedel z namršenimi obrvmi in stisnjenimi ustnicami. V temnem labirintu svojega zvitega duha je snoval načrt za načrtom, kako bi zopet prišel do svojega zaklada. S potrpljenjem pajka je začel presti nit za nitjo Če mu je kak dvom stresel tisto mrežo, je vse zanke zopet razdrl in se znova začel mučiti. Predel in snoval je ne-utrudljivo, dokler preja ni bila spredena. Zdaj je bilo treba samo še zvabiti muho in jo ujeti. Ko je končal svoj načrt, je jamo zagrebel in zemljo tako skrbno zravnal, da ne bi nihče mogel slutiti, da se je kdo doteknil tistega mesta. Ko je odhajal, je neprestano mrmral, se oziral nazaj in preklinjal Regana. Da mu je namreč Regan ukradel zaklad, o tem ni dvomil. Napravil je tale načrt: »Počakal bom,« tako je sklenil, na priložnost, ko bom lahko govoril z Reganom, a tako, da mu ne bom zbudil suma.« In res. O priliki se je pogovarjal z njim o svoji prestani bolezni in skritem denarju, o katerem je povedal duhovniku. Nato mu je priznal, da ima še en zaklad skril na drugem kraju, da se pa boji, da tam ni tako varen kakor bi bil v Follski dragi. »In ker ne bom več dolgo živel,, je nadaljeval, »želim, da duhovnik in ti vesta, kje je moj denar, zakaj škoda bi bilo, da bi se izgubil. Če zatisneni oči, bi rad nekaj pustil prijateljem, da bi se me spominjali. nekaj pa za maše za svojo dušo. Da bi namreč vsega dal duhovniku, je preveč in se mi ne zdi prav. Za »Jugoslovansko tiskarno* v Ljubljani: Karel Cefc lz«iaialelj: Ivan Knaoveo Urednik; Lojze Goiobič.