Inserati h« sprejemajo In voljn tristopna vrsta: 8 lu., <"io so tiska lkrat, „ „ „ ,. 2 „ 1B „ „ „ „ » „ Pri vooliratnoni tiskanji so 'iona primorno r,manjša. Rokop 1*1 so no vraoajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. Naročnino projoma opravništvo (arimiiiistraoija) in okspodioija na voiikom trgu h. slov O, il. nadstropji. PolitiCflH lisi za slsnuki narod. Po pošti prejeman velja: Za oelo loto . . 10 gl. — kr Za pohota . . 6 „ — „. Za uotrt lota y „ 50 ,, V administraciji volja: '/a oolo loto . . 8 «1. Za pol lota . 1 „ Za ootrt lota . . '2 „ V Ljubljani na dom poi volja (>t) kr. voo na loto VrednlStvo na voiikom trga št. 9, II. nadstropji. lzha|a po trikrat na todon in sioor v to rok, iotrtok iu soboto. Naš križ. Najaitnejša Htvar ua Bvetu jn gotovo, uko hu mora kdo uklaiijuti in dobrikati človeku, kterega ne le čiat.o nič ue ljubi, marveč ga celo sovraži, morebiti iz globočinu svojega Brca sovraži. To jo gotovo Biten položaj. V takem položaju, pravi „čich", bc nahaja naša mlu-dočeška ali svobodomiselua Btrauku, kakor nam kaže marnikatera številka „Narodovih L atov". Sminsl mnogih člunkuv in vsega obnašanja tega lista je: Mi bi vrlo radi klerikalcev bo iznebili — kur njihova zveza z nami nam mrzi, kar ho le lili; ali za ta čaa — v sedanjem položaju — ui ne vemo pomagati. Ta zveza je žulibože „potrebno zlo", „ma!iim necesaarium". Ko bi ne bili ti honcani liberalci nemški Slovanom tako sovražni in tako neprijazni, mi bi jim prav radi podali roko v spravo iu najtesnejšo zvezo: „den Preunden zu Nutz und den Klerikalen zum Trutz". Že pred četrtko leta bo je liberalec Fiach-hof izrazil, da je občeval s tako zvanimi liberalnimi Slovani pogostemu, in pravi, da se jo prepr čal, b kakim veseljem da bi bila uu novo ustvarjena liberalno nemška stranka pozdravljena od Slovanov, ko bi bo ti lo teh vražjih klerikalcev mogli otresti ali odkrižati, kateri so po pravici in resnici povedano zdaj neko „p o t r u bn o zlo". Nekdo jo celo iz privatne pridnosti N. L. telegrafirul, da bi bil tudi naš Blavui Uieger eden iz onih politikov, kteri ho v prešlih dneh z FiBchhi lom občevali. Da je to le grda laž in zanikrno obrekovanje, num jo očituo uaft čestiti parlamentarni vodju sum povedal, ker on liberalca Fiscbhola že cele tri letu niti videl ni. Tisti liberalni politikaster, s kterim ju Fischhoi uu porazgovarjal, pn menila m nikdo drugi kut dunajski dnpiseo za N. L., kteri se pač ne innrn Binatruti tolmača konservativnega češkega kluba. Tedaj je to zopet ono netaktno manevriranje dopinca N. L, h kterim hočo naše po šteno poslance v ljudskih očeh kompromitirati ali v sum pripraviti. Fraze „N. L." znamo že zdavnej. Kot organ mladočesku stranko delajo tudi tum enako politiko, a politiko, kteru je malo častna za nje, nevarna za ves češki nurod; zakaj ? kur je liberalna. Sicer je bila vsa Btvar z dr. Riegrom neukretno ali kakor Nemec pravi , sehr plumj)" osnovana. Oni izjav liberalnega Fmchhofa o liberalnih slovanskih politikih ju uameravul llohenvvartovo stranko b češkim klubom razdvojiti tuko, da bi se bila močna koiiHcrva-tivua desnica v državnem zboru razbila. Ali bistroumni dr. Uieger jim jo štreno zmešal, in liberalni pulitikastri iz Murijanske ulice su dobili zopet eno gorko pod nos. Ti iBti liberalni politikastri nazivljejo spojenje Cehov h klerikalci ali h Hohemvartovo stranko „po trebno zlo". Pojaanimo malo to stvari vzenvmu jo bolj v konkretnem smislu, uli obrnimo to ^potrebno zlo" na vsakdanjo življenje. V javnem življenji čestokrat slifiimo: „Jan Hioer vsacega f . . . . sovražim in bo ga ogibam kot h . . . . križa, meni vsak veren katoličan mrzi, samo pogled na cerkev, celo če je lepa veličastna, monumentalna stavb«, mi razburi kri v mojih žilah — — — ali pomagaj Hi, če si moreš —I Jaz tega istega duhovnika, tega Ntega katolika potrebujem kakor oko luči; od cerkve imam precejšnji vžitek; ue kaže mi tedaj druzega, kakor vdati bo iu si vBtva-riti neki ,,modus vivendi", ker — kar je potrebno, je potrebno, da Bi ju zlo. To jo moj križ I To je tedaj ona liberalna politika v konkretnem smislu ali v navadnem praktičnem življenji. Ce hočemo mi pa otroka po pravem imenu poklicati, ne smemo reči politika, amjiak l'a-rizejstvo pravo pravcato farizejatvo. Mi katoličanjo se s to liberalno politiko čeatokrat srečamo. Ker duhovnik, katoliška cerkev in njeni obredi ao mnogim, mnogim v pravem pomenu besede „potrebno zlo", pravi križ 1 Do stanovanj katoliških duhovnikov jo ubere marsikateri gosjiod, kteri že od daleč ,,komplimente reže", da bi dobil za to Bli ono potrebo kak krajcar, po tem pa še v kaki krčmi z duhovnika neslano burke brije in šale vganja z njim, ki mu je bil malo pred „po-t r e b n o z 1 o". Sploh ae lahko reče, da vsak liberalni politikar očitno kaže sovraštvo do duhovniku, v kupčiji pa skrije roge in ako je treba tudi patru ponižno roko poljubi. To je ,(potrebno zlo", kaj čemu! Da tim liberalnim politikarstrom knez Liechtenstein pa Greuter in PllUgel niao po volji, to nam ju pAč že davno znano in to nas Bili v aineh, kur dostikrat opazimo, da ae ti svobodomiselni okoli Liechtensteina in Greu-terja tlačijo in au jim klanjajo iu jim celo roko prijateljsko BtiBkajo, ako se je a pomočjo tub klerikaln h poslancev .Slovanom kaj polaj-i . .. , ....... m Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881. (Spisnje M. Milmoljuv.) (Daljo.) Zares so čuli nad nami »ngelji varhi, kterim so iiub sv. Oče pri akademiji priporočili , da amo ukljub Btrašanako vročine In tolikih noči brez upanja vendar Je vai zdravi donfi došli. — PiiBtaja Groasetto, je obzidano muato z solinami na reki Ombrone. Zu tim pridu Mouti-Pescali mesto na griču; od tod gre ena veja železnico proti Siem iu dalje proti Florenci. Se kitke poBfuje bo peljemo du Pollonike, od koder ju viditi kakih 4—6 ur v morju znamenit zgodovinski otok Ki bo.*) Otok ju precej gorat, najviši vrh ima 1039 metrov visokosti. Ima nasproti luški obali vtrjeno pristanišče Porto Lougono, drugo pa veče, tudi vtrjeno, je Porto Furraju; imenuje se tako po železnih rudnikih. Tu mi pride zgodovina Napoleona 1. nu misel; po svoji odpovedi jo on šel 2K. aprilu 1814 na ta otok, *) KIba spada upravno pod Livorno si dvomu (jialiina otokoma : 1'imtoua iu Moiitn Cliriato. Pis. kakor samostalen vladnr z 900 svojih zvestih vojšakov grenadirjev in telesne straže. T ti je ou opazoval, ku) dola zopet postavljena družina Bourbonov pod Ljudovikom XVIII. in kako da bo si evropejski vladarji na dunajskem kongresu močno navnkr ž. Vse tu po-greške vidši zakliče z veseljem: „Francija je še moja". Vedel je tudi, du armada bo zanj, ker za njo je imel besede pripravljene, ktero ao jih kakor očarati morale. Na te svoje stare vojake je zaupal Napolton, od njih je pričakoval, da ho mu no bodo mogli /opirati l un, ko bodo zagledali zopet trobojnico in i rln. O Burbonili pa in onih žlahtnih izselnikih, ki su z njimi zopet v Pariš prišli in ao Ludvika XVIII., ki jn bil sicer prav moder mož, k marslkterim iinpčnoatiin zapeljevali, je izrekel Napolnil I. tu jiomenljivo besede: „()ui bu ti i ho ničeau navadili, in ničeaa pozabili". Stopil ju rea 1. marca 1815 z svojimi 900 stražniki na suho pri Kannuau. Vau ljudstvo ga jn veselo sprejemalo, vho vojaštvo proti njemu poslano, jn kar k njemu pristopalo; lo neka trdnjava menda Hoaaucoii, ae je obotavljala ni u odpreti duri, pa razgalil jo on nek svoje prsi, ter rekel sprednji straži, „naj strelja, če more, v svojega cesarja" I Na to mu z veaeljem duri odprejo in zmagonoano koraka z vedno večo armiido proti Parizu. Šo clt'i maršal Ney, kteri je trdno obljubil Ljudoviku XVIII., da bodo vsiljenca vklnnenega dovddel v Pariš, preatopi a celim armadnim krdelom k njemu 17. marca. Kralj pobegne 19. marca na to iz Pariza in Napoleon I. postane zopet vladar Francije pa lu za 100 dnil Ostalo zgodbe in konec Napoleona I. jn gotovo znano. Nekaj pred svojo Hmrtjo (j r>. mujit 1821) na otoku št. Helene jn rekel zdihujoč: „Ko bi bil jaz nemški ali ruaki cesar, bi ne umrl na tej »kali I" Otok je namreč skalnat iu nerodoviten ter mino oddaljen pod ravnikom od južno Ameriko in od južno Afriki'. To ho res pomenljivo besede, ker kažejo rnzliko med vladarji po božji mi-loati iu onimi, ki ao imenujejo kralje po volji ljudstva I Po tem zgodovinskem zavinku haj-dimo dalje I Od postaje Potomko napruj ju viditi lopo vinograde, oljkinu gojzdiče in obraščen avet; na gričih kruauih vinogradov je viditi vse polno mlinov na veter. Tako pridemo do Cučine, po- šalo in vsaj nekoliko starih od liberalcev pre-ziranih pravic nuzaj dobilo. I)a ti koristolovci bi dekanu Pfltlgelnu tudi roko poljubili, kadur koli bi hu ou potegnil za korist Cnake krone. In pri tem po-čenjauju ho dotični na Htran obrnejo in pravijo eden drugemu: Kaj če to I mi delamo to le tako ua videz zato, ker je to »potrebno zlo" — sila nemila — to je naš knžI Mi bi denetkrut rujši h starim zlodjem in njegovo Hturo materjo bratovščino pili, tudi celo s Ilorbstom iu njegovimi tovurši se zbogali kakor h temi klurikalci —. O da bi su jih ukoraj mogli odkrižatil Ali ti llerbstovci so tako neuljudni in neprijazni do nas Čehov; vse Cehe bi naj rajši v žlici vode utopili, ko bi bilo mogoč«. To nas Bili, da moramo hočeš ali nočeš držati h klerikalci. To je ,,potrebno zlo" kaj čemo I Slučaj je hotel, da je organ čeških Efial-tov, liberalnih slovanskih politikov, v eni številki svoji |iriuesel med drugimi uovicami tudi Uusovo „Brand rede", ktero je govoril v Karlovih Varih. Hudeča nit celega govora je ta: »Avstrija bode nemška uli nikakoršua". in njen konec ju bil ta: Avstrija je jiodobua retorti —, grof Taaffe pak ju alchimista, kteri hoče iz različnih Bnovi — narodov — sostaviti „aurum potabile". Tega čudežuega zlata on uu bo VBtvaril, uesjiojljivo snovi se razlete in razueso retorto in alchimista. Dokler llerbst, ltus et tuti (juanti v Avstriji stražijo, dotlej nu bo miru in ne pomirjenja med Slovani. Kar su je prud malo dni v severnih Cehih godilo, zadosti spričuje, da ue Avstrijskim Slovanom ne bo kmalo podajala roka v spravo. Nastati morajo še drugačno premembe, preden bo dal nemški ljud liberalnim zajieljivcem slovo in so b Slovani pojioluoma zmiril. Herbstovu iakcijozna opozicija se čedulje globljo vriva v Brca nemškega ljudstva. Dokaz temu je neodločnost vlade. Pa naj bo temu tuko ali tako naši liberalni jiolitikastri bodo marsikaj druzega še pred dočakali, kakor pa zmirjonju od Btruni nemške liberulue stranke, ali da bi celo llerbstovci šli s palmo miru v roki v njihovo Bredo. Zatoraj pa morajo, naj jim je drago in ljubo, ali ue, z avstrijskimi klerikalci skušati uhajati, ker to je ,,potrebuu zlo" kterega so ne morejo iznebiti. Num češkim klerikulcem jo ta izjava „ N. L." prav ljuba, ker vemo, da tako „potrobuo zlo" je tudi češko svečoništvo. Kar je namreč delal n. pr. gospod Oermak za svoj kraj v Stribre, to dola vsak češki duhovnik na sebi odločenem mestu za narod. Nušemu duhov-stvu je cerkev iu narod edno; kur delu /,u cerkev, delu tudi zu narod iu kur jo nurodu v korist, to je tudi cerkvi v jirospeh. To duhovstvo n e pozna liberulne politiko, ktera cerkev iu narod ločivši vero in cerkev zame-tuje, u narodnost do nebu povzdiguje. Pa verjemite mi sovražniki cerkve m ljubitelji naroda : Blagostanju nurodu su ne zidu na ruzvu-linuh cerkve uli po iztrebljeni veri, ampak na prospehu obeh. Pa nuj tedaj nuši liberulci sodijo in mislijo o cerkvi in veri, kakor jim irugo in ljubo, nuin zudostuje vest: du nas klerikalce Bmatrujo vsaj zu »potrebno zlo", brez kterega niti obstati ne morejo. O ko bi tudi naše svečeuištvo to uvidilo, kak mogočen faktor je 0110 v sedanjem pola žaju, potem bi tem okoliščinam primerno tudi delalo — ko bi vedelo, kako v resnici potrebno zlo" je liberalcem! Imejte nas radi, ali pa nas sovražite, nam je to deveta briga; sumo obnašajte se do nas z dostojnim sjioštovanjem zato, kor smo Vaše ,,p otrebno si o", brez kterega bi vsa vaša slava in svobodomiselnust le kratek obstanek imela. Tako piše ,,čeeh" za Coche na tanko kazoč ondotuo stanje in staro neslogo med sturimi in mladimi. — Kaka je pa pri nas na Slovenskem? Je-li mnogo bolje kot pri naših bratib na soverjuV Boj je sicer ponehal, n načela — so se li kaj spremenila ali zboljšala ? Bog hotel, kajti lo z združeuimi močmi se ubranimo hudemu liberalizmu, kteri b pogubo preti Slovencem. J. L. Politični pregled. V Ljubljani 10. uovombra. AvBtrijHke deželo. Mt Dunaja 0. novembra. Za poslanca v Dunajskem okraji »JosefsBtadt" izvoljen je poslanec dr. Stourzh z 796 glaBovi, dr. Kro-naveter je dobil 602 in dr. Much 122 glasov. Po zadnjih sporočilih kaj tacega nismo pričakovali. Pritisek na volilco je bil tudi veli-kansk. Vse nam kuže, da jo „Verwaltunga-rath-Pnrthei" na Dunaji šu zmirom močna, du struhujo šu zmirom pravo ljudsko stranko, z eno besedo, Duuaj je šu preveč v judovskih staje in rečice enacega imena. Ljudstvo je viditi grdo z dolgimi „brki" ali kozlovimi bradami; svet pa je prelep. V nušem kupčji smo zmerom sami. In zakaj? Naučil me je namreč moj prijatelj, ki jo bil že večkrat v Italiji, nuj na postajah gledamo skoz okna vagona ter uuj tako kažemo svoje mašuike ovratnike In noben, ki sovraži vero iu duhovuo, ne bode prišel v naš kupft. Kosmata kajia, res pogodili smo jo! Cu ju pa kdo vstopil, ju bilo zuamnju, da ju dober kristjau in tub je bilo tako povsod. Pa tudi nasprotno smo skušali drugi dau, du nas niso hotli laški liburaluhi pustiti v njih kupčje, kričeči: Ni prostora I Sploh vratuikov duhovskih su liburalni Lahi močno boji': 1 Tudi zoput uova skušnja I Od tod se zučuu pruvu lepa toškanska dežela. Ko pridemo vPiso, je ruvuo solncu zahajalo. Tu si opluhnemo grla z malimi kozarci rusega vinu po 20 centezimov eden. Ko se brez postanku jieljemo po ravnini polog reko Arna, su jamu mručiti. Dolinu to ruko so silno lope in roduvituu, kujti sem ter je ravnina tudi umetno namakana z vodotoči. Dva velika vodotoča vežota ruko Arno z ruko Serchio. Eden su prutaka od postajo Pontudura de mesta Pescia, drugi pa gro od tod do mesta Luccu (z 08 000 duš). Vlak ju silno hitro letel tik reke, da nas je s poskakovanjem močno stresal, ali pa je moral parni stroj tako no-vkreten biti. V mesečnem svitu ju bilo viditi prav viBoko goru proti postaji Empoli , kjer raao najboljšo toškausko vino. Od tod se začenja pravi raj ali vrt Italijo do Floronco, kamor smo došli ob 10. uri zvečer tega due. Brez števila težakov nas je za potne torbe obsulo, vse vpilo v nas in bo zaganjalo v torbe, ter priporočalo razne gostilnice. Zvolimo si pa za prenočišče bližnji „Hotel Ponciaui", ki ga priporočujo tudi BodiLukor v svoji kii|igi. Tu nam prinesejo k večerji prav veliko posodo G—7 litrov vina (v llaškonu) na mizo. Jaz rečem natakarju, da toliko si uu vjiumo spiti, ukoruvno smo zlo žejni. Pu odgovori nam, da naj le pijemo, kolikor jo nam drago , potom bomo plačali, taka šega jo tukaj v Floreuci I Tudi nekaj novega I Sjiali Brno pa malo zarad velike vročiuu. (Daljo prih.) pesteh, kriBtjanje se še ne morejo osloboditi židovskega jarma. JITa Dunaji so se v ponedeljek zbruli delavci vsnke vrste, govorili so posebno zoper delo ob nedeljih, zoper liste, ki izhajajo v ponedeljek zjutraj, vsled katerih so stavci jiri-moruui delati ob nedeljih. Posebno so govorili zoper to, kakor da bi bili listi v ponedeljkih jiotreba za ljudstvo. Ta svoj sklop so naznanili tudi lastnikom tiskareu in tovarn. Nuj huje so govorili zoper tuko imenovane demokratične liste, ki pravijo, da se |iotegujejo /u ljudstvo, u bogate se z njega žulji. — Delnici imajo prav, ali upanja je malo, da bi kaj dosegli ; kajti ravno tisti dau ko bo črkostavci sklepali resolucijo zoper nedeljsko delo, pisal jo „Tngblutt", da bedo izdajal, kukor prej „yc-nedeljski list" iu tako so tudi drugi listi jiri-moruni izdajati list že v "ponedeljek zjutraj. „Tugblatt" vendar kuj takega ui bil govoril, ko bi nu imel takih stavcov , ki so priprav -Ijeui delati tudi ob nedeljah popoludue. V AuNHec-JiideiilHirj^ ju bil izvoljen dr. Sprung z 232 glasovi na mesto od-stopivšega barona VValierskirchna — t«daj uu 2 krajih so zmagali levičarji. — (Ali bosta pa Sprung in Sturz zadržala fukcijozuo levicjt, du su ne prckucuu v propad.) lift lKu«lu|»c*gujo zojier jude, ker bi se rado otreslo pretežkega jarma. Ljud stvo še ui bilo nikdar tako razdraženo zoper iztiralce davkov, kakor ravno sodni, tu in tam se pretepavajo z njuni, mursikod jih pa tudi more. To jo dvakrat nevarno za deželo, ki je navezana na poljedeljhtvo, obrti ni, kjer jo pa, dela s tujim kapitalom za tujo korist. To veu dar ne knže zdiuvih razmer , da jo kmetijskega prebivalstva leto za letom manj in zu kmetijo delavnih rok manjka, po mestih iu sploh tam, ker jo zuslužek navezan un osebno službo, jo pn čedaljtfveč ljuditva. Od leta 1870 je nu Btotisoče ljudi ua kmetih manj, v mestih pa toliko več, to je posebno pokazala zadnja ljudsku štetev. L. 1870 se jo buvilo na Ogor skein, Erdeljakem in Roki s poljedoljntvom iu gozdiiurstvom 4 388.631 duš, 1. 1880 pa jo bilo takih ljudi 8,669.117 , tedaj jih jo b lo 609.614 mani nego I. 1870. Posestnikov jo bilo I. 1870: 1,631.071 a I. 1880: 1,133.086, najemnikov je bilo 1. 1870: 46.130, a 1. 1880: 22 236 Kuj nam kažejo to številke? Prvo število nam kaže, da imajo zemljišču munj posestnikov, u to šo ne kaže du eo nclinle t ste pntlikovske kmetijo iu nuimsto nrh nastale vočo kmetije. Na Ogerskem je mulo takih kmetij, na Erdeljakem v južno-vzhodnem delu je več tukih ra/.košanih zemljišč, u pruv tum niso nikjer manjših kmetij zlBguli v veče, in tum ui nič munj posestnikov. To zmtiujšunjo posestnikov zadene pravo Ogersko, iu pomeni, da so tu poljedeljsko ljudstvo zmanjšuje. Tistih bivš h 497 985 posestnikov je sjiadalo med munjše in srednjo pol|tidtdce. Tudi toliko manjše število najemnikov knže, da ginejo srednjo vrsto ljudje pri poljedelstvu. Kur števila tudi kažejo, da je pri poljedelstvu I. 1880 bilo manj vradtnkov iu manjtižukov kakor 1.1870, ue more se r^či, da so zemljišča boljo obde lovali. Recimo tu i>, du so delali s stroji, veu-tlar vso to nu stoji v pravem razmerji k zmanjšanju solskugu prebivalstvu. Da, dal prebivalstvo na Ogerskem beži prod poljodoljstvom, u bolje ročono, iz zemljišč ga pode. Ljudje, katerim prodado hišo, polje, bežo v mestu, gredo kur v službo, uli so dninarji , berači ali klateži. V blnžoni ogorski deželi živi 50 000 ljudi od beračenja. Muogo tukih pobeglih Beljakov prime za popotni les, gre v druge deželo kruhu iskat. Kuj pomagajo potom vso to lopo besedo, da je Ogersko toliko močno, du ni ukončnti, tla je narod v politiki sproten, ter poklican dn vodi Avstrijo , du Ogersko nosi kulturo nn vzhod, ako pu domače ljudstvo iz dežele beži, iu zapušča deželo, ki ima žo toku malo prebivalcev. Stvar jo zares dosti imenitna, da bi rosui politikarji in držuvn ki razpravljali taka vprašanja. Ako pojilo stvar tako naprej, bode imela Ogerska dežela glavno mesto umetno nališpuno, in nekaj tuiedežeisk h obrtnih podjetij, u poljodeljcev ue bode; držuva bode lu na popirji močna, v resnici pa slaba in onemogla. Vnniije države. JVlIlilNtov ju zunaj Huske^a 3000, od teh jih jo 2000 na Francoskem. Povsod, kjer se naselijo uihilisti, vstunovo odseke, ti imajo zopet pododBeke iu skupine. Vsak teh odsekov, po Augleškem, Švicarskem in Francoskem ima tiskarno, kjer delajo beguni, katerim največ zaupajo. 1'ri vsaki tiHkurui je tudi kemična orožu ca, iu ne daleč od glavnegu sedeža je tovarna za bombe. Pnhišni kramarji stvar ruz-uušajo. Kemična orožnimi no zavira „hišnih dol" ruskih begunov po večini, vse gro un to, kako bi bližnjega s poti spravili. Olusovite bombo, ki so spravilo z življenja ruskega čara, imele so peresa knkor uro in so bilo narejene v Parizu; poskušali so jih v gozdu Vusinut. V Londonu imajo nihilisti tudi delavko za sleparske denarje, kjer delajo papirnate rubolne, iti to zopet vujvuč raznese pohišni kramarji. Glava VHemu temu jo knez Krapotkin Njegovi trije tajniki so: Jitslokov, dr Uoussel i bivši ud komuue) iu G.ddenberg, ki so pu-nušu za kemiku, njegova družina jo v Parizu. Nihilisti v Parizu so ruzkropljeni po vseh okrajih največ jih pa živi okoli Panteonu iu Olacičre, nekaj ujih dela po tiskarnah pri Ha chette, Roif i. dr. Načelnik parižkih odsekov je nekov Krukov, imenujejo ga Potruski, prvi stavec v tiskarni ReiiT trg deB ScoIob 9. Naslednik je polkovnika Sokolov, katerega jo pa-rižka policija pognala. Razen 6 vodjev, mod katerimi so tudi našteva polkovnik Lavrov, razširjujejo nihilizom posebno tri žensko. — Mlajši nihilisti so izdajajo za dijake, so pridni, previdni, manj ko jo hrupa, ljubšo jim je. Mod zarotniki jo skoraj vso imen je občno, in odposlance plačujejo redno iz društveno blagajne. Tako piše francoski list ,,GnuloiB" temu pa zopet oporeka drug list „Voltairo", ki sicer glavno stvari potrdi, a lo pravi, da imeua ui-hilistov in njih naslovi niso pruv povedani. — Se vo da bi nekateri vse rudi utujili, ko bi se dalo, pa anarhistov luž nu spravi iz sveta. Le jodin pripomoček jo, tega su pa ne popri-mejo vlade, tedaj jim nihču no moro pomagati, ako namreč zadušti ogenj v tem kraji, pu švigne plamou drugoj. Izvirni dopisi. 1 I4uiiuilka, 8 novembra. (Kouoc fr a n č i š k a n s k o š o 1 o v Kamniku) Včeraj 7. nov. mej šolskim podukom popoludan, došlo je oo. frančiškanom povoiju od prodsedništvu okraj. šois. sveta, da imajo zapustiti šolsko poslopje in prenohati s podukom mladino, za katero so nad 100 let z velikim pridom, nesebično in vsjiešno delovali ter jo v dobro katoliko in zvesto državljane izgojovuli. — Kor jo bilo zuačujueinu gosp. Potorliuu pred sodniku kraj. šoIb. sveta nemogočo ravnati zoper voljo ljudstva tor vpeljavatl novo tri učitelje, (četrtega še zdaj ui, ker sta so že dva odpovedala tej službi) prevzame to nalogo okrajni komiHur dr. pl. Rilung in j h vpelje koi drugi dan povdurjujo posebno besed«: „Novi učitelji bodo ravno tako podučovuli kakor oo. frančiSkani." Ali s temi besedami jo malo vstregel liberalcem in temi, katerih orodje je on bil, ki so podučevnnjo dosedanjih gg. učiteljev kot slabo iu ne postavno zavrgli. Kajti čo bodo novi ravno tako podučevuli, jih zadene ravno taka osotla, ko oo. franč škano. Novim gg. učiteljem nič kuj no tlopadu, da so bili tako mulo sinipatičuo sprejeti, n temu niso krivi odstopivši učitelji oo. franči- škani, učitelji naj iščejo vzroka drugej, ako jim tukaj ne dopada. Tako je izpolnjena žolja liberalne stranke kateri ni bilo nobeno sredstvo preslabo, nuj si bode laž, obrekovanje ali hinavstvo, da je svoj namen dosegla. Marsikatere spletko godile bo se tudi za kulisami, katero so razvijajo o priličnem času. Znamenito jo lo to,du se navudni hudodelec sme zagovarjati, česar jo tožen ; n oo. frančiškane so kar uu Širna vein Pirkarjeve besede (katerih prvi ima zarad neresničnih oficielnih poročil priti v discipliuarno preiskavo) obsodili m odstavili. Im to so je zgodilo leta 1882 in ne za časa Stromayrjove dobe. Zdaj so g. Sitna lahko tolaži: „Solamen miseris socios habere malorum" ali oo. frančiškani odstopijo s častjo, a ne tako g. Siniti. 1 k Šhoiir lioke, 8. nov. (Pogreb č. o. gosp. S i g i s m u n d a Bohinca. Nesreča.) V ponodelok 6 nov. je umrl ob 1. uri popoludne v tukajšnjem kapucinskem sa-moslunn nekdanji guardijan č. gosp. o. Slišanimi Bohinc. Gole štiri lota ia štiri mesece ga je hudo mučila bolezen protin. Le malo-kuterikrut se jo mogel vsesti na posteljo, ali ua zato uulašč napravljen naslonjač. Večidel svojo bolezni, posebno šo zadnjo leto prebil jo le v postelji, ter vos udan pričakoval svoje rešiteljico — britke smrti. Da mu jo še toliko času prizanašala jo gotovo zasluga dobro postrežbe, ktero lo ljubezen, no denarno plačilo dati zamoro. Pogreb jo bil v Bredo 8. nov. volikanak, kakor jih Loka lo malo učaka. Spremljevalo je 18 duhovnov svojega brata k večnemu počitku na pokopališča v Staro Loko. Sprevod vodil jo č. g. M. Jeriha, uuuski spo-veduik, ker jo bil g. dekan po opravilih zu-držan. Mod potjo peli so žalostiuke in na grobu zapeli so duhovut za lienedictusip. Ang. Hribarjevo uagrobnico: „človck glej dognanju HVOJt)". Velika muožica ljudi šla jo za trugo in mu tako skazala zadnja čast. Pokazala je s tem, da ni pozabila priljubljenega očeta, po-sobno dobrega spovedniku, akoravuo ga ui vi-dila že več kol štiri letu. Kot prejšnji guardjun b i jo Ločuuom dobro znau iu občo priljubljen. Rojen jo b 1 v Mengški fari leta 1825, tedaj šo lo 57 lot star. Naj v miru počival Pretočeni teden ponesrečil se jo komaj 29 lot stari posestnik v Zapotnici Gregor Ažbo. Kuhal jo oglje. Kor jo bil že truden, noč mrzla šol je ob 11. uri na kopo spat. Ali ui se več prebudil, ob 3. uri zjutraj dobila ga jo njegova žena mrtvega šo ua kopi ležečega. Zadušil ga jo vogoljui puh. Zapustil jo mlado vdovo iu 3 otroke. Malo več previdnosti pri tukih opruvilih bi bilo pač svetovati y. le lieHkinice, 7. nov. (Gostu j z Loko na Cirkuo.) Včeraj 6. t. m. jo gospod deželni (iredsednik sam pregledal obe črti, namreč čez Sovodenj in Kopučnico. — Spremljali ho ga okrajni glnvur kruujski, ti.nl-inžeuir VVithChol, goHpodjo cestnega odbora loškega iii c rkljunskega. Corkljattom naš deželni predsednik kot nekdanji Ijubijoni okrajni glavar tolminski šo vedno ostane nepozabljiv. Slovesnega sprejem« sicer ni bilo, ker so poprej o tem potovanji ui uič zvedelo, vendar je nu Sovodnjem pokanje možuarjov pozdravljalo namestnika cesarjevega, in lepo zvononjo v Novi Oselicl ga je spremljalo, ko ho jo peljal ikoz liro. PrijiroHli kmetje, s kterimi so jo visoki gospod pogovarjal, no morejo prehvalitt njegovega bluzi g«, priljuduega obnašanja. Vsi gospodje bo se na tej poti lahko prepričali, koliko boljša bi bila črta čez Kopačnico. Kar zadeva dopisnika „Izza Poljan", kteri je pri poročal v „SI ovencu" cesto čez Sovodenj in dalje pod Otaležem, mu naravnost povem, da je nihče v m slih ni imel. Kopačenska s cer privatna cesta bila je po neki rudarski družbi pred okoli 30 leti izdelana, veljala je 14 000 gl. in je bila v štirih mescih gotova. Odkar je pa ta družba nehala, od tega je 14 let, ceBta ni bila nikdar več posuta, in vendar je še zdaj mnogo trdnejša, boljše ohranjena, kakor okrajna cesta tez Sovodenj, ktera gre od Terbije goriške meje, dobri dve uri hoda po mehkem, osojnem svetu, in nikjer v obližji ni dobiti pripravne tvarine za posipanje, kakor le mehki rudeči kamen. Prva cesta je Bkoz in skoz do Hotavelj 2 sežnja široka, skoraj uro hoda krajša, na solčni strani , na celi črti naj boljši poBip precej pri roki. Gotovo je, da bi precej manj veljala, hakor čez Sovodenj. Hvala deželnemu zboru, da je na to črto vlado opozoril in jo priporočil. Naša srčna želja je, da bi Be njegov predlog spolnil. Za naše vbožne kraje bo cesta velika dobrot?, ker bodo delalci, ki morajo zdaj ua ptuje hoditi ter si zaslužka iskati, potem lahko doma zaslužili pošteno dnino. K Dunaja, 9. novembra. Predragi „Slovenec"! Ker ima „SIovenec" v zadnjem času toliko dobrih in jedrnatih člankov, da ga dunajski visokošolci z največjim veseljem bero in Be kar oddahnejo, kedar v kavarni vmazan judovsk časnik iz rok dado in ,,Slovenca" zagledajo, zato se bomo tudi mi potrudili z Du naja v milo Blovensko domovino kako novico poslati.*) Pisati pa hočem o naši ljubi slovenski mladini, ki se tudi na Dunaji trudi in z navdušenjem deluje v literarnem društvu v pravnem in kmetijsko-gospodarskem klubu. Da je sad teh društev velik, ne bo nobeden tajil. Saj pa imamo tudi izglede! Tako je nekdajni tajnik pravoslovnega kluba gosp. Aleksander Hudovernik ki je v „Kresu" Sibirijo tako kratko in originalno popisal, spisal pravno terminologijo, ktero bralci „Slov. Pravnika" po odlomkih, ktere je gosp. pisatelj priobčeval dobro poznajo. Delo je po mnenju vseh pravo-in jezikoslovcev izvrstno in zasluži imenovano biti. Kakor Be sliši je delo dogotovljeno in gosp. pisatelj samo še založnika išče. Enako pozornost pa je vzbud'l tu mej dunajskim dijBŠtvom predsednik agronomičnega kluba, gosp. Oblak, ki je slučajno zdaj v Bosni. On ni le Bamo izvrsten govornik, ampak tudi veščak na svojem polju. Ti možje, če jim Bog da zdravje in Brečo, bodo domovini še veliko koristili I Kajti oni pri vsem tem še niso pozabili na vero, oni delajo z zaupanjem v Boga. Enako žalibog! ne moremo reči o literarnem društvu, zakaj tam se velikokrat sliši kako kisla in neBlana zaljubljena pesem ali pa kaka pregrešna novelica. Ti ljudje poznajo Bamo grešno ženstvo, Marije M. B,, kr&ausk.h sv. devic pa ne. Pa vendar pri vsem tem še slovenska mladina ni tako pokvarjena, kakor drugo dijaštvo; tako je n. pr. sedajni predsednik Slovenije, gosp, Rad. Pukl izgled kršacskega dijaka. — čaBt komur čast! Zato pa se imamo znhva-liti pobožaosti slovenskega naroda, če tudi mi Slovenci nimamo posebna „kulture", a imamo vero: Ne zida v oblake, kdor na Boga zaupa! Saj znana resnica je, da se je pri vsih zapadnih narodih vera v kulturi zanemarjala; *) Lopo prosimo. Vredn. prežalostna osoda dandanes je pa tudi znana. Glavni namen vse omike je vendar: „Iščite naj popred božjega kraljeBtva". Žalibog, da to le preveč mladina na visokih šolah pozabi! Oj kakšna pokvarjenost, kolike pregrehe, kako brezverstvo 1 O vi vsta-novitelji liberalnih šol, kako težek odgovor boste dajali I Vaše brezverne šole bo krive, da tudi marsikateri slovenski mladeueč, ki uade poln, nepokvarjen, navdušen in vnet za vero, cesarja in domovino na Dunaj pride, pa ga ga ves pokvarjen in nevernež zapusti? Najprej zabrede v pregrehe, potem zgubi vero, ki jo morebiti nikdar več ne bo nazaj dobil, in kaj je z domovino? O žalostna majka! Saj veš da so taki ljudje najhujši tvoji sovražniku Cesar takemu človeku le še toliko velja, kolikor mu plače daje. Kaj ti pomaga, slovenski mladentč, če postaneš doktor, če pa večno življenje zgubiš! Na sodni dan ne boš dobil tožbe. Zares velika dobrota bi bila, ko bi že enkrat osnovali v Ljubljani univerzo. Koliko manj naše inteligence bilo bi pokvarjene! Koliko manj bi onega strups, ki se v velikih mestih nahaja v našo domovino prišlo!*) Domače novice. V Ljubljani, 11. novembra. (Volitev ljubljanskega mesta.) Volilno gibanje je bilo živahno, izvoljen je župan g. Grasselli s 515 glasovi; dobil je nad 23 glasov več, kakor svoje dni vitez Schneid, ko je prvikrat prederta bila nemška falanga. Vseh volilcev Ljubljanskega meBta je 1182, ali toliko, jih nikoli ne pride volit. Kedar je bila velitev naj bolj živahna, prišlo jih je nad 800. Iz tega se da sklepati, da je večina poslancu za narodno stranko v Ljubljani za sedaj zagotovljena. — Kdo bi bil pred nekaterimi leti verjel, da bode v L ubljani kaj tacega učabai? Vendar smo učakali, dajmo pred vsem Bogu hvalo! — Nam se ta opomba nikakor ne zdi odveč; kajti viša roka svet vlada, prevrat v političnih rečeh godi Be večkrat, ne da bi se ljudem kaj tacega sanialo, na Bvetu ni ga naključja. — V drugi vrsti gre pa tudi hvala vztrajnoBti ljubljanskih volilcev, ki se tndi materielne zgube ne boje, da zadostujejo svoji državljanski dolžnosti. — Dosti britkega smo že dožive i v Ljubljani, narodna stranka Be je gotovo zmodrila, da bode vedla svojo zmago modro rab ti, in nasprotnika po nepotrebnem ne žaliti, kajti tako ravnanje ni bilo častno, in nS da bi bvojo zmago rabili nasprotnikom v razžaljenje, sebi v nečaBt. — Ako še povemo, da Be fakcjozna stranka v Ljubljani volitve ni vdeležila, dali smo kratek pregled volitve dne 9. novembra v beli Ljubljani, in izrazili občutke, ki so nas navdajali, slišati da je volitev izpala tako častno za narod. (Trgovinska in obrtnijska zbornica) je volila aoglaeno s 14 glasovi g. Petra Graselija za državnega poalatca, gosp. Graselli je tedaj dobil vsega skupaj 529 glasov. Nemci niao prišli k ti volitvi. (G. Henrik Weiglein) bivši okrajni glavar v Černomlji pride v Krško a ne v Kemnik. (Vabilo.) V nedeljo, 12. nov. o '/26. uri ima družba sv. Vincencija občni zbor. Ob enem obhaja tudi začetno BloveBnoBt deška Bi-rotišnica v novi hiši na Poljanah št. 36. (Poslopje za c. k. m. in ž. učiteljišče). *) Pravo Slovenci ! Bodite prepričani, da človek zarad vernega in kršanskega značaja nič manj ne zn&, pač pa vae boljše in vestnejše obrača. Vredn. Za gotovo se zatrjuje, da so svitli cesar potrdili zgradbo učiteljišča, pripravlja Be Bedaj, da ae bode delo začelo precej spomladi, da bode še tisto leto Btalo pod streho. (Občni zbor c. kr. kmetijske družbe) bode 15. t. m. ob 9. uri v mestni dvorani. Program obsega: 1. Predsednik otvori aejo; 2. voli se družbeni tajnik; 3. volijo se 3 članovi centralnega odbora namesto članov, ki izstopajo po §. 22. dr. pravil, 4. centralni odbor daje račun; o. predlaga se družbini račun zal. 1882 in predštev za 1. 1883, podrobnosti ae lahko pogledajo v družbini pisarni; 6. gosp. Ernest Kramar govori: Kako bi bilo mogoče, oživiti podružnice kmetijske družbe, da bi se delavnost družbina po njih v pravem pomenu preselila na deželo; 7. poročila in nasveti poddružnic. (G. Andrej Einspieler) Blavno znani voditelj koroških Slovencev obhaja 13. t. m. Bvoj 70. rojstni dan. Nevstrašljivemu in pogumnemu gospodu zakliče tudi „Siovenec" Ad multos annosl Javne dražbe. 13. novembra. 3. eks. drž. pos. Anton Lev-stek iz M. Lašic, Lašice. 1. eks. drž. pos. Jože Krsnik iz Ribna, 2486 gl. Radovljica. 1. eks. drž. pos. Terez Lusin iz Gor čevasi 4143 gl. Ribnick. 2. eks. drž. graščine Obererkenstein gdč. Viljel-mine Heidl. Ljubljana. 14. nov. 3. eks. drž. pos. Kaspar Vidrih iz Terna 316 gl. Postojna. 3. eks. drž. posest. Jože Srebot iz Neverke 3009 gl. Postojna. IJmrli so t 7. novembra. Anton Mekinda, 13 dni 8. nov. Jože Fink, 3 mcsce. 9. nov. Marija Križaj, 72 let, razkroj krvi. V bolnišnici. 5. novembra. Marija Karmel, 70 let, oslab-Ijenje. 7. nov. Johana Kinkel. 77 let, rak v jetrih. Zalivala, Ker ni mogoče, v ero, ki so mi zarad odlikovanja fa