Šlev, 2fi.
V LInDTJanf, v srefio dne i. le&raarla 1922.
Leto L.
Naročnina
ib lržavo SHSi si seu i«tt iapret Otu <0*— z« pui tet« „ ,, m 48>— 2» Satr s ,. a »■«
sa ec mesec # ,< (
«» tnozamstvo« oeloletno.....Oln. 15(N—
raes«floo . , , , u 12*50
=== .Sobotna Izdaja: = * Jugu«ia«i|l , . . O)d. 10 — »inosemstvo . , , „ 80 —
hmm Slev 50 por.
istoJ^aa
inseratom: ss t>osto$»a pettlna vrsta miU oglasi po K 4'— ta (L 6 —, veliki oglati nad 45 mm višin« po K 8 —, poslan« Ud. po K 12 —.
Pri v«6|eiii naročila popust.
tzbaja vsak lan IzvzemSl ponedeljka ln dneva po pias-nlbn ob S. ari zfutia).
Mesečna priloga: (lastnik iKSt
Poštnina plačana k iotovinL
šOtUT Uredništvo je v Kopltarlevl ullol it«*. 6/UL Rokopisi s« ne vračalo, nstrsnktraaa pisma sa a« 8pre|ema|o. Oradn tel«L štv. SO, apravu. it«. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava 1« v Kopltarlevl al. 6. — Račun poštne bran. llabl!an«ko št. 650 za aaročnlno ln št 34B za oglase, aagreb.jB.011, satal«*, 7563, praška to dnaaj. 24.797
cSeoentralizacšja.
»Srpski književni glasnik«, ki pravkar otvarja anketo o srbo-hrvatskem sporu, je prinesel v svoji 2. številki 16. januarja t. 1. zanimiv članek dr. R. Mitkoviča pod naslovom »Delimična decentralizacija«. Ker je članek veleznačilen za mišljenje vseh treznih in domovino brez egoističnih ali strankarskokoristnih ozirov ljubečih ljudi, podajamo našim čitateljem glavne njegove misli:
Ali zadostuje vidovdanska ustava za utrditev državnega edinstva, ki nam je vsem drago?
Bistvo edinstva je, da se država uredi tako, da bodo v nji zadovoljni vsi sestavni elementi: Srbi, Hrvatje in Slovenci. To je mogoče, če se vsi zadovoljno odločijo za skupno življenje v enotni državi, če se jim omogoči popolna svoboda gibanja in delovanja, ako se jim zagotovi državljanska in politična enakopravnost in če se jim dopusti, da kot deli ene celote svobodno razpolagajo s svojo usodo.
Ali je nova ustava izpolnila zgornje pogoje? Da, toda samo deloma. Sankcionirala je edinstveno državo, odklonila separatizem, postavila narod in državo nad pleme in vero. Toda ustavotvorci so napravili eno napako: centralizirali so vse panoge državne uprave in vse institucijo v zemlji brez ozira na zgodovinske, psihološke in kullurn.e razlike pokrajin. Teh ustava ne more in ne potrebuje odstranjevati.
Sistem edinstvenosti ne ugaja Hrvatom in Slovencem, Oni zahtevajo pokrajinsko samoupravo s pokrajinsko vlado, ki bo odgovorna pokrajinski skupščini. Zagreb in Ljubljana se v tem popolnoma skladata in ne mislita na nikak kompromis.
Naše mnenje je, da je bilo treba obdržati pokrajine z lokalnimi vladami in lokalnimi skupščinami.
Sčfmoupravno delo pokrajin pa more biti plodno le, če je prosto državnega tu-torstva. Toda ne tudi državne kontrole, ki mora skrbeti za to, da se onemogočijo samovoljnosti in ignoriranje ustave. Vendar pa bi ne bilo treba dati kraljevim namestnikom pravice veta proti zakonom, ki jih sklenejo pokrajinske skupščine. Za spore med pokrajino in državo naj bi se ustanovilo posebno sodišče, v katerem naj bi bila zastopana pravna elita zemlje.
Tako organiziranim pokrajinam s svojimi vladami in parlamenti bi bilo treba dodeliti sledeče panoge državne uprave: Prosveto, policijo, gospodarstvo, zdravstvo, gradbarstvo in administracijo.
Centralizirana država je draga, biro-kraitična in nemoderna. Ona nosi v sebi klice samovolje, uzurpatorstva in korupcije. In čim mlajša je kaka država, tem večja je nevarnost. Zato se čuti v zemljah, kjer prevladuje centralizem, potreba po neki decentralizaciji. V času splošne volilne pravice in demokracije je centralistični vladni sistem zastarel.
Pretirani centralizem ne samo ne bi prinesel dobrih sadov za Jugoslavijo, am-kap bi izzval nezadovoljnost in potrese, ki se jih je treba varovati. Stara kraljevina Srbija ima v tem oziru bridke izkušnje. S svojim centralizmom je pokazala ravno v tistih panogah, ki jih mi predlagamo za pokrajine, slabe rezultate. V prosveti 25% pismenih; v policiji 40% uradnikov brez kvalifikacije, v službi strank in režima, javne varnosti pa nobene; — v gospodarstvu: primitivno obdelovanje zemlje; kljub tolikim prirodnim bogastvom Srbije so predvojne vlade le s težavo dobile vsoto 80 milijonov dinarjev za pokritje proračuna; — v zdravstvu: Belgrad pride na mednarodnem kongresu, v Rimu na prvo mesto smrti vsled tuberkuloze; — v gradbarstvu: ni zemlje v Evropi, ki bi bila tako nazadnjaška glede javnih zgradb kot naša itd.
Vlada, ki v mali, partriarhalični 8rbiji ni uspela s svojim centralizmom, je obsojena v veliki moderni Jugoslaviji na gotov polom.
Nič ni bolj krivo, kakor misel, da bi delna decentralizacija oslabila državno edinstvo. Nasprotno!
Po našem mišljenju je rešitev državne-Jn edinstva v delni decentralizaciji državne
uprave. Samo tako je mogoče zadovoljiti avtonomiste, čijih zahtev ni mogoče kar ignorirati.
Radikalno-demokratska koalicija, ki je nastala potom kompromisa in ki živi od
kompromisa, bi prav lahko prenesla kompromis o delni decentralizaciji države. Se ve je to mogoče provesti samo potom ustavne revizr e; ta pa je neizbežna. Zato: čim prej tem bolje!
POSLANEC SUŠNJK STAVI MINISTRA NA ODGOVOR.
Poslanec Anton S u š n i k je stavil 28. januarja na vojnega ministra sledeči upit: Slovenski rekruti, ki so morali letos za božič k vojakom, so se vozili cel teden v nezakurjenih vagonih, tako da so se mnogi preliladili in zboleli. Ko so prispeli na določena mesta v vojašnico, so morali biti tri tedne v civilni obleki, ležati na golih tleh in v nezakurjenih sobah. V vojašnicah vlada velikanska nesnaga, tako da so vojaki že polni uši. Spati morajo po dva ali celo po trije na eni postelji. Obleka in obutev je nezadostna. Ker morajo biti vojaki v hudi zimi po ves dan na mrazu, so vsi v nevarnosti, da ozebejo in zbolijo. Pritožujejo se, da se ž njimi slabo ravna, da jih celo pre-
tepajo brez vzroka, da jih žalijo in preklinjajo z najgršimi kletvami, dalje da je hrana neprimerna in slaba, tako da jih je že mnogo bolnih. Ko je bil katoliški božič, niso smeli praznovati; niti v cerkev jih niso pustili.
Take in enake pritožbe mi prihajajo iz raznih krajev Srbije, iz Mostara in od 40. pešpolka. Zato vprašam gospoda ministra:
1.	Kaj hoče ukreniti, da se bo s slovenskimi vojaki postopalo pravično in po zakonu?
2.	Ali hoče gospod minister takoj odrediti strogo preiskavo in odpraviti vse te ne-dostatke?
Prosim pismeni odgovor.
ftiliMiS IZ.
se! u2(oallce
Belgrad, 31. jan. (Izv.) Monopol na sol in vžigalice pomenja veliko škodo za prebivalstvo, ker podražuje te proizvode ter naklada bremena državni upravi, kateri ne prinaša nobenih dohodkov ravno zato, ker
je uprava predraga. V odseku finančnega odbora so zahtevali poslanci Jugoslovanskega kluba skupno z mnogimi drugimi člani odbora, naj se ta monopol popolnoma ukine. O tej zadevi se bo še razpravljalo.
Belgrad, 31. jan. (Izv.) Šef grškega generalnega štaba general Dusmanis, ki je prišel včeraj v spremstvu grškega prestolonaslednika v Belgrad, je posetil vojnega ministra Vasica in načelnika generalnega štaba Pešiča. Dopoldne je posetil ministr-
skega predsednika in zunanjega ministra. Dasi se naglasa, da je prišel general Dusmanis v Belgrad kot privatna oseba, se vendar spravlja njegov prihod v zvezo z vojaško konvencijo med Grško in Jugoslavijo.
tfvjfl SBms •AHftSIv «W%Wf 9VWlle»(SJa
MINISTRI NE ODGOVARJAJO. - TRGOVINSKA POGODBA Z NEMČIJO. — IZJAVA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. - DIVAC BRANI VLADO.
Belgrad, 31. jan. Predsednik dr. Fubar je otvoril sejo narodne skupščine ob 17.05. Posl. Milan Pribičevič )'e vprašal predsednika skupščine, kaj misli ukreniti, da se v bodoče prepreči postopanje ministrov, ki v nekaterih slučajih ne odgovarjajo ua interpelacije. Dr. Ribar je odgovoril, da bo v bodoče pazil na to, da bodo ministri odgovarjali na vprašanj1«. Na vprašanje poslanca Ivaniča je odgovoril predsednik dr. Ribar, da je že zahteval od odbora za poslovnik, da konča svoje delo do 10. februarja. Skupščina je vzela to na znanje. — Nato je skupščina prešla na dnevni red: Začasna trgovinska pogodba med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemčijo. Po prečitaniu poročila, je poročal trgovinski minisler dr. Spaho in naglašil potrebo, da stopimo z Nemčijo v pogodbeno stanje, ter razložil načrt pogodbe. Naš izvoz v Nemčijo je leta 1920 znašal polovico vsega našega izvoza in stoji Nemči/a na tretjem mestu med državami, ki dobivajo od nas blago. Izvažali smo največ zelje, suhe sliv? in meso, uvažali pa železo, stroje, razne aparate, posebno električne itd. Promet med nami in Nemčijo je bil otežkočen, ker nismo dobivali blaga od Nemčije direktno in smo morali radi tega plačevati nagrade za posredovanje. Škoda je bila v tem, da nismo morali plačevati samo te nagrade, temveč se je opažala škoda tudi na valutnem polju. Namesto v markah smo večkral morali plačevati nemško blago z dragimi valutami, kakor n. pr. v lirah ali švicarskih frankih, kar je nepovoljno vplivalo na našo valuto. Glede pogodbenega načrta je omenil, da se ie pogodba napravila z največ/imi pooblastitvami, toda brez tarifnega dela. Take pogodbe so bile običajne samo med državami, med katerimi je bil slab trgovinski promet. Člen 5 pogodbe določa, da smemo, ako bi bila potreba, prepovedati izvoz in uvoz gotovega blaga. Ker je vprašanje etabliranja tujcev vezano z gotovimi političnimi vprašanji, se (e to
vprašanje za sedaj pustilo nerešeno. Ta pogodba torej nima niti tavifarnega dela, niti določb o etabliranju tujcev. Pogodba ima to prednost, da so odpadle vse odredbe o kompenzacijah in kontingentih. Minister je končal s tem, da /e ta pogodba potrebna in da se mora izvesti. —
Nato je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba posl. Br od ar, ki je izjavil: V imenu Jugoslovanskega kluba mi je čast izjavili ■/. ozirom nn predlog trgovinske pogodbo z Nemčijo, da se s tem strinjamo, v kolikor je to koristno nešim kmetom, delavcem, obrtnikom in naši industriji. Glede dobre izvedbe te pogodbe pa pripominjamo, da primanjkuje organizacije trgovine in prometne službe, ki bi se morala čim prej urediti v sporazumu z ministrstvom za zunanje stvari. V ostalem smo prepričani, da ne bo sedanja vlada izvedla te pogodbe, kakor bi bilo potrebno, in da bo tudi v onih stvareh, ki jih je sprejela, šikanirala trgovino s svojimi carinskimi odredbami. Radi tega, ker nimamo zaupanja v vlado, bomo glasovali proti.<:
Zemljoradnik Jovanovič smatra, da je pogodba dobra in da bodo zemljoradnik) glasovali za.
Posl. D i v a c (soc. dem.) je izjavil, da bi imela biti trgovinska pogodba z Nemčijo že davno sklenjena in da je temu kriv Sto)'an Protič kot bivši ministrski predsednik. — Potem je govoril v svrho osebnih pojasnil posl. Stojan Protič in omeni!, da v prvih osmih mesecih, ko je bil na vladi, ni mogel izgotoviti pogodbe z Nemčijo radi takratnih zunanjih in notranjih razmer v državi. Potem je prišla demo-kratsko-socialistična vlada, ki je trajala od avgusta 1919 do februarja 1920, potem pa je zopet on prišel na vlado. Karakteri-zacija takratne parlamentarne situacije je bila ta, da je opozicija prve dni začela tehnično obstrukcijo in preprečila parlamentarno delo. — Za njim jc govori! posl. Brandr.er v prilog pogodbi. Nato je skup-
ščina prešla na načelno glasovanje. Glasovalo je 171 poslancev, in sicer 157 za, 14 proti. Proti je glasoval Jugoslovanski klub. Pri glasovanju v posameznostih so bili vsi členi sprejeli brez pripombe, samo proti členu 16 so glasovali Jugoslovanski klub in socialni demokrati, češ da je nejasen. Nato jc bilo tretje glasovanje. Glasovalo je 170 poslancev, in sicer 156 za, 14 proti. Predsednik je objavil, da je sprejet zakonski predlog o trgovinski pogodbi z Nemčijo. Objavil je tudi, da bo odsotne poslance kaznoval s tem, da jim bo odrekel dncvnice. Seja je bila zaključena in prihodnja odrejena za jutri popoldne ob 16. uri.	_
Podražer&je tobaka.
Belgrad, 31. jan. (Izv.) Zastopnik uprave državnih monopolov je izjavil na seji finančnega odseka, da se bodo zapet povišale cene tobačnim proizvodom. Poslanec Jugoslovanskega kluba g. K1 e k 1 je nastopil proti povišanju cen tobaka, zlasti slabših vrst, ki jih rabijo nižji sloji, predvsem tobaka za pipo. Odsek je sprejel Kle-klov predlog. Končnoveljavno bo sklepal plenum finančnega odbora.
Za delavstvo tobačniSi tvornic.
Belgrad, 31. jan. (Izv.) Poslanci Jugoslovanskega kluba so na seji finančnega odseka zahtevali pravično ureditev osnovne plače nastavljencev v tobačnih tvorni-cah. Doslej so bili plačani tobačni delavci v Srbiji v dinarjih, v Hrvatski in Sloveniji pa v kronah. Posl. K1 e k 1 je zahteval izenačenje draginjskih doklad za delavce in nameščence v tobačnih tvornicah. Odsek je sprejel predlog posl. Klekla.
K0NKLAVE.
Rim, 30. jan. Po šestih zadušnicah za pokojnega papeža, ki so se zadnje dni brale v cerkvi sv. Petra, se je danes dopoldne vršila v sikstinski kapeli otvoritvena maša za konklave, katere so se udeležili vsi kardinali, mnogo nadškofov in škofov, diplomatski zbor, zastopnik malteškega reda in zastopnik rimskega patrieijata. Po rnaai so kardinali odšli v dvorano konzistorija na zborovanje.
Dr. KOROŠEC PROTI VE11SK0KULTUR-NEMU ŠKANDALU.
Belgrad, 31. jan. (Izv.) Posl. dr. K o -rošec je interpeliral ministra prosvete, ker je učiteljica Srbkinja v Sulovcu prepovedala otrokom iti v katoliško cerkev k verouku. Šolska oblast je ludi odstranila razpelo iz katoliške šole.
AG10 NA ZLATO POVIŠAN.
Belgrad, 31. jan. (Izv.) Finančno ministrstvo je povišalo agio na zlato za 6 Din.
Dr. DIJLIBIC ZA PRAVIČNO ODPLAČEVANJE DOLGOV MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO.
Belgrad, 31. jan. (Izv.) Posl. dr. D lili b i č je stavil vprašane nn ministra za trgovino in finance glede ureditve načina izvrševanja plačil med našimi državljani in italijanskimi podaniki v onih krajih, ki so pripadli Italiji, zlasti v Trstu. Tako morajo naši državljani, kadar plačujejo dolgove v. Trstu, plačati 60 lir za 100 kron, nasprotno pa, kadar je treba plačati iz Trsta dolgove v Dalmaciji, plačajo Italijani samo 25 lir za 100 kron. To je velika razlika, radi katere bo propadlo mnogo naših ljudi v Italiji. Tudi zavarovalni zavodi v Trstu postopajo na enak način. Radi tega zahteva poslanec dr. Dulibič, da se to vprašanje mora urediti potom pogodbe z Italijo, ter vprašuje, kaj je vlada podvzela, da zavaruje interese naših državljanov in državo samo.
1S0 MILIJONOV OBRESTI DRŽAVNEGA DOIX!A V FRANCIJI.
Belgrad, 31. jan. (Izv.) V odseku finančnega odbora narodne skupščine je izjavil zastopnik finančnega ministrstva, da ne za-dosbtje za plačan je obresti in provizij za državne dolgove v Franciji vsota 59 milijonov dinarjev, ker je treba radi povišanega agia v 1. 1922. plačati 150 milijonov Din.
MAŽARSKO VOJAŠTVO.
Budimpešta, 31. /an. V današnji seji
narodne skupščine je bi! predložen zakon-
ski načrt glede kr. mažarskega honvcda. Ta načrt je bil predložen zakonodaji na zahtevo entente. Načrt določa v bistvu nastopno: Prezenčno stanje honveda, ki se nikakor ne sme zvišati, znaša 1750 častnikov, 2343 podčastnikov in 30.916 mož, skupaj 35.000 mož. Honved se izpolnjuje iz
Erontovoljcev. Častniški zbor obstoj* iz-ijučno iz poklicnih častnikov. Dalje je bil predložen načrt glede prezenčnega stanja, dopolnjevanja in oboroževanja policije ter ©rožništva. Ta načrt določa za vsako vrsto w 13.000 mož. Policija in orožništvo se do-;>olajujeta z naborom. Finančni minister je predložil zakonski načrt, ki zvišuje dragin/-ske doklf.de za javne nameščence, upoko-ience, vdove in sirote od 1. februarja za 100 odstotkov. V ta namen se zahteva kredi! v skupnem znesku 1 miljarde kron.
V ITfTENAU — NEMŠKI ZUNANJI MINI-STER
Berlin, 31. jan. Državni predsednik jc imenoval dr, Vallerja Rathenaua za ministra zunanjih poslov.
ViKEDNOST SOVJETSKEGA RUBLJA-
Moskva, 31. jan. Okrožnica na vse državp* blagajtae veli: Od 1. februarja naprej ;e določi kurz predvojnega rublja s 150.000
s o rje takimi rublji.
VPRAŠANJE 0RIENTA.
Parir, 31. jan. Konferenca zunanjih mini atrov Velike Britanije, Francije in Italije, ki ima nalogo, proučiti vprašanje orienta, je za nekaj dni odgodena, da se omogoči Lordu Curzonu in della Torretti, da sprej-uifta francoske pripombe k angleški spomenici. Končnovel javni termin za konferenco še ni določen.
UAZPRAVA PROTI ATBNTAT0RJEM.
Rjlgrad, 81. jan. (Izv.) Danes se je v sodni r»Sj>ravi proti atentatorjem vršilo zasliševanje ob-tr#e*?ga tapetniškega delavca iz Bosne Gjorgja Htmnkoviča, ki jo govoril o komunističnih sejah v »oveni sadu ter o bombah, izročenih Czakyju. Naglic js opisoval odnošaje med Nikolo Kovačevl-
ln Vlado Markovičem. Zatem se je konfronti-Nt! 3 Czakyjem. Obtoženec ni priznal nobene krivce. Kalo so so prečitalo razne izpovedbe. Pri na-daijnjtffl zaslišanju je obtoženka Klara Libis izjavila, da ne v<š ničesar o protizakoniti komunistični organizaciji in da se ni udeleževala tajnih stsiankov. Bila je samo enkrat na sestanku pri feoraki ter ne ve, kaj se je tam delalo. Priznava, da se je sestala s pobeglim obtožencem Inhacsem, vendar pa samo radi denarja. Ugovarja vsem očitkom ter pravi, da je že tri mesece bolna in da je postopanje na policiji vplivalo na njeno bolezen. Trinominja, da so jo na policiji pred zaslišanjem opili in da ne v£, kaj je govorila. Zatem je predsednik prekinil razpravo za 10 minut. Nato so so 'zasliševale priče, katerih mnogo ni prišlo in so se ferečitale njihove izpovedbe. Zaslišale so se priče, ki so prijele napadalca Stejiča in mu odvzele bombe. Razprava se nadaljuje jutri ob 8. zjutraj.
žalostne prometne razmere na
severu naše države.
^ Posl. dr. Josip H o h n j e c je v 22. seji narodne skupščine o prometnih razmerah na severu naše države govoril sledeče:
Trgovska pogodba z Nemško Avstrijo ini daje povod, da izpregovorim nekoliko besed o nekem nedostatku, ki ga je kriva Avstrija in ki se nanaša na tranzitni promet po železniški progi Maribor—Ljutomer.
Člen 5. trgovske pogodbo z Nemško Avstrijo določa to-le: »Tranzit je oslobodjen od imutrašnjih eariua i sličnih dažbina i ne sme biti podvrgnut nikakvim nepotrebnim odugovlačenjima iii ogranl-čenjima.<
Železnica iz Maribora do Ljutomera Ima tri dele: 1. Iz Maribora preko St. IIja do Spilja. Ta Imi> po teritoriju naše države. 2. Od Maribora do Radgono, ki teče po teritoriju Nemške Avstrije. 3. Od Gornje Radgone dalje, ki teče zopet po na-itn ozemlju. To je unikum, ki ga je ustvarila mi-
ia v"
rovua konferenca v Parizu s tem, da je to obmejno žolezniško progo tako razdelila. Naši zastopniki v Parizu so opozarjali mirovno konferenco na veliki gospodarski nedoetatek toke ureditve, pa so dobili odgovor, da konferenca ne more odstopiti od te razmejitve, ker baje to zahtevajo nacionalni momenti. Konferenca je pa dala slovesno obljubo, du bo na tej progi ves tranzit svoboden, da bodo propta vsa pota, vsi mostovi itd. Tako se nam je »Iovmb« obetalo v Parizu in tozadevne določbe so bile tudi sprejete v mirovno pogodbo saint-germainsko.
In kaj vidimo danes? Ml vidimo, da Avstrija, ki se dela na zunaj tako legalno in ki pri vsaki priliki tako slovesno zatrjuje, da natanko izvrfuje svoje dolžnosti napram drugim državam, ne dovoljuje tranzita za našo državo na progi od Spilja do Radgone. Ta država, ki je majhna in odvisna od podpore drugih držav, se je postavila v pozo gospoda proti naši državi in ne dovoljuje tega, kar bi morala dovoliti po saintgermainski mirovni pogodbi.
Sedaj določa tudi člen 6. trgovske pogodbe z Avstrijo, da se bo vršil tranzit na progi Radgona— Špilje brez notranje carine, ne da bi bil podvržen nepotrebnemu zavlačevanju in omejevanju. Jaz bi rad vedel, ali bo sedaj otvorila Avstrija tranzitni promet med Špiljem in Radgono. Ta promet je bil za kratko dobo že odprt. In kaj se je takrat dogodilo? Inscenlrali so so od strani gotovih nacionalnih olementov na meji neki nemiri, provocirali se izgredi in izražale so so pretnje, češ, da bodo neki elementi v slučaju, da se bo vršil na progi Špilje—Radgona tranzitni promet z našo država, to stvar preprečili z raznimi nasilnimi sredstvi.
Ako nima nemškoavstrijslta vlada na Dunaju in vlada v Gradcu toliko moči, da bi take izgrede preprečila, je to zelo slab testimonium zanjo in za njeno državno moč in legalno postopanje. Mislim, da tiče za tem velike nacionalne a3piracije, ki jih ima ta država na dotične dele naše meje in menda še na druge dele naše države, ki ležijo dalje za mejo.
Treba je vedeti, da pomeni ukinjenje tranzitnega prometa med Spiljem in Radgono veliko gospodarsko škodo ne samo za tiste kraje, ki leže ob meji, marveč za vse Slovenske gorice in za vse slovenske pokrajine na tej in oni strani Mure. Poudarjati moram, da so ti naši kraji popolnoma odtrgani od drugega svota, ker n imajo železniške zveze. Oni bi lahko imeli železniško zvezo v slučaju, ako bi funkcionirala zveza med Mariborom in Ljutomerom, kjer bi morala Nemška Avstrija dovoliti svoboden promet na progi med Radgono in Spiljem. Toda Nemška Avstrija tega ne pusti. (Medklic: Naša vlada pa to mirno trpi!)
Dovolite mi, da navedem samo en slučaj, kako sc dela našemu prebivalstvu ogromua škoia radi tega nagajanja Nemško Avstrije 1 Tovarni lepenko, ki sta v Ceršaliu in Sladkem Vrhu ob Muri, stojita, ker ni tranzitnega prometa iu ne moreta spraviti svojih pridelkov na trg ln ne dobavljati surovin. Radi tega je že več mesecev nad tristo delavcev brez dela bi brez zaslužka.
Celo Prekmurje Je popolnoma odtrgano od eveta. Prekmurci imajo do železniško postaje v Dolnji Lendavi 70—80 km. Če hoče kak siromak v Prekmurju prodati živino, jo mora, če jo hoče spraviti na železnico, terati 70—80 km daleč. In zakaj? Ker Avstrija no dovoli, da bi se sprejemalo naše blago za tranzitni promet na postaji Radgono, ki je naravna sprejemna točka za Prekmurje na tej železniški progi.
Te so razmere, katere moramo odločno grajati, ker povzročajo našemu narodu ogromno gmotno škodo.
Tudi Ljutomer visi čisto v zraku. Ta trg Je popolnoma odtrgan v prometnem oziru od drugega sveta, ker ne funkcionira tranzit med Špiljem in Radgono. (Posl. Žebot: In celo Mursko polje.) Isto velja za vse Mursko polje in za vse Slovenske gorice.
J»* se čudim, kako da ni imela nnSa vlada, k tasti ministrstvo zunanjih zadev, do sedaj tolik') avtoritete, da bi bila lzposlovala upostavitev tran-HBgBSi
žitnega prometa na omenjeni progi. Ta promet nam je zajamčen v saintgermainski mirovni pogodbi, zajamčen nam je sedaj v 5. členu trgovske pogodbe z Nemško Avstrijo. Jaz sem sedaj res radoveden, ali bo vsaj sedaj vlada avstrijske republike končno vendar dovolila tranzitni promet. Čudim se, kakor sem rekel, da naša vlada ni imela dosedaj toliko energije, da bi vrgla na tehtnico svojo avtoriteto in svojo moč, da bi bila to lzposlovala. (Poslanec 2ebot: Za nas Slovence se ne zmeui!) Zato zahtevam odločno v imenu ne samo naših obmejnih krajev, ampak cele naše pokrajine, da stori noša država svojo dolžnost in da se čim najpreje upostavi tranzitni promet med Radgono in Špiljem.
m r?«
t!'* V
-f Poročevalska služba. Hrvatski listi poročajte, da je prišlo na eni zadnjih sej ministrskega sveta do ostrega nastopa med radikali in med Pribičevičem zaradi poročevalske službe. Zagrebška lista »Obzor« in »Jutarnji list* sta namreč nedavno objavila neke stvari, o katerih se je govorilo na ministrski seji in ki niso bile namenjene za javnost. Vsled tega je Pribičevič zahteval, da se ne smejo dajati časnikarjem, ki pišejo v opozicionalne liste, nikake informacije, temveč naj se dajejo informacije samo vladnim listom in sicer v smislu politike današnjega režima. Tej Pribičevičevi zahtevi sta ugovarjala dva radikalna ministra in sta očitala Pribičeviču, da bi na ta način dobivali informacije samo listi demokratske stranke, ki je že ustanovila konzorcij za osnovanje časnikarske agencije, in Iti hoče zato ukinili pokrajinske dopisne urade. Ciljf demokratske časnikarske agencije je, da daje listom v Jugoslaviji tenden-ciozne vesti, kar je treba preprečiti, Radi-lcalski minister ni niti za obdržanje niti za ukinjenje pokrajinskih dopisnih uradov, pač pa je proti demokratskemu monopolu za obveščanje časnikov v Jugoslaviji, ker bi demokrati, če bi prišli v opozicijo, s svojim monopolom lahko mnogo škodovali državnim interesom.
-f Poglavje o kulturnosti in verski strpnosti. Pod palico dirigenta Svetozara Pribičeviča poje ves demokratski in vele-srbski kor v naši državi pesem o verski strpnosti. Versko strpnost so spravili v ustavo, v ljudski in srednji šolski zakon in v njenem imena delajo reklamo za razne svetosavske proslavo itd. itd. Ob smrti papeža Benedikta XV. pa piše cokorilovska »Srbija«, da je z njim »odšel s sveta zagrizen sovražnik naše države«, belgrajsko »Vreme« je priobčil© pobalinsko notico, ki ne zarluži ponatiska, demokratski »Jug« iz Osijeka pa pravi, da »ne vidi razloga, zakaj papeža imenujejo mironosca«. — Bilo bi dobro, če bi Pribičevič naučil preje verske strpnosti in najprimitivnejše kulture ljudi, ki so mu najbližji, preden jo gre priporočat katoliškim Slovencem, kajti pri nas bi najbolj neznaten listič ne napisal kaj takega o belgrajskem patriarhu kar pišejo o papežu dovolj znani srbski demokratski in čokorilovski organi.
-f Nemška mentaliteta. »Slov. Narod« je lani enkrat strašno zagovarjal odredbo, da se nemščina iz srednjih šol izbacne, ker da se moramo enkrat za vselej popolnoma osvoboditi nemške mentalitete in gojiti izključno le jugoslovansko, k večjemu še francosko kulturo. Te dni pa čitamo v srbskih listih oklic na novo ustanovljenega »Goethejevega društva za Jugoslavijo«, v katerem ustanovitelji označujejo za svoj namen razširjati v Jugoslaviji Goethejeve kulturne i le je v svrho nravstvenega in kulturnega preporoda. Podpisani so veliki Srbi prof. Vaso Sajič, dr. Milan Savic, pi satelj Mileta Jaltšič, Milivoj Pilja, Vaso
Jožef Plečnik.
,	1872—1922. '
23. januarja je praznoval 50 letnico svojega rojstva redni profesor tukajšnje tehnike arhitekt Jožef Plečnik, čegar najvišji cilj je vse svoje visoke zmožnosti in moči posvetiti ljudstvu, iz katerega je izšel ir> katerega duševne ter telesne potrebe temeljito pozna. Dane3 se klanja njemu bratski češki narod, med katerim je dolgo vrsto let vzgajal mlado generacijo arhitektov ter jo vodil in spremljal na njenih triumfalnih poletih. Tudi ves ostali kulturni in umetniški svet mu čestita ob njegovem jubileju.
Rodil se je v Ljubljani teT se razvijal pod vplivom krščanske ljubezni svoje matere in vzorne plemenitosti očeta-mizarja. V delavnici svojega očeta se je naučil »kroonis živeti in vztrajno delati. Izredna tifidarjenont mu je z deželno podporo omogočila po?et obrtne šole v Gradcu. Tu se j® 7, risanjem pri nekem profesorju uvedel na p^ije arhitekture. Usoda ga je končno pri-j sijala kot risarja v veliko dunajsko tovarno pohištva, kjer se mu je zastudilo ogab-t>u hlepenje po materialnih dobrinah. Zavidal se je sebe, ter se intimneje posvečal p javi umetnosti. S posečanjem muzejev, in raznih razstav je zadoščal svojemu hrepenenju po lepoti. Razstava Wug-lisi jevih del v »Ktinstlerhausu« ga je tako »re vzela, da je takoj zaprosil velikega du-
najskega mojstra-arhitekta svetovnega slovesa za vstop v akademijo. Sedaj je tako hitro napredoval, da mu je kmalu Wagner kot svojemu sodelavcu često prepuščal svoje naročbe. Tako mu je Wagner omogočil ob priliki dekoracije jubilejne razstave v dunajski Rotundi, da je prvič stopil v javnost. Pri konkurenci najboljših dunajskih arhitektov in kiparjev za Gutenbergov spomenik mu je bila prisojena prva cena, kar je dunajska kritika iskreno pozdravljala. Po študiju se je z državno podporo napotil v Italijo in Francijo. Klasika prve in eleganca francoskih mojstrov sta mu izpopolnili umetniški okus.
Glavni mejnik njegovega življenja predstavlja otvoritev lastnega atelierja. Iz te dobe datira monumentalna »Zacherk-ova hiša na Dunaju. To dobo nam najbolje karakterizira Kosta Hrajnič v predlanski izdaji »Josip Plečnik« nekako sledeče: »Po dovršeni »Zacherk-ovi hiši se je največ ba-vil z religiozno umetnostjo ter izvrševal načrte za cerkve, kapele, oltarje in nagrobne spomenike, ki se pa večinoma niso izvršili. Ker ni imel zmisla za materialistične veli-kome^tne zahteve, je živel kakor srednjeveški menihi, ki so našli v umetnosti poslednjo uteha Rojen v deželi, kjer je religija duševna potreba in kjer se smatra cerkev za kraj, kjer se je mogoče posvetiti nečemu, kar je več, kar je nadzemeljsko in kar je daleč od vsakdanjih skrbi in naporov, je on v cerkveni arhitekturi našel l sredstvo v svrho izražanja svojega verske-
Bogdanov in drugi, skupno z njimi pa Nemci. Kaj bo r.a to porekel »Slov. Narod«? Atentat na jugoslovansko kulturo, kaj?
+ »Povratek dr. šušteršiča.« Pod tem naslovom javlja belgra/ska »Epoha« z dne 29. januarja: »Politični prijatelji znanega dr. Šušteršiča, ki živi sedaj v kopališču Volders pri Hallu na Tirolskem, so intervenirali te dni, kakor se govori v belgrajskih političnih krogih, pri vladi, da se mu dovoli nastanitev v Ljubljani. Pravijo, da je vlada voljna da dr. Šušteršiču ne dela posebnih težkoč.«
-j- Jugoslovanska vojaška deputacija, se je te dni mudila v Pragi, je obiskala 84. češki pešpolk, ki nosi ime: jugoslovanski polk. Deputacijo je sprejel češki general Sirovy.
-f- Poljska armada. Poljskemu parlamentu je bil te dni predložen zakon o narodni obrambi. Glasom tega zakona traja vojna služba poljskih državljanov 28 let. Jve leti je aktivne službe, to je do 23. leta, 17 let službe v rezervi, to je do 40. leta, 10 let črnovojniške dolžnosti, to je do 50. "eta. V slučaju mobilizacije se lahko vpokliče tudi 19 in 20 letne, prostovoljno pa se lahko javijo tudi ženske.
+ Glede indskega vprašanja je izjavil lord Northcliffe, da je na vsak način treba pomiriti mohamedance, da ne bodo postopali solidarno s Hindusi. V to svrho sodi, da se mora 1. sultan priznati za šefa izlama in varuha svetih krajev, 2. da se mora Odrin vrniti Turčiji, 3. da se mora Turčiji vrniti tudi vsa Mala Azija vlclju-čivši Smirno.
ga prepričanja.« Izvršil je načrt za cerkev sv. Duha, ki se je zgradila zaradi gmotnih razmer naročite! jev šele po sedemkrat popravljenem osnutku.
Jan Kotera, njegov kolega iz Wagner-jeve šele in predstavnik češke moderne arhitekture, ga je 1. 1911. povabil na umetno obrtno šolo v Prago. Čehi so ga tako cenili, da so mu zaupali cclo generacijo mla-dih arhitektov, katere je prav po očetovsko vodil do visokih ciljev arhitekture. Užival jo med mladimi in starimi odlično spoštovanje. Svojim učencem je postal nedosegljiv vzor, kajti kot profesor se jim je žrtvoval z dušo in telesom. Kako visoko so cenil njegove pedagoške zmožnosti, dokazuje dejstvo, da ga je 1913 profesorski kolegi dunajske akademije trikrat soglasno izbra za častnega naslednika umrlega Wagnerja, kar je pa preprečilo odločujoče ministrstvo, Sam pa je iz hvaležnosti do bratov Čehov, ki so ga rešili bednih razmer na Dunaju zavrnil ugledno mesto profesorja na nek nemški akademiji. 1919. leta je postal profesor na umetniški akademiji v Pragi. 1921 leta je prevzel preureditev slavnega gradu Hradčani ter graščine Lany. Izvršil je načrt za spomenik s češkim levom v spomin padlim češkim legijonarjem.
V domovino se je vrnil, ko je bil imenovan profesorjem tehnike v Ljubljani, kjer skuša uresničiti svoje davne namere.
Jubilantu kličemo: »Bog ga živi v naši sredi še mnogo let!«
—	f Rajko Marenčič. V Kranju je včeraj dopoldne umrl trgovec in posestnik g. } a j k o Marenčič, star 40 let. Bil je obče priljubljen in spoštovan mož, trdna corenina stare Mohorjeve hiše. Pogreb bo na Sveenico popoldne ob štirih v Kranju. Naj počiva v miru!
—	Kralj Aleksander je dne 28. januarja popoldne ob 5. uri sprejel v posebni avdi-jenci belgrajskega župnika mons. č. g. Vje-koslava Wagnerja, Matauška, Saboja in Le-merta, kateri so se Nj. V. zahvalili za plemeniti dar za katoliško cerkev v Belgradu. Kralj Aleksander se je 20 minut najpri-srčneje razgovarjal s člani deputacije ter pozval župnika Wagnerja, naj se z zaupanjem obrne do njega, ako bi imel kake tež-koče pri gradbi katoliške cerkve,
—	Volitve v okrajni šolski svetrza sodni okraj Litija. Dne 30. januarja so volili zastopniki občin v okr. šolski svet za, sodni okraj litijski svojega zastopnika iai je bil soglasno izvoljen pristaš SLS g. Hinko Le-binger, župan v Litiji. Za namestnika je bil izvoljen pristaš SLS tudi z vsemi 76 glasovi g. Josip Gale, župan iz Trebeljevega. Nasprotniki, kakih 9 po številu, so bili nad polnoštevilno udeležbo od strani pristašev SLS tako presenečeni, da so v svoji zmedenosti celo glasovali za listo SLS. Ravno tako je soglasno bila izvoljena lista SLS v zdravstvene zastope za okrožje Litija in Zagorje. Čast in hvala zavednim našim županom in svetovalcem, ki so se vzlic slabemu vremenu udeležili tako polnoštevilnc teh volitev in pripomogli k sijajni naši zmagi.
—	Poslovni davek. Dodatno k naši včerajšnji notici javljamo, da s® g. finančni delegat sklicuje na prejete ukaze finančnegf ministrstva, katere mora kot eksekutivn organ samobsebi umevno izvršiti; drugegf pojasnila na svojem mestu ne more dati.
—	Kdo ima pri nas zaslugo za žganjar jenjo? Kakor znano je med vojsko bilo žga nje prepovedano, žganjarski kotli pa veči noma pobrani. Eno prvih del poverjeništvi za finance, katero je takrat vodil dr. Ku k o v e c, je bilo, da so bili žganjski koti zopet splošno dovoljeni. S tem je bila na ši roko odprta cesta žganju med ljudstvo. 0< takrat dalje se zopet raznovrstno sadje 1 neštetih množinah pretvarja v najničvred nejše blago, kar ga gre skoz grlo — šnops Kar je pa temu ukrepu še manjkalo, to j< dodala pozneje še demokratska vla d a, ki je žganju vsake vrste, torej tudi spi ritu, dala popolno prostost. Zdaj vemo, kd< ima zasluge za žganjarjenje.
—	Slikar Vlaho Bu kovač pride te dni iz Prage v Belgrad, da portretira kralja Aleksandra.
—	Pevska zveza, kranjsko okrožje priredi v nedeljo 12. febr. v Kranju pevski koncert umetnih in različnih slovanskih narodov, ki jih je proizvajala »Ljubljana« v Ljubljani i® drugod s prav dobrim uspehom. Opozarjamo zbore iz okolice na ta koncert, ki se bo vršil popoldne ob pol štirih do petih.
—	Francoske trgovske zbornice zahtevalo pouk latinščine. Francoska vlada je izdelali načrt za reformo srednjih šol. Po tem načrtu je pouk latinščine in gtšMne obvezen tri leta. Naučni minister Briondove vlade .L Birard i« vprašal trgovsko zbornico v Lyonu, kaj mis" o tem načrtu, — Profesorji živili jezikov pa so se bali, da bi se živi jeziki v teh treh leti'1 preveč ne zanemarjali in so poslali preko svo-ie organizacije omenjeni trgovski rhirnici memorandum, v katerem povdarjajo, da Francija ravno sedaj najbol) potrebuje modernih jeziko* KBOžnih ljudi v svrho politične, int«l*klualfl«

in gospodarske ekspanzije. Zato zahtevajo, da naj se na srednjih šolah vpeljeta dva oddelka: moderni in klasični, da nc bi živi jeziki preveč trpeli. — Poročevalec trg zbornice v Lyonu g. Soulier je konstatiral, da eta grščina in latinščina vrata v francoščino in da niso moderne metode pri pouku živih jezikov dovedle do nikakih uspehov. Klasična jezika je takole zagovarjal: »Če čitam pismo trgovskega uradnika, takoj vem, ali se je učil latinski, kajti najnavadnejše trgovsko pismo mora biti pisano v logičnem redu, z uvodom, jedrom in koncem. Biti mora torej v ma'em to, kar so Cice-ronovi govori v velikem. Kaj bi šele rekli o obširnem trgovskem poročilu ali o važni študiji? — Edino z latinščino se naučimo jasnega izražanja, logičnega dokazovanja in sklepanja; brez teh lastnosti pa ni moderne trgovske korespondence. — Latinščina nam tudi silno olajša učenje modernih jezikov in edino potom latinščine se lahko temeljito naučimo materinega (francoskega) jezika.« — Trgovska zbornica je sprejela poročilo g. Souliera in odklonila stališče organizacije profesorjev živih jezikov. — Enake izjave je podalo mnogo drugih trgovskih zbornic (Pariš, Angers, Bdziers, Bol-bec, Cholet, Dijon, Laval, Nancy, Saint-Dizier, Sedan), kongres bivših gojencev trgovskih visokih Sol, Rdeči križ in Akademija znanosti.
A. K.
—	Slovensko Planinski Društvo vabi na
svoi 8. olaninski ples, ki da oriredi v sredo dne 1. februarja v Narodnem Domu v Liublrni. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 10 dinarjev. Posebna vabila se ne razoošiliaio. Ta kot ljudska veselica prirejeni p'es ie brez svakoršne omeiitve splošno pristopen. Toaleta bodi turistovska. narodne noše ali rromenadna. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor.	362
—	Vič. Na Svečnico ponovimo naraščajsko akademijo s pomnoženim sporedom. V petek ob pol 8. uri je društveni večer. Predava mons. V. Steska iz Ljubljane. V nedeljo: Revček Andrejček.
—	Sinočni gorenjski vlak je prišel v Ljubljano vsled snega z dveurno zamudo.
—	»Pavle in njegova punčka« ▼ Ameriki. •Amerlkanski Slovenec« le. januarja L L ponatis-kuje podlistek »Pavle in njegova punčka« od Fr. Žvenkla, ki je izšel svojčas v »Slovencu« in zbudil veliko zanimanja.
—	Vinarski in sadjarski tečaji. Državna kmetijska šola na Grmu priredi tekom leta 1922 vinarske in sadjarsko tečaje iu sicer: I. Vinarski tečaji: Dne 15. in 16. svečana pouk o napravi novih, vinogradov in režnji vinske trte. Dne 23. inar.a: pouk o suhem cepljeuju, stratiiiciranju, vlaganju in saditvi trt Dne 14. junija, pouk o zelenem copijenju trt in zatiranju škodljivcev. — II. Sadjarski tečaji: Dne 0., 10. in 11. marca: pouk o vzgoji sadnega drevja v drevesnicah, napravi sadovnjakov, oskrbovanju in cepljenju sadnega drevja. Dne 15. junija: pouk o okuli-ranju s^ujnega drevja in zatiranju sadnih škodljivcev. Dne 14. in 15. septembra: pouk o uporabi sadja. Pri tečajih poučujeta ravnatelj B. Skalicky in strokovni učitelj Fr. Katol. Pouk je teoretičen in praktičen., Priglasitve sprejema do 14. svečana ravnateljstvo drž. kmetijske šole na Grmu, p. No-vomesto.
—	Nova lista r Sarajevu. V Sarajevu prične te dni izhajati »Sarajevski Dnevnik«, gospodarsko politični popoldanski dnevnik, Iti bo izhajal v cf-rlicL Dne 1. februarja pa izide »Radničko jedin-stvo«, kot tedensko glasilo t. zv. nevtralnih delavskih sindikatov. S tem je naraslo število sarajevskih dnevnikov na 7. 4 izhajajo zjutraj, 2 popoldne in 1 zvečer.
—	Kolki »Mednarodni praški rsorčni rcle-»ejem — Cchoslovaška republika« se smejo na-lepljatl na poštne pošiljke.
—	Za mednarodno razstavo knjig, ki se bo vr-Sila v Firenci (Italija) daje udeležencem tozadevne informacije vodja kr. italijanske delegacije v Ljubljani.
—	Policljiski pogon f sodniji. Te dni se jo
vršila v Zagrebu razprava proti znanemu vlomilcu Novaku, ki je izvršil v Zagrebu več naravnost kinematografsko drznih vlomov. Obsojen je bil na 7 let težke ječe. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje, posebno so se za njo zanimali začetniki-tatovi, ki so hodili redno poslušat, da bi se kaj naučili za svojo obrt. Policija je radi tega odredila pogon. Legitimirala je vse osebe, ki so se nahajale v sodni dvorani in je s tem naredila kaj dober lov. Aretiranih je bilo 12 oseb, in siccr 8 moških in 4 ženske, ki bodo imeli sedaj priliko pri sodišču dokazovati svojo nedolžnost.
—	Vlom in tatvino. Tereziji Grabner iz Mot-nika je bilo vlomljeno v njen kozolec. Vloniilcc je odnesel Grabncrjevi perila v vrednosti nad 2200 K. — Janezu Lavriču iz Krašnje sta Marija Kolovra-tar in njen mož poneverila uro, vredno 400 kron, in izginila brez sledu.
—	Pegavee v Ukrajini. V Ukrajini strašno razsaja pe^avec. Bolnišnice so prenapolnjene, zdravnikov in zdravil primanjkuje. Bolezen zahteva dnevno na stotine žrtev.
—	Iz zapora je pobegnila Julijana Szagaj v Ptrigovi.
—	Tatvina v Krmclju. Ključavničarju Jožefu
Ivariču je bila iz skupnega stanovanja rudarjev v Krmelju ukradena obleka v vrednosti 1474 Din.
—	Ubogli kaznjenec. Vlačugar, 301etni Ivan Kunstl, doma iz Brčke pri Mokronogu, je pobegnil eskorti, katera ga je sprsmljevala v kaznilnico.
—	iHplačalo sc ji jo. Pavla Polan iz Vara-žuina, ki je v.elo nevarna tatica in ki se poslužuje tujih imen in ima delavsko knjižico giasečo se na ime Marija Polan je okradla občinskega načelnika v BoŠnjacih in odnesla perila, čevljev in zlatnine v vrednosti 100.000 K.
na izvozila na naslov nekega graškega veriž-nika Pfeiferja. Na konto te kupčije je dr. Pfeifer preskrbel za Mariborsko tiskarno ozir. za »Tabor« 6 vagonov papirja. Zadeva glede kupčije same še teče pri sodišču. Zdaj gre le za terjatev finančne uprave, ki terja od mestne občine izplačilo 612.512 K oziroma 800.000 K na še neplačani izvozni carini. Dr. Leskovar je kot referent mnenja, da občina ni obvezana plačati zahtevano terjatev, ker je to kupčijo sklenil bivši vladni komisar brez vprašanja in dovoljenja sosveta in je torej za posledice sam odgovoren. To mu Je dr. Pfeifer tudi sam priznal, ko ga je (dr. leskovar) na to osebno in oficielno opozoril. Dr. Pfeifer je takrat samozavestno izjavil, da prevzame on sam vso odgovornost. Ta greh dr. Pfeiferja, vodje nesrečnega Gospodarskega urada je izzval zelo živahno debato zlasti na strani socialistov. Tudi obč. svet. dr. Sernec je priznal, da dr. Pfeifer v tem slučaju ni pravilno postopal. Dr. Leskovar opozarja, da je vlada odgovorna za službo svojih uradnikov, ako so prekršili svoj delokrog. Po končani debati je bil sprejet dr. Le-skovarjev predlog, da občina izjavlja, da ne prevzame nobene obveznosti za garancijsko pismo Jadranski banki za izvozno carino za pet-desettisoč kilogramov v Gradec poslanih prašičev, ker se pri tej kupčiji ni postopalo v smislu § 78 občinskega reda. Sprejet je bil tudi dr. Sernecev tozadevni dodatni predlog. Če bo torej dobro šlo, bo plačah vlada še neola-čano carino finančni upravi na račun dr. Pfei-ferjevih grehov, če bo šlo slabo, bo moral g. dr. Pfeifer sam poseči v svoj žen.
š Nad 700 bolnikov. Okrajna bolniška blagajna v Mariboru je dne 30. januarja dosegla rekord v stanju b-lnikov. Do nedelje 29. januarja je štela 650 bolnikov, v ponde'jek se jih je prijavilo še 70. Večina bolnikov trpi na influenci oziroma na njenih posledicah. Pri tem ogromnem številu bolnikov je »Taborova« vest, da hodijo zdravniki bolnike gonit iz postelje, neutemeljena. Nasprotno, bolniki tožijo, da zaman čakajo na obisk zdravnikov, ki so z delom do onemoglosti preobloženi pozno v noč.

š Rekvijem za papeža. V mariborski stolnici se je v ponedeljek 30. januarja ob 9. uri •-opoldne vršil svečani rekvijem za pokojnim sv. očetom. Cerkvene slovesnosti s« je poleg zastopnikov državnih oblasti udeležila tudi mnogoštevilna deputacija častnikov garnizije Maribor.
š Grehi dr. Pleifcrjcvega vladnega komi-
Mr;j*5a, Na zndnji seji občinskega sveta Maribor je obč. svet. dr. Leskovar zopet razkril enega izmed večjih grehov bivšega vladnega komisarja dr. Pfeiferja. Gre za kupčij« 50.000 kj »dd&nlh prašičev katar« U mestna obči-

BORZA.
Zagreb, 31. jan. (Izv.) Devize: Pešta 47— 48, Berlin 150—155, Italija 13.82—13.85, New-york 305—307, Pariz 25.25, Praga 597—598, Dunaj 3.85—4.10, Curih 59.50—59.75, Napoleoni 1110. — Valute: Lira 13.55, dolar 300 — 301.50, lei 216—220.
Curih, 31. jan. (Izv.) Pešta 0.77, Berlin 2.55, Italija 23.42, London 21.93, Newyork 513, Pariz 43.55, Praga 9.90, Dunaj 0.19, Bruselj 40.40, Zagreb 1.65, Varšava 0.18, Holandsko 188.50, Madrid 77.50.
£ Prva iugoslov. tvornica »Kristal«. Eden
Izmed naiboh podjetnih mariborskih Slovencev naš ožii roiak g. Davorin Stucin ie tekom preteklega leta med drugimi večiimi podietii ob Dravi zasnoval tudi tovarno za brušenje stekla, izeelavo zrcal in t. dalie. Že ob skromnem početku ie daleko prekosil v Osieku se naha-iaiočo tovrstno čehoslovr.škn oodietie. Mariborski »Kristal« — to ie naslov te<»a podjetja, se ie od brušenja stekla za navadna zrcala kmalu povzpel do višine v tej stroki, ki se nahaia v mojstrskih rokah obratovodie g. Seidla. Posebnost z 20 stroji opremljene tvor-nice je ornamentika in graviranje v steklo <5d rožice z najfinejšimi peresci do popolne foto-grafične slike vse to pa c elano z roko brez vsakih oredrisbarii na steklu. Sedai se nahaia v delu veličasten umotvor, ki bo presenetil neko večio razstavo na Hrvatskem. Ne da bi bilo dosedai o tem podieliu kie kai Citati, ie že sloves izdelkov našel odmeva po celi Jugoslaviji in cclo že tudi v Bolgariii, od keder steklu. Obratovanje se izpopolni še le na spo-prihaiaio naročila za najfinejše izdelke na mlad z dorfradbo novih prostorov Že po dosedanjih uspehih pa smemo biti Slovenci ponosni na ta naš mariborski »Kristal«, katerega toplo priporočamo.
g Stanje papirnatfpa denarja na Angleškem. Na Angleškem je Ipilo po izkazu angleške državne banke dne 20. januarja za 122,206.000 funtov šter-lingov papirnatega denarja v prometu.
g Žigosanje predvojnih posojil. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Gosp. finančni minister je v zvezi z odlokom rcparaciiske komisije v Parizu s svojim reš^njem z dne 23. januaria 1022, D. br. 1126, odredil, da se naj obveznice predvojnih ne žigosanih posojil bivše avstro-o^rske monarhije, ki so lastnina naših državljanov, pa se nahajajo na ozemlju držav, ki niso naslednice bivše Avstro-Ogrske, popišejo in žigosajo d o
3 0. aprila 1022 pri k r. konzulatih. — Raditega naj naši državljani, ki posedujejo take obveznice, lc-te prezentirajo do tega roka na žigosanje, ker se na prošnje, vložene po preteklem roku, ne bo oziralo. Interesenti morijo ob priliki predložitve obveznic kr. konzulatu dokazati z verodostojnimi dokazili lastnino obveznic in naše državljanstvo.
g Gospodarska kriza v Jugoslaviji. Pod gornjim naslovom prinaša sobotna »Neue Fr. Presse« obširen gospodarski dopis svojega belgrajskrga korcspondenla, v katerem člankar opisuje naš žalostni gospodarski položaj, katerega imenuje, da je vso drugo kot rožnat. Izvajanja so večinoma eks-cerpti lz našega, predvsem belgrajskega časopisja o našem gospodarskem položaju.
»i g J5™'0 mi'>.iard kron papirnatega denarja. V Nemški Avstriji je dosegla stanje pnpirnatega denarja dne 15. t. m. 200 milijard n. a. kron. Danes je ta vsota gotovo že prekoračena.
g Zlata pariteta v Nemški Avstriji je določena za plačevanje carine med 30. januarjem in 5. februarjem: 1 krona v zlatu = 1780 n. a. kron.
g Francoska trgovska bilanca za 1. 1021 pasivna. Francoska carinska administracija javlja podatke o Izvozu in uvozu 1. 1921. Francija je uvozila v tem lc u blaga za 23.500.000.000 frankov, izvozila pa blaga v vrednosti 21.500,000.000 frankov.
g Filijalko rusko državno banko sn hI!« ustanovljene, kakor poroča »EkonomiČeskaja Ziz.n« v Petre—-'" arkovu, Novonikoln evsku, Rosto-vu, Ko:	enlu, Jekntnnnnburgu, Saratova,
N linam	a U ▲atrah&aa.
JJipjfiJlsn*!^ fnrifg,
lj Por ka. Dne 25. jan. se je poročila uradnica Ljudske posojilnice gdč. Anica Vtdic z g. Adalbertom Krulejem, asistentom pri južni železnici.
lj »Ljubljana«. Drevl ob osmih nujna pevska vaja za mešani zbor. Pevske šole ne bo.
lj Zabavni klub »Danice« in »Zarje«. Dane« zvečer točno ob pol 8. uri vaja na verandi hotela »Union«.	(K)
lj Klic Adrije. Naša časnikarska dolžnost je, da s posebnim povdarkom opozorimo na prireditev Družabnega kluba dne 4. februarja. Težko, če ni to prva prireditev te vrste pri nas in je Družabni klub prvi, ki je umeril smer od gole zabavnosti k idealnemu cilju. Dokler ječi šo toliko naših bratov pod tujim jarmom, je naša dolžnost, da se jih opominjamo osvobojeni zlasti ob prireditvah zabavnega značaja. V kolikor smo mogli ln smeli pogledati doslej za kulise, kjer se pod umetniškim vodstvom akad. slikarice gospe Vurnikove vrše pripravo za dekoracijo unionske dvorane, ki naj bo en sam klic naših src po Ariji, smo bili ob zamisli naše umetnice resnično očarani.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Ive«, čevljar, 48 let. — Fran Dolničar, občinski ubožec, 76 let. • Gašper Bezlaj, zasebnik, 77 let. — Karel Maraš, dninar, 31 let. — Rok Molek, železničarjev sin, 14 let. — Ivan Svetek, sin zidarskega polirja, 5 mesecev. — Marija Žitnik, žena nočnega čuvaja. 46 let. — Marija Žurga, bivša služkinja, SI let. — Ivana Smrekar, žena plinarn, sluge, 41 let. — Olga Petrovič, sprevodnikov« hči, 1 leto. — Rib ar d Šumi, sin rač. svetnik«, 16 let. — Pavla Jagodic, re-jenka, 2 meseca. — Janes Marn, dnimr, 75 let. — Ana Krajnik, rejenka, 1 mesec. — Ana Porenta, mestna uboga, 82 let. — Marija Nered, gostilničar-jeva žena, 28 let. — Marija Podbevšek, rejenka, 7 mesecev. — Gregor Strle, posestnik, 77 ;et — Ivrn Krašovec, sin vlakovodje, l mesec. — Julija Knez, šivilja, 65 let.
lj Tatvin?. Več dragocenosti je bilo ukradenih g. Bernalovičevl. Oškodovana je bila za 200 tisoč kron. — Mariji Dolžanovi je bila ukradena v Šolskem drevoredu denarnica, v kateri je bila večja vsota denarja. — Železne drsalke so bile ukradene Ivanu Narobe. Nadstražnik Iv. Gej je izsledil ta»u in mu odvzel drsalke- — Dva zaboja ptva sta bita ukradena Mariji Letnar in Angeli Škrjanc.
lj Aretacijo. Organi I. kriminalnega oddelka so aretirali 30. januarja pet oseb, med njimi dva silno novarna tatova: Franca Volaj iz Dola, katerega iščejo varnostne oblasti od leta 1020.. in rudarja Alojzija Zagorca, ki so ga že približno 1 leto zasledovali.
lj Nevaren vlomilce prijet. Zvečer dne 30. januarja 1922 se )e pripeljal v Ljubljano silno nevaren vlomilec Matija Goljač, ki je nameraval napraviti v Ljubljani dobro kupčijo. Toda ker ni računal na čuječnost naše varnostne straže, se je vštel in je svojo napako plačal z izgubo svobode. Naš Matija Goljač je odšel na Gosposvetsko cesto in se je ustavil pred trafiko, ki stoji nasproti pivovarne Union. Ker ni videl nobenega človeka, je hladnokrvno vlomil v trafiko In vse pripravil, da bi bil odnesel bogati plen. Njegov načrt mu je prekrižal višji policijski stražnik Vekoslav Barič. ki je patruliirai po Lattermanovem drevoredu ln zapazil, da je bilo v trafiko vlomljeno in da je vlomilec na delu. Barič je Goljafa vljudno povabil, naj gre z njim na poiieijsko direkcijo. Goljač je odkrito srčno povedat, da se preživlja z vlomi in s tatvinami in da se ne bo poprijel pešlenega dela prej, dokler se mu ne bo zajamčila dnevna plača vsaj 200 kron.
načrta: enotna nižja srednja šola bi ali premalo pripravila za predvidene tri tip« višjega tečaja
srednje šole ali pa preveč obro..ieiii,a učencu. mačeti šole v višjem tečaju z latinsko ovnieo bi bil velik pedagoški pogrešek i v psihološke n l etičnem oziru: samostojno delo bi bilo namreč Izključeno; s takim poukom ne bi dosegli nič; sicer pa bo se vse dosedanje naše enkete izjavile za ohranitev obstoječih treh tipov. Govornik je prepričan, da bodo bratje Srbi v svoji uvidevnosti upoštevali dosedanji razvoj našega šolstva; kakor so že v ustavi (čt. 16.) to izrazili. Med razlogi za pouk lat. že v L razredu je zlasti poudaril korist, ki jo ima materinščina od tega pouka. — Končno so se napravili sklepi, kako zanesti razumevanje za humanistično izobrazbo v širšo jauiost, zlasti med poklicane krog". Pri dobati o teh predlogih so govorili tudi še gg.: dr. J. rtlcnar. prof. dr. J. Sam ;a, dr. Smale ter prof. Fr. VadnjaL Ob 17. uri je predsednik zaključil ta lepouspeli občni zbor.
Prosveta,
pr Predavanje za inteligenco. Sinoči se /e vršilo zadnje predavanje Bogoslovne Akademije v tem semestru. Univ. prof. dr. M. S 1 a v ič je pri predavanju o svetopisemski poeziji razmotrival najprej formalne znake hebrejske metrike, o kateri raziskovanje še ni zakl/učeno, potem pa podal na izbranih zgledih kriterije hebrejske poezije, iz katerih je razvidno, da imamo v sv. pismu poezijo tudi v formalnem oziru. Zato je izrazil željo, na/ bi jo dobili v slov obrednih;-, ki bo vseboval veliko psalmov, v lepi, vsaj približno podobni njeni krasni izvirni obliki. — Predavanju je prisostvo valo mnogo izbranega občinstva.
pr Prvi redai »Mai »ber društva Prijateljev hamanističa« gimnazij« se je izvršil včeraj popoldne v posvetovalnici prve državne gimnazije v Ljubljani. Kljub silnemu metežu se je dvorana napolnila z zborovalci V otvoritvenem nagovoru je podal predsednik društva, vlad. svet. dr. L. Požar dosedanjo zgodovino društva, povdarjajoč razloge za ustanovitev društva ter njega važnost zlasti v našem materialističnem času. Izrazil je svoje po-obno veselje, da more na občnem zboru pozdraviti zastopnike treh fakultet našega vseučilišča (dekana medic. fak. dr. Alfr. Šerka, vneuč. prof. dr. R. Ku-šeja za pravniško, msgr. dr Jos. Ujč'ča za bogesl. fak.). zastopnika učne uprave (vlad. svet dr. J. Be-zjaka), odvetn dr. B. Voduška ter zastopnika ptuj sl;e gimnazije prof. Klemenca. V zahvali za po zdrav je dekan dr 6 e r k o izjavil, da z veseljem ugotavlja, da stoji pretežna večina ljubljanskega vseučilišča na strani društva, ki deluje za ohrani-lov humanistične izobrazbe. Prinaša nam tudi pozdrav tehniške fakultete, na kateri študira mnogo bivših gimnazijcev, z izvrstnimi uspehi. Pa tudi uspešen medicinski študij je mogoč samo na podlagi humanistične gimnazije, ne samo zaradi grške in latinske terminologije, ampak pred vsem zaradi stroge formalne tzobraženosti, kajli tisti strogi la-tinski in grški pouk v nižjih razredih preustrojl tako rekoč celega fanta, zahtevajoč od njega neraz deljeno pazljivost in sodelovanje; s tem ga uspo' sobi za poznejše znanstveno delo. — Pros. dr. J U j č i £ je poleg občeznanih razlogov, zakaj so teologi za hum. študij, navedel 6e velevažni položa naše mlade države med dvema kulturama, do katerih ima dostop le hum. izobraženec. — Prof. dr. R. Kušej se je pridružil tem izvajanjem in zlasti poudaril, da je temeljilo poznavanje rimskega prava (torej po izvirniku I) podlaga moderni juridični izobrazbi, in naši južni bratje brbi imajo svoje najznamenitejše pravne spomenike v bizantinskem pravu. Ako bi novi načrt za srednje šole (z enotno nižjo srednjo šolo!) postal zakon, bi bili mi kmalu Izločeni iz itika s svetovno kulturo, šii bi nazaj, ne naprej, naša vseučilišča ne bi bila več visoke Šole. — Nato sla sa odobrili peiočili tajnika ln blagajnika. — Sledilo Je predavanje glmn. ravnatelja dr. Pi)t|kiiM'lM U*M i novega »toega
Narodno gledališče.
Fr. M oln ar : Gardist Ta reč je kakor dunajski valč?k iz polpreteklosti. Koketko, igralka in žena igralca, o kateri se mož in pri;atelj prepirata, «11 jih Je imela in osem ali dvanajst, išče v Chopinu lnraza — re:imo — podzavestne erotične težnje, ne morda po ljubezni, marveč po vojaku, dvobarvnem suknu. Tega vojaka — gardista — ji njen mož i"jra tako, da ga ona ne spozna, dokler sam ne vrže maske s sebe. Ona vidi v gardistu onega, po katerem se ji je zahotelo, in ne onega, ki je. Is tega niča, kjer jo dogodek vse, je Molnar napravil nekai, kar publiko zabava. Ta vseznalost, te duhovičenje o ljubezni in zaljubljenosti, dvakratni čredo Igralca, prvič v lasi ni podobi, drugič v uniformi, ko po avtorjevem diktatu kleče veruje, česar verjeti ne more in niti noče — to vse je ionsliranje z domislelu, efekt rakete, ki zablešči za trenutek v brezzvezdno praznino zlaganega okolja ljudi te komedije. — Primera z dunajskim valčkom bi ne držala, če bi ne bilo vmes tudi akordov sentimentalnosti, za katero je Molnar poskrbel v bogati meri. Boj med gardi-tom in možem, med igro in resničnostjo, ljubeznijo in ljubimkanjem v igralcu samem dobi šo operetno solzavi zaključek v razočaranju igralke, ko s? poslovi od fantoma svoje spomladanske erotičnosti, ko bije ura šest in se je gardist izkazal kot njen vsakdan ;i zakonski mož. Drugače l:aŽ3 cela reč veliko tpatralike in izborno rutino avtorja, ki gradi z rafinirano spretnostjo sceno za sceno, iz katerih bi marsikateri večji dramatik od Molnara ne mogel napraviti ničesar.
Ga. Medvedova je bila elegantna igralka. Vso nare'cnost igre je osvetlila v dveh nemih scenah, ko čaka na gardista. G. Putjata. ki je igro režiral, je aristokratsko-častniško ghipost gardista podčrtal, da nam napravi igralca simpatičnejšega in igralkino izbero absurdneišo. Svoj dvakratni čredo je odigral tal:o, da si čutil:, mož je dviernil lažnjivo koketkino dušo kakor mačko za kožo as -vratu: evo, taka je! In vendar Jo božam... G. Putiata se Je navadil slovenski. Samo naš e mu še dela preglavico. Upamo, da se tudi tega nauči in ne bomo več slišali ?šaest, natančno šaest«. Sicer Ireba priznati, da mu volje in moči ne manjka.	ar.
DRAMA.
Sreda, 1. februarja: Vražja ženska. Red B. Četrtek, 2. februarja popoldne ob 3. uri: Petcrfkoro
poslednje sanje. Izven reda. Četrtek, 2. februarja ob 8. uri zvečer: Revizo«.
Izven reda. Petek, 3. fobruaijp.: Hamlet. Red C.
OPERA.
Sreda, 1. februarja: Wcrther. Red D.
Četrtek, 2. februarja: Boris Godunov. Izven reda.
Petek, 3. februarja: Boheme. Red B.
Vestnik sTkTs. Z.
Iznaidliivi Ribničani. Pri Novi Štifti so vsled prizadevanja ondatnih oo frančiškanov lansko leto ustanovili izobraževalno društvo za bližnie okoliške vasi Vpis"lo se ie koi v začetku mnogo članov, zlasti pa mladeniče*, Društvo se zelo živahno gibbe. Že so soravih skupai knjižnico, nakupili več knijg, katere V zimekem času prav pridno bero, Ob nedeltah po krščanskem nauku imaio oodučn« predavanja ali koristne razgovore Ker iim ie sedanta dvorana premajhna, mislijo, kako bi si čim prei postavili — leseni društveni dom. kaiti na zidanega v teh časih draginje ni misliti. Poseb« no ie vneta mladina za oetie in (»odbo. N« vaal« način hočeio imeti godbo na lok. Nekai violin so že soravili skuoai. Manika iim najvažnejšega — kontrabasa. Povpraševali so ž«.Dri raznih društvih zani, a nikier ga ne dobite ne na posodo ne boli po ceni. Novega kupiti ne kaže, ker bi morali šteti zanj celih osem tiaeč kron. Tolike svote pa zdaj še mlac o društvo ne zmore. »Bas pa moramo imeti,« so si mislili krepki fantje, »ga bomo pa s»mi napravili. Ako znamo viti obodi in rešeta, bomo tudi o« leee« bas skupai soravili.« In, kakor vse kaže, ga bodo res v kratkem imeli. Les in drugi materi-jal so že dobili. Nekje so si za vzorec izposodili nravi kontrabas in so že ori težavnem delu. Neki gluhonemi mojster cbodar ima glavno »besedo« pri tem obrtu. Videti ie, da bo res bas napravil natanko po vzorcu. Če se bo delo posrečilo, bodo društvemki-godci res do ceni prišli do zaželjenega basa. In če bo imel bas tudi pravilni glas. nam bodo gotovo o niem kaj sporočili, samo če se ne bodo bali, rfa bi iih oblast zaradi novega obrta ne — obdavčtlal
Ljubljanska podružnica Slomškove stese fma
dnnes ob 2. uri popoldne zborovanje v šentpeter-skem prosvetnem društvu. Udeležba ebligatnal Nihče naj ne manjkal
Oslovski vestmk.
Sontpetorske Orlico prirede na Svečnico ob 7. uri zvočer v društvenih prostorih čajanke z zanimivim sporedom. Vabljeni vsi prijatelji in znancL
LJubljana— Sv. Jakob. Današnja telovadba odpade. Prihodnja v petek točno ob pol 8. uri zvečer. — Načelnik.
Turistika in šport.
ZniSnne rorne listke ra udeležene« letošnjih zimsko-sporlnih tekem v Bohinju in Kranjski gori Športna zveza do sedaj ni mogla preskrbeti, ker mora dovoljenje izdati samo železniško raiaistrstvo v Belgradu. Vsi udeležniki naj shranijo votne listke, ker dobijo na dan tekem v Boh. Bistrici legitimacij« Snr.r' i- zveze, s kalerimi Hche presto vož njo nazaj, ntn prispe pravočasno brtujavna rešitev od ministrstva. — Športna zveza.
M le	- to I« zna!
Lekarnar FelSer-Stublca!
V pravnih in trgovskih zadevah izvežban
URADNIK kot tajnik
na vrlcposestvu. Coni. ponudbe na upravo tega lista pod »KOREKTNOST«. 367
1
KI
i I
I
Kj
W
"I
/••i
|j
rU v
U m
MARIJA H1TTI naznanja v svojem in v imenu svojih otrok, da je njena srčno ljubljena sestra in teta, gospa
dne 30. januarja t. 1. previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 1. februarja ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Martinova cesta št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Blag ji spomin!
V L j ub 1 j a n i, dne 30. januarja 1922.
364
Prodajalko in učenko
na innnufakturno trgovino s p r e j m r m. ANTON OGRIN, Novo mesto.	372
Dober hlapec h konjem
so sprejme m takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod Stev. 376.
Ivo Čalar, lesna industrija v Celju w sprejme takoj
Event. hrana in stanovanje prosta.
Korespondent
na mož, spreten strojepisec in stenograf, se pod ugodnimi pogoji takoj »prejme pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani. Absolventi slov. trgovske šole z daljšo prakso imajo prednost. Ponudbe je poslati na upravništvo »Slovenca« pod šifro: KORESPONDENT 283.
samostojna slovenska in nemška ko-respondentinja, izurjena strojepiska in stenografinja, se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme 7» tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost imajo absolventinje slovenske trgovske šole. Ponudbe je poslati na upravništvo »Slovenca« pod šiiro: »Samostojna pisarniška mož« 284.
popolnoma veščo kuhe, hišnih in vrtnih opravil, išče župnik. Nastop službe 1. marca. Ponudbe sprejema župni urad Poljica, p. Krk. na otoku Krku.	313
Boljša oskrbnica,
išče za gospodinjstvo na deželi. Pojasnila se dob6 v Stroliški ulici 26, Ljubljana.
ii tali
opustitve žnge, samice:
z železnimi lo- -j
— paiami —
z železno osjo A tffflT 7 ft (Schwungrad), •	L W
ter vse orodje z 10 plehi, kompletno, dalje
z vozom7 ,n £!?>
1 železna os
MILAN POLICAH, strojno mizarstvo, Mlino - Bled, Gorenjsko. 302
14- do 1 B-letno deklico
katera je došla iz Amerike in govori angleški, iščem k dvema dečkoma v starosti 7 in 5 let. Dobra plača in vsa oskrba v hiši. Potne stroške povrnem. Ponudbe na: IVAN KRAMEB, posestnik in trgovec x vinom. Št. Peter ob Sr. Gori. 358

izdelujem v vsaki obliki po najnižji ceni. - DANIJEL ZUPANC,
trgovino z zlatnino, srebrnino in urami,
Ljubljana, Woifova ulica šlev. 6.
Potrti globoke žalosti naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dobri oče, oziroma soprog, sin, brat, stric, tast, gospod
■S™
trgovec in posestnik, občinski svetovalec v Kranju, predsednik »Hranilnice in posojilnice« in »Tisk. društva« itd.
danes v torek, dne 31. januarja 1922 ob 10. uri po kratki, mučni bolezni v 41. letu starosti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo na Svečnico ob štirih popoldne v Kranju. Sveta maša zadušnica bode v petek, dne 3. februarja ob 8. uri v župni cerkvi v Kranju.
Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Kranju, dne 31. januarja 1922.
Marica Marenčič, roj. Aljančič,
»opdoga.
Rajko, Janko, Marija,	Marija Marenčič,
otroci,	mati,
Albina Leskovec, Franc Leskovec, Jerica Aljančič,
sestra.	svak.	tašča.
Franci, Stanko, Albina, Merica, Joško, Hedica,
sestranci.
3 vrstne, se ugodno prodajo. Ogleda se lahko pri A. RASBERGER zaloga gramofonov, Ljubljana, Sodna uliea 5. 374
SXjinnln mali in veliki,
IrloHlelU za manjši orkester se proda. Ogleda se pri A. RASBERGER, zaloga gramofonov, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.	375
Ensnadstropna HIŠA
v popolnoma dobrem stanju, v sredini mesta, se proda. Naslov v upravništvu »Slovenca« pod štev. 370.
S foteljev In ena Z0FA
naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« pod štev. 3GS.
^ za stovbišča nli skupno j> zu večje indstr. podjetjo naprodoj. — Pojasnila daje g. JOSIP TR1BUČ na Olincah št. 37. . 371
Prodam več 100 hI dobrega VINA Iz Kalnika,
SV. PETAR - OREHOVAC kod KR1-2EVCA, Ilrvatsko.	366
Inteligenten, mlad gospod, kateri je eel dan v uradu, JSH^ išče
Plača dobro. — Ponudbe na upravništvo
»Slovenca« pod: »SOBA
lpravn 297«.
ter
j	staro
mesnino, baker, m, svinec in cink kupujemo
po najvišjih cenah tvrdka
BREZNIK & FRITSCH,
trgovina z železnino, Ljubljana.
je na lepem prometnem kraju, 20 minut od Ljubljane
MESTNA OBČINA KRANJ naznanja žilostno vest, da je umrl danes dne 31. januarji 1922 nje neumorni svetovalec gospod
obstoječe iz dveh stavb ter gospodarskega poslopja in nekaj vrta. V njem se nahaja
vinska in špecerijska trgovina.
Pogoji ugodni. — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod stev. 214.
Likarica
j Mrežice za otroške po-
za srajce In novo perilo steljs ^T^fvTseTŠa^e^ii
se sprejme. — Kje, pove upravništvo dobe pri tvrdki IV. N. ADAMIČ, Ljub-»Slovenca« pod št. 275.	j ljana, Sv. Petra cesto štev. 31. 315
Dražbenl oklici
Vsled sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 30. januarja 1922 A 1 1/22/11 se vrši v tretjem nadstropju h. št. 7 v HilServeji ulici v Ljubljani
prostovoljna Javna dražba
v zapuščino po pokojnem gospodu Rajko (u Aree, poštnemu blagajniku v pokoju v Ljubljani spadajočih premičnin. Dražba se vrši v petek dne 3. februarja 1922 od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
Ljubljana, dne 31. januarja 1922.	Notar kot sodni komisar:
Dr. Kari Schmidinger 1. r.
Aifflia
Županstvo Trbovlje razpisuje službeno meslo
a o
Ponudbe, opremljene z dokazili o dosedanjem službovanju ter krslnimi in rodbinskimi podatki, je vložiti do 10. februarja 1922. Plača po dogovoru. Službo se nastopi lahko takoj.
Gerenl: FR. MERCINA.
dne 30. januarja 1922.
naznanjam, da sem kot lastnik staroznane tvrdke Josip Ne-škudla iz Jablonč n. Orlici Češko, tvornica cerkvenih pa-ramentov, zastav in orodja do 15. februarja v Ljubljani v hotelu Tratnik. — Na ogled imam veliko količino vzorcev vseh cerkvenih potrebščin. Na željo pridem osebno z vzorci.
Glasom uradnega lista št. 80 1.1921, so predmeti za cerkvene potrebe carine prosti, ako se dostavi potrdilo pristojne polit, oblasti inministrstva trgovine in industrije (V. odd.J, da cerkvena občina ne razpolaga s premoženjem in da se cerkvene potrebščine ne izde lujejo zadostni mr.o-v državi. ::
prosto vagon in večje množine v gozdu kupi
J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 1,1.
POSREDOVALCI SE DOBRO PLAČAJO!
trgovec, posestnik itd.
Pogreb blagega pokojnika bo na Svečnico dne 2. fe bruarja t. 1. ob 16. uri iz hiše žalosti v Kranju.
Neumornemu in vestnemu možu trajen spomin!
V Kranju, dne 31. januarja 1922.
JM^Miiiii
Ljubljanskim in sploh vnanjim potnikom v Maribor priporočam
novo urejeno restavracijo »NARODNI DOM«,
(Maribor, Kopališka uliea). Okusna domača hrana, izborna štajerska in kranjska vina. Ob sredah in sobotah domače klobase (krvavo, jetrne itd.) Sprejemajo se tudi
abonenti na hrano po zmernih cenah, brez vsakega nadlegovanja k pijači, Maribpr ., FRflWJfl JE,
hdata konzoraij >Slovanca«.	- -	Odgovorni urednik Mihael Moškerc v LJubljani
i
Trst
Delniška glavnica: Lir 15,000.000°-Re^erva: Lir 5,000.000'-
Podružmce: Beocjrad, C«l]e, Cavlat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Koror, Kranj, LjOBLJRNH, Maribor, ffietkovič, Sara.evo, Split, Sibenlk, Zagreb.
Trst — Zadar — Opatija — Wien
Naslov za brzojavke: Jadranska — Bancadria — Udriabank.
Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. — Izvršuje vse bančne posle nnjtočneje in najkulantneje. — Naš Amerikanski oddelek stoji v z\eai z vodilnimi bankami v Ameriki in je v neposrednem stiku z našimi izseljenci.
Afiliran zavod:
Frank Sakser State Barsk,
New York Cittg, 82 Cortland Strct.
rž*
■mi—
Juj£g#U>vomka taborna v Ljubljani.