Posairezna Številka 10 vinarjev.
siev.24.
u LiuMiani, v Doaaeuek, 31. januarja k
Leto XL1V.
e= Velja po pošti: ==
Za celo leto naprej . . K 26-— sa en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo celoletno . „ 28'— 28 ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
2a celo leto naprej . . K 24-— sa en meseo „ . . „ 2-—
V	opravi prejemati mesečno „ 1*80
E= Sobotna izdaja: ==
ia celo leto........ 7-—
za Nemčijo celoletno . „ 9-— ca ostalo inozemstvo . „ 12'—
".— Inseratl: -—
Enosioipna pouivrsta (72 mm široka in 3 mm viscka ali njo
prostor) sa enkrat . . . . po 20 v za dva- iu večkrat . . 15,, pri večiih naročilih primeron popu3t po dogovoru.
;-— Poslano:-----
enostolpna potitvrsta po 4U vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni rod
iks" Uredništvo je v Kopitarjevi oltoi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; netranbirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teloiona št. 188.
l zvezdam.
Dve vprašanji obračata sedaj nase vso našo pozornost. Prvo vprašanje je: vojska, drugo: naš vsakdanji kruh. Vsi časniki so polni teh dveh vprašanj. Ker pa sta te dve vprašanji razburljivi in vznemirjata živce, gotovo ni nič napačnega, če si včasih dovolimo nekoliko počitka in svoje misli obrnemo k rečem, ki nam živce pomirijo, Med mnogimi drugimi predmeti so tudi zvezde nekaj takega, pri čemur se trudno oko odpočije in nekoliko zamoti zbegani človeški duh.
Po besedah svetega pisma imajo zvezde nalogo, da nam naznanjajo in merijo čase. In zgodovina nam priča, da so to svojo nalogo zvesto izpolnjevale od najstarejših časov do najnovejših. Pa poglejmo danes, kako se po zvezdah meri dan.
Dan in njegova dolžina.
Gotovo ti je znana zvezda Scvernica ali Polarnica. Skozi zadnji kolesi Velikega voza potegni ravno črto in jo podaljšaj za pet razdalj teh koles, pa bo zadela Sever-nico. To zvezdo vidiš vse noči in vsako uro vsega leta na istem mestu. Vse druge zvezde se pa sučejo okoli te zvezde, seveda samo na videz. Poglej kako svetlejšo izmed teh zvezd, n. pr. eno od zadnjih koles Malega voza, pa si natančno zapomni mesto, kjer je stala, in čas, ko si jo pogledal. Drugi večer io najdeš na islem
Uganke, ki niso aoanke.
Početje entente v sedanji vojni je stavilo svetu že mnogo čudnih političnih ugank. To pa niso bile uganke^sfinge, sploh ne nameravane uganke, za katerimi bi se skrivalo nekaj skrivnostipolncga, presenetljivega, marveč od volje entente čisto neodvisne uganke, ki so temeljile v glavnem v presenetljivem nasprotju ententinih odredb in opustitev z zahtevami, ki jih je v dotičnem trenotku stavil zdravi razum. Saj nekaj so si vodilni možje četverospo-razuma pač mislili pri tem, kajti večkratne istočasne, četudi brezuspešne ofenzive pa raznih bojiščih dajo domnevati neko skupno, enotno voljo. Torej povzroča zijajoče nasprotje med zahtevami razuma in početjem entente večinoma edinole sramotna nemoč, da bi izvršili večkrat slovesno naprej oznanjeno voljo.
Najfrapantnejši primer doživljamo zopet te dni: S smešno, histerično ljubosumnostjo so Italijani tedaj, ko so bili še naši zavezniki, pazili na vsak naš korak na Balkanu. Kadarkoli so v političnih dogodkih le od daleč slutili kako zvezo z albanskim vprašanjem ali Lovčenom, so takoj postali kritični in grozeči. Tudi zgolj navidezne aspiracije in stremljenja onstran Adrije so se zdele italijanskim državnikom in še bolj časniškemu javnemu mnenju — notranje italijanske zadeve. Ta vprašanja niso b:ia Italijanom nič manj važna nego odrešitev »neodrešenih« onstran črnožoltih kolov. Ob ustanovitvi samostojne Albanije in kasneje se Italija ni hotela zadovoljiti ni ti s tem, da se ji je priznala v južni Albaniji izključna interesiranost; kasneje se ji je morala priznati Valona in s tem o"očilri vpliv v Albaniji sploh. Pozneje se jc tu Ji pokazalo, kako so itnlifanski zastopniki v Alban'ji izigravali orofi nam izdajalca Esad pašo, ki ga je Italija po aretaciji krfa. Z eno besedo: človek bi mislil, da bo Italila zastavila vse sile, dr-, zavaruje svoje stališče onstran Adrije, v Albaniji, in ca za vedno odrine Avstrijo od Lovčera, v katerih stvareh je bila preje tako silno občutljiva.
A kaj smo dočakali? Ko se jc približala ne diplorratična, marveč dejanska katastrofa na Balkanu za Italijo in njene zaveznike, tedai se Helija ni niti zmenila! Mirno je gledala, kako so avstro-ogrske čete osvojile Lovčen, zasedle Cetinje in vkorakale v Skader. S prekržanimi rokami je stala, ko je črnogorski kralj ponudil kapitulacijo in prosil za mirovna pogaja-
nja. Da so potem pod pritiskom javnega mnenja v Italiji in po zahtevi zaveznikov 751etnega kralja pregovorili, da je prelomil besedo, je brez pomena. Črnagora je zasedena in vrhutega so pooblaščenci črnogorske vlade kljub kraljevemu koraku podpisali kapitulacijske pogoje. Stvari se razvijajo dalje, avstro-ogrske in bolgarske
čete stoje in prodirajo v Albanijo--
Italija se pa še vedno ne gane. Sedaj bi bilo že tudi prepozno. Odkod ta brezbrižnost Ital ije za onostransko jadransko obalo? Ni brezbrižnost, marveč nemoč; Italija si ne upa geniti, ker ji postaja že samo breme na severu pretežko.
Med ententine uganke spada tudi Solun. Tam so izkrcali čete v pomoč Srbiji, in sicer veliko premalo, dokler je bila rešitev še mogoča, potem pa, ko je bilo že vse izgubljeno, več in več. Človek bi mislil, da je postal Solun s propadom Srbije brezpredmeten. Četverosnorazumniki suponi-rajo očividnemu prvotnemu namenu nov pomen, ki se razkričava sedaj kot glavna stvar. Iz Soluna naj bi se z istočasnim sunkom Italijanov in ostankov srbskih čet iz Albanije izvedel pohod v srce Bolgarije. Brez krilnega kritja po kakem zavezniku si takih velikoooteznih operacij niti misliti ni mogoče. In vendar se zopet nihče ne gane, ko osrednji zavezniki, ki imajo že celo severno Albanijo v rokah, nadalje naj-resnejše ogrožajo to krilno kritje in od dne do dne bolj izginja nada za kooperaciio s solunsko oboroženo močjo. Uganka? Ne, marvč nemoč, izvesti svo'o voljo.
Seveda se naj^e ondi, kjer manikajo umni po'Tii, vedno kaka beseda ali geslo, ki re";i iz zagate. Tako ornačuje sedaj sovražno časonhje Solun ra balkanski Yr>ern. So-.-aj ko sta popolnoma zasedeni Srbiia in f -nabora in t" 1i neverna Albanija — čemu Ynern? Tu 'i to je r,.amo navidezna uganka in ima samo ta namen, da prikrije ententino nemoč.
MmtmM e sossiiSIvo m Phi
Pri v.::c,y' o? onasledniku.
Duna>, 29. jan. (K. u.) Nadvojvoda prestolonaslednik K.arol Franc Jožef je sprejel danes ob 11. uri dopoldne na dvoru 11 članov dalmatinskega poklonil nega odposlaništva, ki sta je vodila glavar dr. Ivčevič in namestnik grof Attcms. Dr. Ivčevič je nagiašal v svojem nagovoru, da odgovarja srčni želji odposlancev Dalmacije, da tudi prestolonasledniku izrazijo čuvstva neizpre-
mestu, in ura ti pove, da je preteklo 23 ur 56 nrnut in 4 sek., da je prišla zvezda okoli Polarnice nazaj na svoje mesto. In to lahko opazuješ vse leto; zvezda niti ene sekunde ne bo zamudila ali prehitela. Ker se vrne vsaka stalnica vsak dan za 3 min. 56 sek. prej na svoje staro mesto, zato nam kaže zvezdno nebo ob raznih letnih časih različne prizore.
Ko bi ne bilo solnca, bi nam zvezde merile čas, in te mere bi ne bilo treba nič popravljati, ker je zvezdni čas tako stalen, da niso mogli pri njem doslej zaslediti niti najmanjše izpremembe. Zato tudi zvezdoznanci nimajo svojih ur urav-nanih po s o 1 n č n e m času, ampak po zvezdnem.
Vsemu drugemu svetu pa solnce odmerja dolžino dneva in njegovih delov. Solnčna mera pa ni vse dni enako dolga, in jo je treba vsak dan posebej popraviti, če hočemo imeti vedno enako dolge dneve.
Že dopoldan in popoldan si nista enaka. Od začetka zime do začetka poletja je popoldan vse dni nekoliko daljši kakor dopoldan, zato ker se v tem času solnce na nebu neprenehoma vzdiguje in je n. pr. 21. marca ob svojem zahodu skoro 12 krogovih minut bližje severnemu tečaju kakor ob svojem vzhodu. Le ob začetku zime in poletja znaša razlika med dopol-dnevom in popoldnevom neznatno število sekund.
Pa tudi vsi solnčni dnevi v letu niso enako dolgi. En solnčni dan jc čas, ki preteče od trenolka, ko središče solnčne ploskve prestopi krajevni meridijan, do čase, ko zopet pride do istega meridijana.
menljive zvestobe dalmatinskega prebivalstva nasproti cesarski hiši. Nagiašal je, kako globoko so se vtisnile besede polne očetovske ljubezni, ki jih je govoril včeraj cesar in spominjal na vesel odmev, ki ga dol>e v celi Dalmaciji. Končal je z željo, naj ostane tudi dalje naklonjen Dalmaciji.
Prestolonaslednik je odgovoril, da lahko zagotovi odposlaništvo, da je pokloni'ev kraljevine Dalmacije globoko ginila cesarja. Prestolonaslednik je toplo pohvalil zgledno junaštvo dalmatinskih vojakov in požrtvovalnost domačega prebivalstva in se je najprisrč-nejše zahvalil za izražena čustva.
Z vsemi odposlanci se je več časa razgovarjal.
V mestni hiši.
Dunaj, 29. jan. (K. u.) Po avdijenci pri prestolonasledniku se je podalo dalmatinsko odposlaništvo v mestno hišo. Ko so si ogledali zbirke in slavnostne prostore, so se zbrali člani v sejni dvorani. Podžupan Ilierhammer je v svojem nagovoru slavil neštete dokaze hrabrosti dalmatinskih vojakov na bojišču in je pozdravil v imenu mesta. V svojem odgovoru se je zahvaljeval dr. Ivčevič na prisrčnem sprejemu in je prosil, naj podpira mesto Dunaj gospodarski razvoj Dalmacije. Zupanu dr. VVeis-kirehnerju so brzojavili.
čete zasedle ijjes Iran Hleduanshi.
AVSiiviJSivO URADNO POROČILO. Dunaj, 29. januarja. Uradno se po-
roča:
Naše čete so zasedle jadranski pristanišči Lješ in Sv. Ivan Meduanski.
V	Črnigori je položaj neizpremenjeno miren. Iz raznih krajev dežele se poroča, da je priredilo prebivalstvo našim četam, ko so vkorakale, slovesen sprejem.
Orožja so dozdaj, če vštejemo tudi lovčevski plen, izročili pri glavnih zbiralnicah: 314 topov, nad 50.000 pušk in 50 strojnic. Štetje se še ni zaključilo.
Dunaj, 30. januarja. Uradno se poroča:
V	Črnigori je mirno. V Sv, Ivanu Me-duanrkemu smo zaplenili dva topova, zelo veliko topniškega streliva in znatne množine kave in žita.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
uu/e i?odrobnosii iz Črnegore.
Vojni poročevalec Schulz poroča iz vojnega tiskovnega stana 28. t. m.: Danes sta izročili Orožje dve brigadi. V Kotom som videl danes prve črnogorske vojne ujetnike, med njimi so bili tudi v francoske uniforme oblečeni. Neki letalni častnik, ki so ga ujeli Črnogorci dne 18. novembra v Sandžaku, je bival v Cetinju v odločilnih trenutkih. Črnogorci, ki so prijazni Avstriji, so mu pripovedovali, da je dobilo mi-
nistrstvo 24. dec. v stari skupščini nezaupnico, nakar je odstopilo. V neki viharni tajni seji jc opozicija hujskala, naj nadaljuje vojsko. Sklenilo se je, da se vzdrži, če sporazum drži, kar je obljubil. Medtem je pričelo ljudstvo sovražiti sporazum. Črnogorci so rekli ujetnikom: Naj store Švabi z nami kar hočejo, če le Lahe pošteno premagajo. Sovražiti so pričeli tudi Francoze in Ruse, tudi s Srbi niso bili zadovoljni. Naši ujetniki v Cetinju so lahko natančno zasledovali napacl na Lovčen. Črnogorce je popolnoma presenetil, ker niso sploh mislili, da je mogoče napasti Lovčen in da je gora nepremagljiva. Zelo so bili presenečeni, ko so zagledali naše sivolase črnovojnike pred žičnimi ograjami. Cetinjski policijski mojster je tekal po kavarnah in pozival može: »Sokolovi hajdi na Lovčen!« Častniki, ki pridejo iz Črnegore v Kotor, pripovedujejo, da se je črnogorska armada že popolnoma razšla. Pri Podgorici ni nobenega moža več na svojem mestu, pač so pa nemiri tu in tam v deželi. Več jih ni hotelo izročiti orožja in so odšli na svojo pest domov. Čete so ustrelile nekaj poveljnikov. V Nikšiču, v Danilovem gradu in v Podgorici so oplenili skladišča. Turški mestni del v Podgorici so morali izprazniti. Nasto-ti je moralo orožništvo; med nemiri je bil nevarno ranjen orožniški stotnik. Štabni načelnik grahovske brigade jo baje umorjen. Kralj je zbežal z avtomo-
Od časa, ko prekriža kaka zvezda stalnica naš meridijan, do časa, ko zopet stopi vanj, se zemlja ravno enkrat zasuče okoli svoje osi, zavrti se ravno za 360 stopinj. Ker so zvezde stalnice tako silno daleč od zemlje, se ji je treba obrniti vedno le za 360 stopinj, da dobi posamezne v določen meridijan, čeprav na svojem potu okoli solnca spreminja svoje mesto v nebesnem prostoru. V primeru z oddaljenostjo od zvezd stalnic so razdalje zemeljske poti okoli solnca tako majhne, da nc pridejo nič v poštev, kakor bi jih ne bilo.
Drugače je glede solnca, ki je zemlji veliko bližje. Ker se pomiče zemlja okoli solnca vedno naprej, ni zadosti, da se od enega poldneva do drugega obrne samo za 360 stopinj, to je enkrat okoli svoje osi, ampak se mora obrniti še nekoliko več, da pride krajevni meridijan v solnčno središče. Zato je solnčni dan daljši kakor zvezdni dan.
Zemlja se pa na svoji poti okoli solnca ne pomiče vedno enakomerno naprej. Okoli novega leta jc solnce najbližje, zato je takrat njena pot najhitrejša. Tiste dni po Kresu pa je najbolj oddaljena od solnca, zato je takrat njena pot najbolj počasna. To pa vpliva na dolžino dneva. Čim hitrejše hodi, tem daljši pot napravi v enem dnevu, tem več mora pridejati svojemu enkratnemu obratu okoli svoje osi, da pride krajevni meridijan v solnčno središče, tem daljši jc solnčni dan; čim počasnejše hodi, tem krajši jc solnčni dan.
Če bi se torej hoteli ravnati natančno po solr.cu, bi morale naše ure hediti vsak dan drugače: tiste dni do novem letu nai-
počasnejše, potem vedno hitrejše in tiste dni po Kresu najhitrejše, potem pa zopet vedno bolj počasi. Ker pa ni lahko mogoče, da bi se ure tako uravnale, so najdaljše solnčne dni nekoliko pristrigli, najkrajše pa nekoliko podaljšali in napravili tako imenovani srednji dan, ki je vedno enako dolg. Včasih se solnčni in srednji dan ujemata, ponajveč pa sta solnčni poldne in srednji poldne po nekaj minut narazen, pa nikoli čez 17 minut. Posebne tabele kažejo za vsak dan, koliko je treba solnčnemu času prišteti ali od njega odšteti, da se dobi krajevni srednji čas, ki ga kažejo naše srednje ure.
Je pa še drug križ s časom. Zamislimo se za nekaj časa v razmere prihodnjega miru. Na ljubljanski realki kraljuje zopet deželni šolski nadzornik Belar in lovi v svoje aparate brezžične brzojavke z vseh štirih vetrov. Pravkar jc dobil poročilo, da jc ura dvanajst, in — bumf — strel naznani to veselo novico vsem Ljubljančanom. Pred realko na cesti pa stoje štirje možje: vsak drži v roki svojo uro. Doma so jih natančno naravnali po solnčni uri in po tabeli, ki kaže diference med srednjim časom in solnčno uro. Eden je iz Zagreba, drugi iz Krškega, tretji iz Zagorja, četrti iz Idrije. Ko strel naznani poldne, se mož iz Zagorja sladko zasmeje: kazalca njegove ure kažeta ravno poldne. Drugi pa ma-jejo z glavo. Zagrebčanu kaže ura 4 minute čez poldne, možu iz Krškega 2 minuti čez poldne, Idrijčanu pa 4 minute pred poldnem. Kako je to? Ker prihaja k nam solncc od vzhoda, morajo imeti kraji, ki so na vzhodu, prej svoi poldne, kakor ti-
bilom v Planico, od tam je pa bežal
pred pobunjenein ljudstvom v Skader, odpeljal se je nato v Brindisi. Lakota in beda je v Črnigori zelo velika. Meso se še dobi, a krulia in moke, kakor tudi tobaka ne, soli in petroleja. Vžigalice stanejo 70 vinarjev. Ob tej bedi so strašno trpeli naši vojni ujetniki v Pod-gorici, približno 600, ki so popolnoma oslabljeni, več jih je umrlo. Dokler je bival kraljev osebni zdravnik dr. Pera-sič v Cetinju, se je toplo zavzemal za nje. Nemire je povzročila beda. in ne volja, naj se nadaljuje vojska.
Zmedene vesti o Črnigori.
Lugano. (K. u.) Listi poročajo: Črnogorskemu generalnemu konzulatu je naročeno, naj pošlje v Italijo došle Črnogorce na Kri. Ko so se objavila imena tistih, ki so podpisali dogovor o položitvi orožja, je konzulat izjavil, da pooblastila niso zadostna in da se večina črnogorskih vojakov odločno vojskuje dalje. Listi poročajo, da so lastni vojaki ranili ali celo usmrtili generala Martinoviča, ki je baje glavni voditelj odpora proti avstrijskemu prodiranju.
»Združene srbsko-črnogorske dežele.«
Curih, 29. jan. S srbske strani se predlaga četverosporazumu, da se reši črnogosko vprašanje na ta način, da se kralj Nikolaj odpove prestolu in pokliče srbski prestolonaslednik za začasnega regenta »združenih srbsko-črnogor-skih dežel.«
Italijanska priznanja.
Lugano, 29. jan. »Idea Nazionale« poroča, da se je pred sunkom generala Ko-vesza proti Črnigori vršil na Cetinju ministrski svet, katerega se je udeležil tudi Pašič, Le ta je razpravljal o možnosti posebnega miru z Avstrijo, a načrt se je razbil vsled pretiranih zahtev Srbije. Potemtakem, pravi list, je hotela tudi Srbija skleniti poseben mir. — »Corriere della Sera« opominja vznemirjene in strastne duhove k potrpljenju in zaupanju in kaže na »mogočni čudež« italijanske vojne pripravljenosti, na kar more biti dežela ponosna. Danes je med obema vojujočima se strankama upostavljeno ravnotežje; treba Ie še, da se to ravnotežje premakne na korist četverosveze, K temu treba samo potrpljenja. »Tribuna* tolaži javnost, da imajo dogodki na Balkanu le mimoidoč pomen. Potem pa se razvnema proti nesrečni balkanski politiki četverosporaz-uma sploh in Italije posebej in poživlja, naj se že enkrat s krepko roko odpravi prvotni greh in stopi na pravo pot. Manj besedičenja in več dejanj!
Bolgarsko mnenje o Nikolajevem begu.
Sofija, 30. jan. Bolgarski minister Petkov se je v nekem pogovoru izrazil, da Nikitov beg ni niti politično, niti vojaško važen. Črnogorski kralj se je hotel tako drago prodati kakor le mogoče in ni hotel svoje dežele izpostaviti usodi Srbije. Obenem je pa samega sebe rešil sramote ujetništva in hotel s tem hkrati dokazati svojim zaveznikom, da jim je zvest in da ne sklene posebnega miru. Škodo zaradi tega bo imela Črnagora. Avstro-ogrska akcija se nevzdržno nadaljuje in avstro-ogrske čete že ogrožujejo Italijane v Dra-ču in v Valoni.
Slaba pota v Albaniji.
Lugano. (K. u.) O Albaniji poročajo italijanski listi, da radi slabega vremena pota med Skadrom in Dračem niso dostopna.
sti, ki so na zahodu. Vsakih 15 minut zemeljske dolžine dalje proti zahodu je poldne eno minuto kasneje. Ker pa je iz mnogih vzrokov potrebno, da kažejo v državi vse ure enako, je v Avstriji in na Ogrskem zapovedan tisti čas, ki je na meridijanu 15 stopinj vzhodne dolžine od Green-wicha. Ta meridijan gre skozi Zagorje.
Koledarjem jako dobro služi ta za celo državo veljavni srednjeevropski čas, ko naznanjajo lunine izpremene in premikanje solnca po ekliptiki. V dveh rečeh si pa s tem časom ne morejo nič pomagati: če hočejo naznaniti čas solnčnega vzhoda in zahoda in pa dolžino dneva in noči. Dan in noč sta samo na mestih, ki so enako oddaljeni od ekvatorja, enako dolga, pa še tam ne čisto do sekunde, in pa na ekvatorju, kjer sta celo leto enako dolga. Drugod je pa velika razlika. O Kresu je na južnem zemeljskem tečaju sama noč brez dne. Če gremo od tega tečaja proti severu, pridemo do krajev, kjer je dan dolg 1 uro še višje 2 uri, na ekvatorju 12 ur, na Dunaju 16 ur, v Petrogradu 181/., v Arhangelsku 21 ur. Še malo bolj proti severu je pa samo dan brez noči. O Božiču je pa nsrobe: na severu noč, proti jugu pa vedno daljši dan. Ob začetku pomladi in jeseni pa sta po vsej zemlji dan in noč enako dolga.
Razlika v dolžini dneva se pozna že ra Kranjskem. Kraji ob najbolj južni meji i -'o ob Kresu in Božiču za 8 minut kraj-'romn daljši dan, kakor kraji ob naj-
scvcrni meji. Koledar Družbe sv. Mohorja naznanja dunajsko dolžino dneva, ki •; eb največji diferenci razlikuje'od Ijub-
Ital jani se združili z Essad pašo.
Geni, 31. jan. (K. u.) Matin poroča iz Rima: Ne more se dvomiti, da so se združili Italijani z Essad pašo, da zadrže sovražnika v južni Albaniji pri Valoni in na drugih točkah.
Angleži se zanašajo na Drač.
Haag, 31. jan. (K. u.) »Times« poročajo iz Rima: Nemogoče je, da bi že došle čete osrednjih velesil v Drač, kjer stoji veliko srbskih čet, ki pa niso sposobne za obrambo.
Upor Albancev.
Lugano, 30..jan. Iz Valone se poroča, da so se uprli rodovi južne Albanije. Nekaj Italijanov in Srbov je umorjenih.
Bolgarska albanska akcija.
Bukarešt, 30. jan. Rusko Časopisje pripisuje bolgarski akciji največjo važnost. »Ruskija Vjedomosti« smatrajo za nedvomno, da bolgarske čete nevzdržno prodirajo dalje in stremijo za tem, da preko Elbasana zasedejo Drač in Valo-no. »Rusk. Slovo« izvaja, da si more Bolgarija le z zasedenjem Valone zavarovati Otrantski zaliv. Ta okolnost je silno pereča za Italijo, ki se sedaj ne more več izogiiiti sodelovanju v albanski akciji.	/
Napredovanje Bolgarov.
Solija, 29, januarja. Glavni del bolgarskih čet, ki operirajo ob reki Skumbi, se uspešno bori v ozemlju pri Elbasanu in Strugi.
Bolgarski vrhovni poveljnik o skupnem nastopu Gtške ln Rumunije z Bolgarijo.
Kakor poroča »Reichspost« iz Sofije 30. t. m. je vrhovni poveljnik general Zekov rekel: Prepričan sem, da se bo dosegel popoln sporazum z Grško in Rumunijo in da bomo skupno s .temi državami Balkanu dali mirne čase.«
Pred sedanjo vojsko med Bolgarijo in Srbijo.
Solija, 31. jan, (K. u.) Balkanska Pošta objavlja iz spisov, ki so jih našli v srbskem državnem arhivu v Nišu: Petfograj-ski srbski poslanik je brzojavil meseca avgusta 1915 Pasiču, naj Srbija Bolgariji ničesar ne odstopi, marveč se pogaja z Bolgarijo tako, da zavleče pogajanja. Sazoriov je namreč upal, da pregovori Bolgarijo, naj pošlje delegate v Petrograd, da se pogajajo o Macedoniji. Pasič je odgovoril Spalajkoviču, da srbski glavni stan ne dopusti nobenega odstopa ozemlja Bolgariji, ker sodi, da zveza z Grško in z Rumunijo dovolj jamči za obstoj v Bukareštu sklenjene pogodbe in ker sodi srbski generalni štab, da je nemogoča avstrijska ofenziva. Pasič je grozil, da odstopi celo ministrstvo, če bi silili Francija in Anglija Srbijo, naj odstopi ozemlje Bolgariji.
Bolgarski kralj in kraljica v Nišu.
Solija, 31. jan. (K. u.) »Agence tele-graphique Bulgare«: Kralj Ferdinand in kraljica sta odpotovala dne 27. t. m, ponoči v spremstvu ministrskega predsednika in visokih častnikov v Niš. Kralj je obiskal maršala Mackensena, nato pa vojvoda Ivana Albrehta Mecklenburškega. Opoldne je sprejel kralj velikega vojvoda Friderika Franca Mecklenburg - Schwerin, ki je imenovan za viteza narodnega reda sv, Cirila in Metoda. Pri velikem vojvodu se je priredila, in sicer v njegovem vlaku na kolodvoru pojedina, ki sta se je udele-ila kralj s kraljico in drugi dostojan-
ljanske za kakih 18 minut. Morda bi bilo bolj prav, če bi se uredil koledar v tem oziru po središču Slovencev,
Gibanje planetov v iebruarju 1916,
Najlepši prizor nam napravita ta mesec Venera in Jupiter. Venera se vedno bolj bliža Jupitru, in 14. februarja 7 minut pred štirimi zjutraj je samo 27 minut proti severu od njega oddaljena, to je še malo manj, kakor znaša premer solnca ali mesca. Sicer sta zjutraj za nas nevidna, pa ju lahko pogledamo prejšnji in naslednji večer,, ko tudi ne bosta veliko dalje narazen.
Venera ima sedaj tako lice kakor luna, ko se bliža ščepu. Bliža se zemlji. Njene ploskve se vedno manj vidi, pa vendar prav počasi pojema; njena svetloba pa: raste, čim bližje je zemlji. Zahaja vedno kasneje, na koncu mesca v naših krajih, ob 9'/« zvečer.
Mars vzhaja v začetku meseca ob 5a/i, na koncu meseca ob 3. uri popoldne, stoji torej zvečer že precej visoko. Zanimivo je opazovati, kako hiti iz Leva n^zaj proti Raku, Če se primerja dan za dpem njegovo razmerje do precej svetlih stalnic v Levu, se njegovo gibanje prav lahko zasleduje.
Saturn stoji v Dvojčkih in se pomiče na desno, proti zahodu nazaj, pa tako počasi, da njegovega gibanja ni lahko opaziti.
Solnce in mesec.
Vsak večer in skoro celo noč se Vidi sedaj na nebu krasno ozvezdje Or!nn, Tri enake svetle zvezde, postavljene v ravni črti, tvorijo pas tega orjaka. Naše ljudstvo jih imenuje .Takopova paiica. Naivišio iz-
stveniki. Veliki vojvoda se je odpeljal ob pol 8. uri zvečer iz Niša. Poslovila sta se od njega tudi bolgarski kralj in kraljica. Med pojedino pri maršalu Mackensenu je maršal napil bolgarskemu kralju in kraljici, ki sta se tudi udeležila pojedine. Kralj je slavil junaštvo zveznih armad. Ob 1. uri ponoči sta se odpeljala kralj in kraljica v Sofijo.
Ententa in Balkan.
Ententa zasedla Karaburnu.
Milan. (K. u.) »Corriere della Sera« poroča iz Soluna: Francozi in Angleži so zasedli včeraj s podporo brodovnih divizij in mornariških oddelkov italijanske križarke »Piemonte« in ruske križarke »Askold* trdnjavo in postojanke Karaburnu, ki nadvladuje vhod v solunsko pristanišče, List opozarja, da gre za veliki Karaburnu in opozarja na važnost, ker prvič operirajo italijanske in ruske čete na grških tleh,
Solun. (K. u.) Na polotok Karaburnu so se izkrcali v varstvu ladjinih topov. Grški poveljnik je ugovarjal. Istočasno, ko so izkrcali mornariške vojake, je obkolila francoska pehota utrdbe in bivališča na suhem; ukazalo se je, naj se odstranijo prebivalci.
Solun. (K. u.) Mornariški vojaki angleških,. francoskih, italijanskih in ruskih vojnih ladij, ki se nahajajo v pristanišču, so se izkrcali na polotoku Karaburnu, kjer se nahaja grška utrdba. Posadka se ni branila.
Milan, 31. jan. (K. u.) »Corriere della Sera« izvaja: Francosko poveljstvo v Solunu se opravičuje, da je moralo Karaburnu zasesti, ker sicer ne more uspešno izvajati pomorske policije pred Solunom, kjer je potopil nek podmorski čoln nek angleški transportni parnik. Grške vojaške oblasti so obvestili o zasedbi šele, ko so jo že izpeljali. Grško posadko so odstranili, pustili so pa grško zastavo.
Bern, 30. jan. (K. u.) Agence Havas: Mornariški vojaki sporazuma so se izkrcali dne 28. t. m., ko je napočil dan, na polotoku Karaburnu in so zasedli trdnjavo. Oddelki francoskih, italijanskih, angleških in ruskih mornariških vojakov iz ladij so se izkrcali v varstvu topov na ladjah. Oddelki so zasedli grško trdnjavo, posadka se ni branila. Prisilili so jo, da je izpraznila prostor. Vložila je ugovor. Francoska pehota je obkolila s suhega trdnjavo. Zavezniki so morali tako nastopiti iz strategič-nih razlogov, ker so se preskrbeli nemški podmorski čolni blizu tega obrežja z živili.
Grški kralj in ententa.
Kolin, 30, januarja. Atenski dopisnik »Ruskega Slova« je imel razgovor s kraljem, ki je ostro govoril proti ententi. Če hoče Grška ostati nevtralna, si ne želi tega radi kakega nagnenja do osrednjih sil, ampak v grškem interesu. Niti kralj, niti dežela si ne želita vojne, Kralj ve, da se bo usoda Grške rešila še za časa tega rodu; pozna položaj maloazijskih Grkov, pa ravno vsled nežne narave teh vprašanj želi meč ohraniti v nožnici. Šele ko bo udarila prava ura, bo poskrbel, da meč ne bo zastonj rjavel v nožnici.
Grška se odloči?
Berlin, 30. januarja. »Tagliche Rundschau« poroča iz Sofije: Bolgarska vlada že nekaj dni nima nobenih vesti iz Grške, Pariške vesti pa pravijo, da je v grški zbor-
med teh treh zvezd stoji še za eno tretjino manj, kakor se nam vidi široko solnce, pod nebnim ekvatorjem. Ko bi ta zvezda na svojem vsakdanjem navideznem potu od vzhoda do zahoda zapustila za seboj kako sled, n. pr. rdečo črto, bi nam ta črta lahko predstavljala nebni ekvator, ker bi, kakor rečeno, tekla tik poleg njega.
Solnce je ves mesec februar še pod črto in sicer prvi dan opoldne 17 stopinj in 24 minut, to je toliko kakor 32 solnčnih ploskev v tisti velikosti, ki se nam vidi ta dan. Zadnji dan meseca je pa samo še 8 stopinj ali malo manj kakor 15 solnčnih ploskev pod ekvatorjem. Marsikje so imeli ves december in januar senco. Kako veselo bodo pozdravili solnce, ko jim bo ta mesec zopet posvetilo izza bližnjega hriba ali izza sosedove hiše.
Solnce je pol leta pod nebnim ekvatorjem, pol leta nad njim. Mesec pa se giblje veliko hitrejše in ostane sr.mo 14 dni nad ekvatorjem in 14 dni pod njim. V svoji največji razdalji od ekvatorja stoji kake tri stopinje višje in nižje, kakor solnce v največji razdalji. V letošnjem februarju sc vzdigne nad ekvator 6, ob 8. uri 56 minut dopoldne in se vrne nazaj pod ekvator 20. ob 9. uri 47 minut dopoldne. Dne 3. febr, je mlaj. Staro, preskušeno pravilo pravi: -Prima, secunda nihil; tertia aliquid; quar-ta, quinta qualis, tota lunatio tališ.« To se pravi po domače: >Kakršno vreme je četrti in peti dan po mlaju, tako bo do prihodnjega m'ajr," Seveda velja tudi tu stara resnica: >■. Nobeno pravilo ni brez izjeme.«
niči nekdo stavil vprašanje, ki naj vlado prisili k odločitvi. Grška bi se že zdavnaj pridružila osrednjim silam, če bi gotovi krogi premagali svoje nezaupanje proti Bolgarski, Najbrže prinesejo bližnji dnevi važne dogodke.
Za brambo Aten.
Atene, 30. jan. Velik del čet, ki so jih poklicali iz notranje dežele v svrho ojače-nja atenske posadke, je že dospel. Kralj Konstantin je v spremstvu generala Dus-manisa pregledal došle čete. V kolikor za vojaštvo ni bilo prostora v mestu, so ga namestili v Pireju. Z današnjim dnem je uvedena nad Pirejem vojaška vrhovna oblast. V luki nameščajo daljnostrelne baterije. Ujrjevalna dela na vso moč pospešujejo.
Solun.
Rotterdam, 30. jan. Glasom vesti iz Soluna so grški vojaški krogi mnenja, da centralni državi ne bosta prej napadli en-tentinih čet pri Solunu, dokler Albanija ne bo očiščena Srbov in Črnogorccv. Vendar se pa smatra za verjetno, da četvero-sporazum ne bo čakal na to, marveč bo v ugodnem t^enotku uvedel ofenzivo.
Francoski letalci pri Pazali.
Solun, 31. jan. (K. u.) Agence Havas: Letalci so uspešno poizvedovali pri Pazali. Povzročili so občutno škodo. Vsi letalci so se vrnili.
Laške čete na Rodu.
Bukarešt, 29. januarja. Kakor se poroča, so izkrcali Lahi na otoku Rod dve pehotni diviziji. Ta vest pa dosedaj še ni potrjena.
Krf.
Dunaj. (K. u.) Sovražne sile so odgo* vorile na ugovor osrednjih velesil proti zasedbi Krfa, češ da je to potrebno, ker sta osrednji velesili osramotili leta 1864. zajamčeno nevtralnost Grške s tem, da sta uporabljali Krf kot opirališče .svojih podmorskih čolnov.
Z merodajne strani se tozadevno obvešča, da se ni noben podmorski čoln osrednjih velesil posluževal Krfa in grških voda za opirališča.
Angleži gospodarijo tudi na Kreti.
Rim, 31. jan. (K. u.) Agenzia Štefani poroča čez Atene: Angleži so izkrcali v Rethymo (Kreta) nek oddelek, da prime nemškega državljana Walterja Masater, ki biva v nekem tamošnjem hotelu.
Radoslavov o Balkanu.
Dunaj, 30. januarja. »Az Est« poroča iz razgovora z bolgarskim ministrskim predsednikom:
Večina srbske inteligence je zbežala) starejša generacija se je ponosno izjavila za Bolgare. ^ Samo najmlajši so srbskega mišljenja, pa tudi ti bodo pod novo vlado izpremenili svoje prepričanje.
Že ob obisku v Nišu se je Bolgarom črnogorska kapitulacija zdela sumljiva. Takoj so mislili na Nikitino zvijačo. To je storil najbrže iz družinskih ozirov na hčere, Pa ker je princ Mirko ostal doma in so pooblaščenci podpisali kapitulacijo, to kaže, da hočejo rešiti vsaj vladarsko rodbino, Ra zmere so Nikita prisilile, da igra vlogo kralja Leara in se žrtvuje za hčere.
Na Grškem se vedno bolj krši suvere-niteto. Če avstrijske čete udarijo na Solun, bi se stvar znala drugače zasukati. Mi mirno čakamo.
Vojsko z nalilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. januarja. Uradno se poroča:
Nobenih posebnih dogodkov.
Dunaj, 30. januarja, Uradno se po« roča;
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško uradno poročilo.
Rim, 28. februarja (K. u.) Topništvo je delovalo posebno živahno na marsikaterih mestih v Karniji. Sovražnik je poizkii-šal zvečer dne 27. t. m. po ljuti pripravi s topovi ob zgornjem teku Soče, da bi nas vrgel iz naše ogrožene postojanke na malem Javorčku. Odbili smo tri napade sovražnika s težkimi izgubami z?nj. Naše čete so zopet zasedle severnozahodno od Gorice ponoči na 25, t. m. del izgubljenega ozemlja in so se tam ustalile. Včeraj v tem odseku le boji s topovi, strojnicami in z bombami. S kraške visoke planote se poroča o drznem vlomu nekega lastnega oddelka v nek sovražni strelski jarek juž-nozahodno od Sv. Martina.
Boji za Oslavje.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Gorico hočejo Lahi po vsej sili. Vsaj Gorico bi hoteli že enkrat pokazati kot uspeh vseh osemmesečnih bojev na soški fronti.
V prvi bitki pri Gorici so se zagnali z vso močjo na Kalvarijo. Tu pa je stala železna straža Dalniaticev. Kaj jim rj pomagalo, da so tupatam zavzeli kus jarka, ko sn o-a morali z velikimi
izgubami zopet zapustiti! V drugi bitki je poizkušal Italijan prodreti na Sa-botinu. Grozno je delovala njegova težka artiljerija, pa vse ni nič pomagalo. Ako je vdrl čez dan tupatam v naše postojanke, so mu to naši ponoči z obrestmi poplačali. Konečno je poizkušal svojo srečo med Kalvarijo in Sabotinom, v okolici male briške vasice Oslavje. Zmagoslavno je našteval Cadorna, koliko jarkov so zavzeli, koliko metrov so prišli naprej, le da bi s tem zakril sramoto, da nima še Gorice.
Precej časa je ostal potem položaj neizpremenjen. Razen vsakdanjih malih prask ni bilo večjih bojev ob goriškem obmostju. Sedaj pa so začeli naši s protinapadi na Oslavju. Prvi sunek se je dobro posrečil. Nad tisoč ujetnikov, več strojnih pušk in mnogo streliva so zajeli. Toda, ker so bila vsa sovražnikova kritja deloma od naših deloma pozneje od italijanskih topov popolnoma razrušena, ni bilo mogoče držati višine.
Dne 24. t.m. pa so okrog dveh popoldne mogočno zagrmeli naši topovi. Vse baterije, ki so namenjene za Oslavje, so bljuvale neprestano svoj ogenj na hribček. Včasih se ni moglo niti razločevati posameznih strelov. Bilo je tako neprestano grmenje in treskanje, da se je zemlja tresla. Tam od Oslavja pa je odgovarjalo bobnenje eksplodirajo-Čih izstrelkov. Kakor da bi postal mali hribček naenkrat ognjenik, so se dvigali velikanski stebri dima, kamenja in zemlje proti nebu. Zaporedoma so se prikazovali beli oblački šrapnelov. Dim granat in šrapnelov se je mešal s padajočo večerno meglo, katero i mamo izjemoma tudi pri nas, v temen oblak, ki je zavil vso okolico bojnega meteža.
Nato se je pričel pehotni napad. Strojnice in infanterijske puške, naše in italijanske, vse vprek so pokale in divjale. Mnogokrat so prifrčale italijanske krogle prav do nas. Toda kmalu je vse ponehalo.
Velika vest pride: Višina Oslavje v naših rokah. Kmalu tudi vidimo ujetnike, ko jih peljejo na brigadno poveljstvo. Kakor navadno niso posebno potrti. Veseli, kakor pravijo, da so ušli živi pravemu peklu, ki so ga jim napravili naši topovi. — Krvavorudeče je zašlo solnce za Brdi, kakor bi se napilo krvi za domovino padlih zunakov.
Drugi dan zvečer so pa hoteli Italijani naše potom artiljerije spraviti zopet nazaj. Več baterij najtežjega kalibra je koncentriralo svoj ogenj na malo višino. Razen teh je mnogo drugih srednjega in malega kalibra . Vojaki, ki so stali v najhujšem ognju na Kal-variji in na Sabotinu, so pravili, da kaj takega še niso doživeli. Tam so sicer tudi tako streljali, pa ne na tako tesen prostor. In vendar so vzdržali naši tudi ta peklenski ogenj. Niso se umaknili niti za ped od pridobljenih točk. »Vsak; izmed njih je junak.« Pravil mi je častnik, ki je bil tudi tam. »Junak, vreden, da večno živi v zgodovini! Bili smo v Galiciji, v Karpatih, v Srbiji, toda tako še ni bilo nikjer. Dokler branijo našo domovino taki junaki, je ne bodo sovražniki zmagali, tudi če jih pride še enkrat toliko, kakor do sedaj.«
Uspeh pri O. — Odlikovani poveljniki Dalmatincev.
Profesor Lovrič poroča v »Našem Jedinstvu«:
18, januarja 1916.
Iz uradnega poročila Vam je znan uspeh, ki so ga dosegli naši danes ponoči pri O. Našim je poveljeval polkovnik P., poveljnik dalmatinskega domobranskega polka, a kot bataljonski poveljnik se je proslavil sin hrvaških Aten, našega Dubrovnika, major pl, S. Število ujetnikov je zopet narastlo: 976 mož, 34 častnikov, med njimi en major; razen tega 5 strojnih pušk in trije metalci min.
Dasiravno so Italijani polne tri mesece utrjevali to postojanko z vsemi tehničnimi sredstvi, in čeravno so pred njihovimi okopi stale trikratne žične ovire--naši so
vse to zmagali v malo urah. Pomislite: ako bi bilo šlo za splošno našo ofenzivo, bi bila katastrofa za Italijane že tu. Ali ni to Italijanom strašen »memento« za ono, kar jih še čaka?
Kakor strela se je danes po naših okopih razlegla vest, da je glavno mesto Črnegore v naših rokah. Zrak so pretresali dalmatinski in bosanski vzkliki: »Živio!« Lahi so se gotovo prestrašili in mislih, da bomo navalili nanje na celi fronti; začeli so si-Pati ogenj iz vseh topov, ki so jim bili na razpolago. Seveda Cadornovi otroci v svojem razburjenju niso videli nobenega pravega cilja in tako so naši prepevali, dočim so oni trosili municijo.
Na ostalih frontah priličen artiljerijski ogenj, drugače nič posebnega.
Nj. Visokost naš prejasni prestolonaslednik je sam osebno odlikoval junaškega poveljnika glasovitega polka dalmatinskega domobranstva t!, polkovnika P.
Junaku se je na prsih zableslel Leopoldov red.
Enak red jc naš bodoči vladar pripel na prsi z lovorom ovenčanemu polkovniku, naše gore listu, poveljniku domobranske artiljerije g. R. S. Njegove vrline, vojaške in strokovne sposobnosti vsakdo občuduje.
Te dni je Nj. Visokost nadvojvoda Leopold Salvator, ljubimec našega Zagreba, s hvalo obsul našega polkovnika in naše junaške hrvaške sokole.
Nj. Visokost nadvojvoda prestolonaslednik je po našem gospodu divizijonarju sporočil pozdrav in pohvalo celi naši diviziji, v kateri je največ Dalmatincev.
Sv. Lucija trdno v naših rokah.
Dunaj. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: V že popravljenem poročilu italijanskega generalnega štaba dne 25. t. m. govori Cadorna o italijanskih postojankah. Lahko bi se zato sodilo, kakor da se nahaja Sveta Lucija v italijanski posesti. Dejansko je pa v naših rokah, kakor znano, ne le kraj Sveta Lucija, marveč tudi gorski greben trigonometer 588 zahodno od Svete Lucije.
Na Javorčku.
Dunaj, 29. jan. Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Od časa bojev pri Oslavju se kaže na laški bojni črti mir, ki se prekinja le z malimi podjetji Tako je včeraj popoldne napadlo naše topništvo z ognjem neko laško postojanko na jugozahodnem pobočju Javorčka. Sovražnik je imel velike izgube in je bežal. Zvečer je prodrl nek oddelek koroških domobrancev v porušeno laško postojanko in je privedel 1 stotnika in 82 mož berzaljeskega polka št. 12 kot ujetnike. Naše izgube so bile neznatne, sovražnikove pa zelo velike.
Odstavljeni italijanski generali.
Lugano, 31. jan. (Kor. ur.) Odstavljena sta dva italijanska generalna poročnika in en generalni major. Neki generalni major je vpokojen, neki generalni poročnik je zopet nameščen kot poveljnik. En major in en poročnik sta obsojena radi goljufije v 7 letni zapor z degradacijo.
Francoski ministri obiščejo Italijo.
Rim, 31. jan. (Kor. ur.) Agenzia Štefani: Uradno se napoveduje, da obišče francoski min. predsednik Briand Italijo sredi februarja. Spremljevali ga bodo minister Bourgeois, državni pod-tajnik Thomas, ravnatelj političnih zadev in štabni načelnik generalisima Joffreja.
Ministrsko posvetovanja.
Budimpešta, 29. jan. (K. u.) Danes so se nadaljevali posveti članov avstrijske vlade z ogrskimi ministri, ki so se jih udeležili tudi strokovni poročevalci gospodarskih resortov. Včerajšnja seja je trajala do pol 8. zvečer. Sledil ji je razgovor ministrov. Avstrijski ministri so se posvetovali danes dopoldne v ho-velu pri »Angleški kraljici« z ministrskim predsednikom Sturgkhom, nato so se podali avstrijski ministri in sek-čni načelniki kakor tudi ostali navzoči strokovni poročevalci po 10. uri v finančno ministrstvo, kjer se je nadaljeval včeraj prekinjen posvet. Posvetovali se bodo najbrže cel dan. Člani avstrijske vlade, spremljajoči jih sekčni načelniki in strokovni poročevalci potujejo danes ob 11. uri ponoči na Dunaj.
Budimpešta, 29. jan. (K. u.) Avstrijski ministri in strokovni poročevalci so se posvetovali cel dan in se bodo v kratkem posveti nadaljevali. Ob 8. je priredil grof Tisza na čast avstrijskim ministrom pojedino. Ob 11. uri 45 minut ponoči se je vrnil grof Stiirgkh z ostalimi avstrijskimi ministri in z njih spremljevalci na Dunaj.
Dunaj, 31. jan. Iz Budimpešte so se vrnili na Dunaj dne 30. t. m. ministrski predsednik grof Sturgkh, železniški minister pl. Forster, poljedelski minister Zen-ker, finančni minister pl. Leth in trgovinski minister pl. Spitzmtiller. Z istim vlakom so došli na Dunaj ogrski ministrski predsednik grof Tisza, trgovinski minister Harkany in finančni minister Teleszky. Hrvatsko slavonski minister Hideghety je odpotoval dne 29, t, m, z Dunaja v Budimpešto.
Važna Wilsonova izjava.
Berlin, 30. jan. »Lokalanzeiger« poroča iz Rotterdama: Sedaj so došla natančnejša poročila o Wilsonovem govoru v Rashway Bussines Association. Predsednik je odločno priporočal, naj se Amerika bolj krepko oboroži. Sicer je v svoji poslanici na kongresu rekel, da oborožba ni nujno potrebna, vendar od tedaj se je marsikaj naučil. Ameriško ljudstvo nima bolj globokega čustva kakor je ljubezen do miru. Večkrat sem kljub krepkemu odporu ohranil mir in sem pripravljen vsak čas vso svojo moč porabiti, da odvrnem katastrofo vojne, ker sem prepričan, da Američani ničesar bolj ne ljubijo kakor miru.
To so načela, rm katerih sloni njihovo življenje. Pripravljeni so vsak čas svoje ime in čast braniti z orožjem. Nočem izzvati kakega spora, pa tudi se ne strahopetno umakniti; če je kaka stvar, za katero se mora dežela in vsak državljan bojevati, tedaj je to nedotaknjenost svetega prepričanja.
Razmere, v katerih je svet danes, niso tiste kakor pred kratkim. Ne morem z gotovostjo reči, kakšne bodo te razmere jutri. Besedo »jutri« vzamem prav dobesedno. Ne drznem se tega zamolčati in deželo obdržati v misli, da bo solnce jutri ravno tako sijalo kakor danes. Zedinjene države ne bodo nikdar napadle, dokler ne pride njihova čast v poštev, se bodo izognile vsemu, kar bi moglo kaliti svetovni mir. Toda Amerfkanci niso gospodarji razvoja stvari, toda gotovi moramo biti, da se stvari, katero ljubimo, služi z vso zvestobo, pripravljeni moramo biti proti vsemu, kar jo ogroža.«
iftimiiaija.
Žito in avdijence.
London, 29. jan. (K. u.) V zbornici je lord Robert Cecil odgovoril: Žito, katero je vlada kupila, se bo izvozilo po vojski; do tedaj je vladi na razpolago. Cecil ni hotel povedati, po kakšni ceni je bilo žito kupljeno.
Berlin, 30. jan. »Times« poročajo iz Bukarešta: V torek bo kralj, v sredo pa Bratianu sprejel nemškega poslanika, ki se je po kratkem obisku vrnil v soboto v Bukarešt.
Bratianu odhaja?
Črnovice, 29. jan. »Czernowitzer Ta-geblatt« izve: Radi velikih nasprotij je v Bratianujevem kabinetu nastala kriza in velja kot omajan. Demisijc pričakujejo v bližnjih dneh. Dokler ne bo novega kabineta, ni pričakovati, da bi se Rumunija v zunanji politiki odločila.
Gospodarstvo.
Preskrba z jarim žitom. Vojni žitno preskrbovalni urad nam piše: Za spomladansko setev sc bo potrebovalo še precej jarega žita za seme, zlasti pšenice in rži, da se obsejejo njive, ki so jeseni ostale neobsejane, in cla so na novo posejejo njive, kjer bi bila ozimna setev pozebla. Zato se poživljajo vsi kmetovalci, ki imajo jaro pšenico in jaro rž, da naznanijo vsak pri svojem županstvu, kolikor jim še preostaja, če ohranijo zase toliko kolikor rabijo sami za seme. Vso ostalo jaro rž in pšenico, ki bi jo sicer smetovalci dali v mlin, morajo oddati Zavodu za promet z žitom, ki jim bo dal v zameno takoj ozimno pšenico in rž. Kmetovalci, ki bodo tako zamenjali žita, ne bodo nič na škodi, ker jim bo zavod doplačal pri 100 kg K 1 za čiščenje. Tudi bodo kmetovalci dobili iz ozimne rži več moke, kot bi jo iz jaro, ker je ozimna rž težja. Drugače ne bodo imeli kmetovalci za zameno nič stroškov, ker bodo vse preskrbeli komisijonarji našega zavoda.
Važni nasveti Vsak dan prihajajo nove naredbe, ki sc tičejo važnih vprašanj vojaške dolžnosti, prometa z raznimi pridelki in izdelki ter njih maksimalnih cen. Za te naredbe mora vsakdo vedeti, če naj se z njimi okoristi, oziroma če naj ne pride v neprilike ali celo v kazen. Te naredbe se sicer v vseh listih redno objavljajo, a vsi ljudje listov ne čitajo in vrhutega se iz tednikov ali polmesečnikov za naredbe prepozno izve, zato je najvažnejša razglasitev v dnevnikih. Priporočamo vsem župnim uradom, županstvom, kmetijskim podružnicam in zadrugam, da vso take naredbe, ki so važne za ljudi, ob sedanjem vojnem času izstri-žejo iz listov ter jih po vaseh na takih krajih in na tak način prilepijo, da jih more vsakdo brati.
Ajdove In drugo pleve ter seneni drobir bo nakupoval deželni odbor za izdelovanje močnih krmil, če mu bo mogoče v bližnji bodočnosti izvršiti svojo namero in ustanoviti tvornico za izdelovanje močnih krmil. Ponudbe, v katerih je navesti približno množino vsakovrstnih plev in senenega drobirja ter zahtevano ceno, je nemudoma poslati kranjskemu deželnemu odboru v Ljubljano. Oddano blago sc bo lehko tudi zamenjalo za primerno množino močnih krmil.
Nakup plomenskih kobil v Ameriki. C. kr. kmetijsko ministrstvo namerava nakupiti — če se izkaže to kot umestno — v Severni in Južni Ameriki večjo množino plomenskih kobil in jih porazdeliti po naših deželah. Po večini bodo to trinpolletne kobilo raznih plemen od 145 pa preko 170 cm visoke. Še preden pridejo kobile na ladje, preišče jih zastopnik našega kmetijskega ministrstva, če so za pleme, ali ne. Konje-rejcem in kmetovalcem se prodajo kobilo dražbenim potom. Vzklicna cena
bo enaka svoti kupnine, prevoznine, zavarovalnine in drugih stroškov; znašala bo, kakoršnoga plemena bo pač kobila, 1000 do 2000 K. Kar ministrstvo izkupi za kobile več nego znašajo gori našteti stroški, to se izroči deželi — deželnemu odboru ali kmetijski družbi, cla razdeli sorazmerno med one, ki so kobile pokupili, ali pa da se porabi za pospeševanje konjereje. Za začetek namerava kmetijsko ministrstvo vpeljati 10.000 do 15.000 takih kobil, ako bo dobiti kupcev. Če bi bila pa potreba po takem materijalu velika, kar bi se dalo lahko dognati po obilni prodaji, tedaj bi jih bilo mogče dobiti tudi 50.000 ali več.
Glasna.
— Cerkveni koncert v Novem mestu.
Dne 23. januarja zvečer ob pol 5. uri se je vršil v novomeški kapiteljski cerkvi koncert v korist vdov, sirot in invalidov 3. armadnega zbora. Med poslušalci, ki so napolnili cerkev do zadnjega kotička, je bilo nenavadno mnogoštevilno zastopano vojaštvo. Poleg civilnih in vojaških dostojanstvenikov je počastil koncert tudi eksc. goriški knezonadškof Franc Sedcj, potem opat zatiški p. Bernard Widmann, pa naš dični prvak p. Hugolin Sattner iz Ljubljane. Glavno vlogo na koncertu jc imela slavna vojaška godba 87. pešpolka, ki je s svojo umetniško višino dosegla najpopolnejši uspeh ter žela občudovanje in hvaležnost vseh poslušalcev. Slavnostni zbor iz oratorija »Mesija« od Hiindla, Kien-zlov »Blagor jim, ki jih preganjajo«, »Lar-go« od Randla in »Hvalnica« od Krem-serja so bile točke, ki jih je prednašal orkester s prekrasnim uspehom, G. primarij dr. Strašek je izborno pel Gounodovo »O salutaris hostia!« Prav poseben užitek pa je nudila poslušalcem gospa Pavla Lovše-tova s svojim bogonadarjenim petjem. Pela je arijo iz »Stvarjenja« in prvo arijo iz Satt-nerjeve »Assumptio« tako lepo, tako čisto in lahkotno, da jc bilo vse naravnost očarano. Mešani zbor 56 pevk in pevcev je ob spremljevanju orkestra zapel »Čredo« in »Sanctus« iz Gruberjeve božične maše op. 45; splošna sodba je bila: veličastno, dovršeno! NovomeSčani so lahko ponosni na svoje pevke in pevce in njihovega pe-vovodjo umetnika in skladatelja Ign. Illad-nika. Koncert je zaključila večnokrasna cesarska pesem, ob kateri so se vsa srca združila v eno samo željo, eno samo prošnjo: Bog obvaruj, Bog ohrani nam cesarja, Avstrijo! Ako šc povemo, da je donesel koncert 1504 K 93 vin. dohodkov, ki se iz-roče v gori označeni plemeniti namen, lahko zaključimo rekoč: Novomeški koncert je bil srečna misel, katere uresničenje je istotako srečno, vsestranski uspelo. Prepričani smo, da govorimo iz srca ne le No-vomeščanom, marveč vsem poslušalcem in zlasti tudi vojaštvu, ko pravimo: Čast in hvala velečastitemu in mil. gospodu proštu dr. Sebastianu Elbertu, ki jc s svojo pla-menečo vnemo za vse dobro in lepo omogočil to prireditev in nudil s požrtvovalno pomočjo plemenitih sodelujočih enim zaže-Ijen plemeniti umetniški užitek, drugim pa znatno gmotno pomoč!
Boji ii zatei.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. januarja. Iz velikega glavnega stana:
Naše čete so naskakovale severnozahodno od sela La Folic (severovzhodno od Neuvillc) sovražne jarke v širini 1500 metrov in so privedle 237 ujetnikov, med njimi enega častnika; zaplenile so devet strojnic. Pred postojanko*pri Neuville, ki smo jo vzeli nedavno, se ;s več ponovljenih francoskih napadov izjalovilo, a sovražniku se je le posrečilo, da je zasedel drugo razstreljeno duplino, V zahodnem delu St. Laurenta (pri Arrasu) smo vzeli z naskokom sovražniku neko skupino hiš. Južno od Somme smo zavzeli vas Frie~e in kakih 1000 metrov sosedne južne postojanke. Francozi so nam prepustili 12 neranjenih častnikov, 927 mož, kakor tudi 13 strojnic in 4 metalce min. Bolj južno od tam pri Li-bonsu je vdrl neki poizvedovalni oddelek do v drugo sovražno črto, ujel je nekaj sovražnikov in se je vrnil brez izgub v svojo postojanko.
V Champagni živahni topniški in boji z minami. Na višini Combres je poškodovala velika francoska razstrelba naš naj-sprednejši jarek. Sovražnik, ki jc poizkušal zasesti nastalo duplino, se je moral umakniti z znatnimi izgubami.
Pri Apremontu (vzhodno od reko Maas) so sestrelili naši obrambni topovi neko sovražno letalo; letalec je mrtev, opazovalec težko ranjen.
Zračni napad na Freiburg ponoči dne 28. januarja je povzročil le malo škode. Ranjen je neki vojak in dva civilista.
Berlin, 30. januarja. Veliki glavni stam
Boj ob in južno od ceste Vimy—Neuville za po naših vzeto postojanko jc trajal dalje. Odbili smo francoski napad. Pošto-
janka, ki smo jo osvojili južno od Somme, je dolga 3500 m in globoka 1000 m. Skupno smo ujeli tam 17 častnikov in 1270 mož; med njimi nekaj Angležev. Francozi so poizkusili slaboten protinapad, ki smo ga lahko odbili. V Champagni od časa do časa živahni topniški boji. Na ostalih bojnih črtah je omejevalo streljanje megleno vreme. Francozi so ovorili ob jasnem vremenu proti večeru živahen ogenj proti naši bojni črti vzhodno od Pont a Moussona. Preprečili smo napredovanje sovražnih pehotnih oddelkov.
Vrhovno vojno vodstvo,
Zeppelin nad Parizom.
Pariz, 30. januarja. (Kor. urad,) Agence Ha vas: Med gosto meglo je priletel v soboto zvečer proti 11. uri nek Zeppelinov zrakoplov, ki je vrgel na Pariz več bomb, katerih žrtev je postalo več oseb. Na neki točki je ubitih 15 oseb, na neki drugi en mož in tri ženske, ena hiša je porušena. Tudi sicer je škoda na blagu velika. Lov letal na Zeppelinovca je ostal brezuspešen. Do 1. ure se je nahajal Pariz v temi.
Pariz, 31. jan. (Kor. ur.) »Le Journal« objavlja vsebino razgovora z nekim letalcem, ki je tudi lovil Zeppelinov zrakoplov. Letalec je izjavil, da je med 30. letali, ki so se dvignila 30 minut po opozoritvi, srečalo zrakoplov 5 retal, a približati se mu in se boriti ž njim se niso mogla. Letalec je prepričan, da je preprečil nastop letal akcijo zrakoplova.
Pariz, 31. januarja. (Kor. ur.) O sobotnem ponočnem napadu na Pariz izvaja »Agence Havas«: Pariška policija je odredila ob 9. uri 45 minut zvečer vse, kar je v slučaju Zeppelinovih napadov potrebno. Mesto jc bilo v nekaterih okrajih popolnoma temno. — Druga brzojavka izvaja: Ob 9. uri zvečer se je poročalo, da se bliža Parizu nek Zeppelinov zrakoplov. Takoj so naredili potrebno: Žarometi so razsvetljavah nebo. V Bourget se je podal državni podtajnik letalnih zadev s svojim pisarniškim načelnikom. Gasilci so hiteli po glavnih cestah in trobili. V temnem mestu so opazovali obrambno zračno brodovje, žarometi so še vedno razsvetljevali nebo. Na bulevardih so številni šetalci opazovali. Povsod so se zbirali ljudje, posebno živahno jc postalo, ko so zaključila gledališča svoje predstave, ki jih niso n;kjer prekinili. Množica je ostala mirna, bila je bolj radovedna, kakor razburjena. Okoli 11. ure se je čulo več pokov, nekaj oseb "e mrtvih, povzročena je tudi škoda na blagu.
Pariz, 31. januarja. (Kor. ur.) -Agenze Havas« poroča dalje: Gosta megla, ki je krila mesto 700 do 800 r, c-povzročila, da žarometi niso dovolj razsvetlili ozračja in je znbranila, da bi bile zadevale krogle obrambnih topov. Zeppe-lina je lovilo več letal letel je zelo visoko. Streljali so nanj, ko se je odstranil. Pariz so zopet razsvetlili ob 1. uri 10 minut. Ko-lec so naznanili ognjegasci, ki so trobili.
Angleška ministra v Parizu.
Pariz, 31. januarja. (Kor. ur.) Lloyd Georges in Bonav Law sta došla v Pariz, da se posvetujeta z državnim podtajnikom Thomasom. Gre za skupen oboroževalni načrt zaveznikov. Angleška ministra je zaslišal nato ministrski predsednik.
Pomanjkanje papirja na Angleškem,
Haag. (K. u.) -Daily News« napoveduje, da v bodoče večerni listi ne bodo najbrž obsegali več kakor osem strani. Večina časopisov razpolaga z velikimi zalogami papirja.
No inorju.
Poročilo generalnega štaba nemške mornarice.
Berlin, 20. jan. (Kor,. ur.) \Volf:
Nek naš podmorski čoln je uničil IS. t. m. v Sredozemskem morju angleški oboroženi transportni parnik »Ma-rere«, 23. t. m. pa v Solunskem zalivu nek angleški transportni parnik, ki je vozil čete. Nek podmorski čoln je ustavil 37. t. m. ob 10. uri dopoldne 150 pomorskih milj vzhodno od Malte nek parnik z nizozemsko zastavo z napisom >:MeIanie«. Parnik se je ustavil, z znamenji je poročal: »Ustavil sem se« ln je odposlal čoln. Ko se jc približal na to podmorsM čoln parniku, da pregleda ladjine papirje, so pričeli s parr.ika, ki je vozil z nizozemsko zastavo, z več topovi in s strojnicami živahno streljati in ga polopili. Podmorski čoln se je umaknil napadu le s tem, da se je hitro potopil.
Načelnik adm. štaba mornarice.
Parnik z nemškimi ujetniki potopljen.
London. (K. u.) ?>Daily Express« poroča, da so se vozili na parniku Appam, katerega izguba je gntnva. nemški vojni ujetniki iz Kameruna v Evropo,
: Marolaite ..Slovenca.":
vojsko z Rasi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 30. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Sovražnik je včeraj čez dan ponavljal svoje napade proti mostni utrdbi severno-zahodno, od Uszieczka. Vsled hrabrosti branilcev so se izjalovili vsi poizkusi, da se je polaste. Rusko topništvo je skoraj na vseh delih severovzhodne bojne črte deloma močno delovalo. Tudi težki topovi so delovali na raznih mestih.
Dunaj, 29. jaunuarja. Uradno razglašajo:
Danes zjutraj so Rusi ljuto napadli utrdbo pri mostu severozahodno od Uszieczka ob Dnjestu. Hrabra posadka je odbila sovražnika. Ozemlje pred bojiščem je pokrito z ruskimi trupli.
Sovražno letalno brodovje se je pojavilo včeraj nad bojno črto ob Stripi. Med enajstimi ruskimi letali so uničili topovi dve, tri letala so pa bila prisiljena, da so se izkrcala za sovražnimi črtami. Naše straže so odbile ob Stiru napade močnejših ruskih poizvedovalnih oddelkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. januarja. Veliki glavni stan:
Položaj je splošno neizpremenjen. Avstrijske čete so odbile pri Berestiany več ruskih napadov.
Berlin, 30. januarja. Veliki glavni stan:
Nobenih posebno važnih dogodkov, Vrhovno vojno vodstvo.
CAR SE VRNIL V CARSKO SELO.
Fetrograd, 31. jan. (Kor. ur.) Car se
je vrnil v Carsko Selo.
VELIK FINANČNI POSVET V PARIZU.
Kodanj, 31. jan. (Kor. ur.) »National Tidendc« poročajo iz Petrograda: V Parizu zboruje v kratkem velik finančni posvet, ki se ga udeleže tudi ugledni člani dume in druge ugledne osebe. V zvezi s posvetom nameravajo ustanoviti v Rusiji stalno napravo, ki naj čuva gospodarske koristi nasproti Angliji in Franciji. Kor so odpravili osebni promet med Petrogradom in Moskvo, so dosegli, ga so pripeljali 500 vagonov živeža v Petrograd.
RUSI PROTI ITALIJI.
Curih, 29. jan. Odkar se je v Petro-gradu zvedelo, da namerava Italija umakniti svoje čete iz Albanije, je rusko časopisje zelo vznejevoljeno nad Italijani. »Ruskoje Slovo« piše o italijanskem »bluffu«, »Birš. Vjedomosti« pa izvajajo, da je izjalovljenje darda-nelskega podjetja zakrivila Italija, ki v odločilnem trenotku ni poslala 100.000 mož.
NAPETOST MED RUSIJO IN ANGLIJO.
Kodanj, 29. januarja. Napetost v razmerju med Rusijo in Anglijo se je vsled raznih zaničljivih opazk angleške vlade o ruskem vojevanju znova poostrila. Ruska javnost je pričakovala, da bo Anglija proti Turčiji energično nastopila in tako pomagala k uresničenju ruskih zahtev na Balkanu. Opustitev dardanelskega podjetja in slaboten nastop v Solunu ruski listi naj-ostrejše obsojajo. Sedaj na Ruskem spoznavajo, da so vse nade na Dardanele in Carigrad splavale po vodi ter se tudi od skupnega postopanja v Perziji ničesar ne obečajo, tem manj ker je položaj Angležev pri Kut el Amari silno težaven.
PODKRALJ KAVKAZA UMRL,
Kopenhagen, 29, januarja. Prejšnji podkralj Kavkaza knez Voroncov-Draškov je danes umrl.
Turčija v vojski.
Turki o bojih na Kavkazu. Carigrad, 30. jan. (K. u.) Z uradne strani se razglaša: Ruska vojna poročila s 26. januarja in prejšnja poročila so glede na obvestila o kavkaški bojni črti netočna in tendenčno pretirana. Sila in zatajevanje nasproti premočnim silam sovražnika v postojankah med rekama Aras in Id, dejstvo, da so zadale sovražniku težke izgube, ne da*bi jih mogli radi snega in mraza podpirati krili, ko so bile po poslanih poveljih bitke na štirih postojankah po vrsti, kakor tudi njih tako redno umikanje proti Erzerumu, so resnično dejanja junaštva, ki zaslužijo, da se beležijo v zapiskih vojne povestnice častno.
Ruski porazi od časa do časa, kakor odpor, na katerega je zadel sovražnik zdaj pred našimi vzhodno od Erzeruma se nahajajočimi postojankami, izpričujejo, da ruska poročila lažejo, ker opisujejo redno umikanje najiih čet, posledico naše postojanke, enostavno kot nereden beg. Trdno smo prepričani, da moralno vedno dokazana premoč naših čet premaga ie številno in začasno premoč Rusov,
Danes se nahaja naše središče 15 km vzhodno od Erzeruma. V ostalem smo vzdržali svoje prvotne postojanke.
Sultan nemški maršal.
Carigrad, 30. januarja. (Kor. urad.) Povodom svojega rojstnega dne je imenoval nemški cesar sultana za vojnega maršala nemške armade.
LietknecM pridobiva pristaše.
Berlin, 28. jan. Socijaldemokraška okrožrta vrhovna konferenca za Pots-clam (Osthavelland-Spandau) je izjavila, da popolnoma soglaša z nastopom poslanca tega okraja dr. Liebknechta. Okrožna volivna konferenca v Dussel-dorfu sc je postavila na stran manjšine, čeprav poslanec Dusseldorfa pripada večini.
Nemiri na Kitajskem.
Peking, 28. jan. (K. u,) Redfer: Severno od Šarzi je položaj resen. Saratsi je zavzelo več tisoč roparjev, ki so se nato izognili vldanim četam in odkorakali proti jugu. Zdaj prodirajo proti Tatungfu. Sodi se, da podpirajo pokret mongolsko mand-žurski voditelji.
Na cenzurnem uradu.
Ondan je prinesel »N. W. T.« zanimivo poročilo o poslovanju na glavnem dunajskem poštnem uradu, kjer se cenzurirajo pisma in dopisnice vojnih ujetnikov. Po veliki večini so to skoraj same dopisnice z znanim rdečim križcem, katerih je slednji dan do 200.000. To je na mesec 5 do 6 milijonov, in. to kopico ujetniške korespondence je treba prebrati, razvrstiti, napraviti o njej statistiko, poročati o njej in jo odpošiljati dalje in sicer v svesti, da je med nedolžnimi pozdravi morda tudi kaj ovirnega, kar zahteva največje pazljivosti. V istini ni nič čudnega, če se nahaja v cenzurnem oddelku kaj »ostanka«. Ob normalnih razmerah ne leži nobena dopisnica na tem uradu več kakor 24 ur. Dolžnost cenzorja je, da z modrim svinčnikom prečrta podrobnosti, katere so laiku često brezpomembne, in so v lastni deželi res brezpomembne, nikakor pa ne v tujini. Če n. pr. oče poroča svojemu sinu, ki Francoskem, da je tudi njegov mlajši biva kakor ujetnik na Ruskem ali brat odšel ta in ta dan k svojemu polku na bojišče, kjer se tepe z Italijani, je to na prvi pogled nedolžno poročilo, ali taka poročila utegnejo biti v tuji deželi nevarna, in tudi se ne sme v pismu poročati, kar ni dovoljeno pisati časopisju. Cenzurni urad je v pritličju, in sicer v jako veliki dvorani, kjer domobranci prejemajo svežnje pisem in dopisnic. Noben teh domobrancev ni sposoben za vojno službo, to so večjidel ranjenci ali ljudje, ki so bili že izprva določeni za lažje službovanje. Odlikujejo se s tem, da govorijo več jezikov. Vsak mora znati vsaj štiri jezike, nekateri pa govore celo 6 do 7 jezikov. Največ so trgovci, učitelji, umetniki in med vodilnimi uradniki so celo gospodje iz naučnega ministrstva.
Korespondenca tvori pravi pravcati Babilon jezikov. Razdeljena je na 24 jezikovnih skupin: 3 nemške, 4 ruske, 3 italijanske, 2 češki, 1 madžarsko, a potem je tu tudi angleški, francoski, rumunski, ukrajinski, hrvaški, hebrejski, srbski, slovenski in poljski oddelek. Prihajajo pa tudi pisma in dopisnice, pisane v turškem, perzijskem, grškem, tatarskem, furlanskem, albanskem, armenskem, litvinskem, rusin-skem in še v drugih jezikih. Tudi ma-lorusko narečje je treba cenzurirati, kakor n. pr. besarabsko. Nekatera pisma so sestavljena, n. pr. rumunska, ki so pisana s cirilico, nadalje ima mnogo listov jako slab pravopis in iz vsega tega si lahko mislimo, kakšno delo čaka cenzorje. Slednji cenzor ima svoje predpise, svojo lastno signaturo. Z modrim črtanjem obdelava kupe pisem, črta mesta, ki se mu zde ovirna, in iz-kuša in pregleda natančno z drugim vred tudi naslov. Cenzorji so večji del prostovoljci, tudi dame so med njimi, in so samo nekateri plačani. Veliko tež-kočo tvori iskanje tajne korespondence, ali v tem oziru imajo cenzorji svoje instrukcije. Treba je velikih izkušenj, zakaj ujetniki se včasih poslužujejo najsmelejših kombinacij in poraba tajnega pisma je zlasti v Rusiji jako razširjena. In uprav iz Rusije prihaja dnevno do 40 odstotkov vseh pisem in dopisnic, t. j. dnevno 100.000 dopisnic prihaja samo iz Rusije. Kakih 20 odstotkov jo nemških pisem, ostala korespondenca je ' napisana v drugih jezikih.
Zanimivo je, da Italijani pišejo jako dosti ijubavnih pisem. Rusini, Srbi in Rumuni pišejo po veliki večini o poljskem gospodarstvu. Kako se je ote-lila krava, kako ee redijo prešiči, kakšno žetev so imeli itd.; to so glavna po-
ročila in šele v drugi vrsti se govori o
ljudeh. Te kmetiške narodnosti so neokretne in rade obširno popisujejo.
Oskrbnik ene take cenzurne mize, dajo poročila oskrbniku skupine, in sicer v trojni smeri: v prvi vrsti v obrambni smeri, da bi v sovražno deželo ne prišlo ničesar, kar bi ogroževalo državne koristi. Tako n. pr. je neki Rus prosil svojce za denar, češ da ga mori glad. Povpraševalo in poizvedovalo se je, da ima tisti Rus dovolj hrane in dobre, in sam je pozneje priznal, da je tožil in tarnal le zato, da bi mu z doma poslali denar. In v Rusiji bi verjeli, da strada pri nas, in naši ujetniki na Ruskem bi trpeli zavoljo te laži.
Druga smer je informativnega značaja. Iz milijonov listov se najde kje kakšna podrobnost o razmerah v ujetniških taborih v tujih deželah. Vsak tak tabor ima na uradu svoj se-šitek, včasi n. pr. se glasi: »Slaba hrana«, izdelujemo slamnate plahte, »slučaji kolere so se pojavili«. Kje drugje se glasi: »Godi se mi dobro«, »bolezni je malo«. Taka poročila služijo pri pogajanju o zamenjavi ujetnikov, pri izboljšanju odnošajev vojnih ujetnikov, in amerikanska misija je dobila tudi dobre Informacije za svojo delavnost.
V	tretji vrsti morajo cenzorji skrbeti za karitativne naloge in človekoljubne zadače: če se pojavijo težke pritožbe, je potem priložnost, da merodaj-ni faktorji zmanjšajo bedo.
Korespondenca, proti kateri ni nobenega pomisleka, se takoj ekspedira, zveže se v svežnje, ki nosijo napise, n. pr.: Rusija 2000 dopisnic, Avstrija 1200 dopisnic, Italija 612 dopisnic in pisem.
Kar smatra cenzor za ovirno, sc uradno presodi ... in odpravi v predsedniško pisarno. Tam se predlogi korespondenca štabnemu častniku, ki vodi vso cenzuro. V njegovi sobi se stikajo nitke celega velikega cenzurnega aparata.
V	predsedniški pisarni je skupina za tolmaštvo tajnopisa, laboratorij za zagotovitev tajne pisave. Izbriše se tu v prvi vrsti to, kar smatrajo cenzorji za ovirno, in sicer tako, da ostalo poročilo ne trpi, zakaj nemogoče je zadržati težko pričakovano pismo le zaradi tega, ker se je pisec z majhno neprevidnostjo zagrešil. Nevarni materijal se smatra za delikt in se izroča pristojnim uradom. Dokaz se skrbno hrani v arhivu.
Korespondenca obsega neizrečeno mnogo zanimivega gradiva, nudijo se ti pogledi v najbolj globoke prepade človeške duše, vojne slike, ki so tako zagonetne, žalostne in grozne.
Kako je cenzurni urad zrastel, je razvidno iz tega, da jc lansko leto oktobra meseca imel rečeni urad samo eno moč, pozneje deset, kmalu dvajset, potem pa skokoma zmeraj več. Dandanes je tam zaposlenih 1300 ljudi. Korespondenca se ne zadržuje delj nego 24 ur. Vsak dan se odpošiljajo ogromne množine pisem in dopisnic.
Primorske nov-ce.
Iz Gorice. —- Nove žrtve, 26, januarja, Nocojšna noč je bila zopet pod gromenjem topov. Dopoldne je bilo slišati le od daleč, popoldne so pa v mesto letele granate in šrapneli. Na Korzu je tam, kjer je stala restavracija »Central«, pet oseb izgubilo življenje, sami mladi ljudje. Enemu je popolnoma odneslo nogo, drugega pa močno ranilo. Vsi so bili zadeti od šrapnela velikega kalibra, V Rabati je granata ubila enega dečka in enega trenskega konja. Po ulirah ni bilo nikjer ljudi. Proti večeru jc pos':alo mirnejše, zvečer je bila strašna tem. — Meso je postalo cenejše, in sicer za 2 ) vin. pri kilogramu; stane 4 K 40 vin. kilo*, am. Prešičje meso stane 6 K 50 vin., špeh <0 K kg, maslo je po 8—9 K kg. Vsa trgov! \i je radi vedno večje draginje omrtvcVi; navadni moški čevlji iz usnja stanejo HO—60 K, pa jih je še težko dobiti. Izložbeni okna so večinoma zaprta in tudi na vratih so šipe povečini razbite in nadomeščene s papirjem. — Časnike dobivamo redn.* vsak dan krog 4, ure popoldne. Pošta vozi sedaj do Postojne, tako da pride v C 'jrico dopoldne ob 10. uri, iz Gorice pa od aja po 2. uri popoldne. Na postajo v Vok'o drago vozi vsako dopoldne ob 11. uri ž; rdinjera za 14 oseb; vožnja izpred municipija stane za osebo 3 K, — 27. januarja, Tuci nocojšnjo noč se je gromenje topov nad: Ijevalo, tako da človek ni mogel zatisniti cčesa, ako ni bil v kaki globoki kleti. Ob 9. uri zjutraj seje že slišalo o nesreči na Tižaški cesti, Blizu tovarne »Tribuna« je u larila granata na mesto, kjer je bilo več ljudi. Nekemu konju je odneslo obe zadnji nogi, nakar so ga ustrelili. Blizu južnega kolodvora pri tramvajski postaji je košček šrapnela ubil 15 letnega dečka. Popoldne je bil ogenj še hujši. — Duhovnikov imamo v Gorici še precej, ki neustrašeno vrše svojo dušno-pastirsko službo in požrtvovalro dele pomoč bolnikom in ranjenim.
Novice iz Gorice. Pretekli teden je
13 letni dijak laške gimnazije Ivan Pich odvijal užigalnik 30-5 cm granate. Užigalnik se je vnel in povzročil dve eksploziji. Dečka so našli razkosanega. — Preteklo nedeljo 23. januarja se je otvorila župnijska cerkev sv. Ignacija v Gorici. Sv. maše se berejo vsak dan ob 8. uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 6., 8., popoldanska služba božja pa ob 4. uri. Župnijska opravila opravlja prečastiti g. kaplan J. Jug. — Dne 24. januarja je umrl po kratki in mučni bolezni previden s sv. zakramenti cerkovnik sv. Ignacija Peter Firisin. Bil je zvest in delaven mož. Letos je obhajal 40 letnico svojega zvestega službovanja. — Te dni imamo v Gorici nenavadno vreme. Zjutraj se razteza gosta megla, da se ne vidi 100 korakov oddaljenega človeka. Qkrog poldne se zjasni in zašije zopet zlato solnce. Proti večeru pa se zopet razteza gosta megla.
Iz ruskega ujetništva. Jarc France, enoletni prostovoljec pešpolka št. 47, se nahaja od aprila v ruskem ujetništvu. Ker ne dobi nikakega obvestila o svojih roditeljih doma iz Doberdoba št. 119, prosi vse znance, ki poznajo njihovo sedanje bivališče, da jim sporoče naslednjo njegovo adreso: Jarc France, vojni jetnik, Orlov, gubernija Viatka, Rusija.
Oddaja posode v Trstu. C. kr. na-
mestništveni svetnik v Trstu razglaša: Rok za prostovoljno oddajo posode in eventuelnih drugih dopačih predmetov iz bakra, medi, brona in niklja na podlagi ministr. naredbe dne 30. novembra 1915. zapade z dnem 31. t. m. Po preteku tega roka nastopi rekvizi-cija v veljavo. Ker je cena za prostovoljno prodajo višja, kakor pa se bo do-očila v slučaju inkvizicije, se stranke v lastnem interesu opozarjajo, da predmete iz zgoraj navedenih kovin pred potekom roka izroče edini v to pooblaščeni kovinski centrali, Leopold Feiner, Via Cecilia do Rittmeyer Nr. 4 Z goro-njo odredbo določena cena se izplača ob izročitvi predmetov. Istodobno dobi vsakdo potrdilo, iz kojega je razvidna količina in cena in ki služi tudi kot legitimacija resnične izročitve. Dr. Fa-brizi m. p.
BeloUsKi iiiiiiistrsKi sveL
Le Havre, 29. januarja. (»Agence Ila-/as«.) Včerajšnjega velikega belgijskega ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom so se udeležili vsi člani vlade. Pred zborovanjem so novi ministri položili prisego. Na predlog ministrskega predsednika de BroquevilIe-a je kralj sklenil, da se Vanderveldu izroči vodstvo armadnega in-tendantstva, Aviella se bo pečal z gospodarskimi vprašanji, ki spadajo v zunanje ministrstvo. Davignon prevzame zdravstvo. Hymans ostane na čelu londonskemu poslaništvu,
Dnevne novice.
Naš cesar, Nada na končno zmago, ki napolnjuje državo, je še večje vsled vese-I.li poročil, ki prihajale iz šenbrunskih prostorov, to je poročila, o dobrem razpoloženju, svežosti in prožni delavni sili našega cesarja. Že celih 18 mesecev si cesar ni privoščil odmora ali kake druge udobnosti. OcLzačetka vojske, pozimi in poleti, se je le Težko odmaknil od svoje pisalne mize in je svojo dnevno razdelitev, ki sestoji itak Samo iz dela in dolžnosti, tako uredil, da vstaja sedaj eno uro poprej iz postelje kot navadno in gre zvečer eno uro pozneje k počitku kot pred vojsko; da, celo tiste četrt ure, ki so bile poprej določene med delom za odpočitek, si je sedaj pritrgal. Tudi ni v krogu njegove okolice nobena tajnost, da v zadnjem letu radi velikih razburjenj cesar marsikatero noč ni mogel spati. In ravno osebe, ki se nahajajo v njegovi bližnji okolici, so le tem bolj začudene o veliki odporni sili ln izredni svežosti našega vladarja. Poleg tega se ne zgodi nobena tajnost v zunanjem velikem svetovnem pozorišču, katera ne bi našla odmeva v delovni sobi cesarja Franca Jožefa. Sedaj se nahajata v Šenbrunu nad-vojvodinja Cita s svojimi otroci in Marija Valerija z družino. Odkar je izbruhnila vojska, so sprejemi v Šenbrunu skoro popolnoma ustavljeni. Med fera se tudi člani cesarjeve družine le malokdaj nahajajo v njegovi bližini. Cel dan, od zore do večera, posveti cesar — svojemu delu.
-f- Protektorat vojne razstave na Du-naiu je prevzel prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef.
Obletnica smrti cesarjeviča Rudolfa. z ozirom na obletnico smrti ce-sarjeviča Rudolfa je položil ataSe nemškega veleposlaništva, princ Henrik XXIX. Reusz po naročilu nemškega cesarja venec na krsto cesarjeviča v kapucinski cerkvi.
+ Za domovino padli slovenski {unakL
£a domovino so padli trije bratje Alojzij, Franc ln Jakob Bratuša, doma iz Cerovca na Štajerskem. — Svoje mlado življenje sta
položila na oltar domovine brata Anton in Karel Drajzibner od Sv. Petra niže Maribora. — Na ruskem bojišču je ubila granata Cirila Grnšek iz Pečice pri Podsredi. — Na južnem bojišču je padel povsod spoštovan mladenič Franc Karničnik iz Raz-bora pri Slovenjgradcu. Pred letom je padel tudi njegov brat Anton in tako je ostala stara mamica 6ama, žalujoča. — Ob soški bojni črti je padel dne 21, novembra 1915 od laške granate zadet 21 let star mladenič Tomaž Lorbek iz Bačkove, župnija Sv. Benedikt v Slov, goricah, — Od Sv. Križa tik Slatine se poroča, da je padel na italijanskem bojišču nadvse delavni mladenič Jurij Novak. — Franc Šraml iz Gorice pri Račah, je umrl vsled ozeblin, dobljenih na severnem bojišču. — Z laškega bojišča se poroča, da je padel dne 16. januarja 1916 narednik Ferd. Verblač, doma v Jarenini na Štajerskem, — V Gradcu sta umrla: dne
24.	jan. topničar Franc Burdjan in dne
25.	jan. infanterist Josip Elsbacher, oba doma iz Slovenskega Štajerja. — Na severnem bojišču je padel mladenič Valentin Pivec iz Marije Snežne, edina podpora svoje matere-vdove.
—	Tiszov poziv Ogrom. V tedniku »Igazmondo« piše ministrski predsednik grof Tisza pod naslovom: »Častna dolžnost naroda«; Letina 1. 1914, je bila najslabša, 1. 1915. se je pridelalo sicer več pšenice, toda slabo vreme je zelo škodilo pšenici in koruzi. Pa vendar smo vzdržali in smo tudi Avstrijcem dali pšenice in koruze, kolikor so je brezpogojno (? uredništva) rabili. Letos pa položaj daleko ni tako težaven kakor lansko leto. Tisza naznanja, da bodo vladni organi prihodnji teden z vso strogostjo preiskali skrite zaloge žita. Prebivalstvo naj pride vladi na pomoč in naj odda žito po oblastveno določenih cenah.
—	Imenovanja. Za naaporočnika je bil imenovan poročnik 17, pp. dr, phil. Gustav Freytag. Za poročnike so bili imenovani praporščaki: Korab Emil, 17. pp'.; Pin-kas Karel, 87. pp.: Wcrdnik Martin, 91. pp.
—	Za računskega poročnika je imenovan g. Maks Detiček, uradnik avstro-ogrskega poslaništva v Poclgorici v Črni gori.
—	Prve vijolice nam je poslal g. Ivan Baloh.
—	Promocija. Na dunajskem vseučilišču je bil danes promoviran doktorjem prava g. c. kr. namestnlštveni koncipist Fran Svetek z okrajnega glavarstva v Gorici.
—	Občni zbor podružnice »Rdečega križa« za ilircko-bistriški sodni okraj sc vrši v Ilirski Bistrici, hotel »Ilirij a«, v sredo, dne 2. februarja t. 1., ob 3. uri popoldne. Ako bi ne bil občni zbor ob tem času sklepčen, se vrši po! ure pozneje ob vsakem številu navzočih članov. K polnošte-vilni udeležbi uljudno vabi odbor.
—	Častniški sluge pojdejo na fronto. Vojno ministrstvo je sklenilo vse za vojno sposobne častniške sluge, ki doma niso neobhodno potrebni, poslati na fronto. — Razne vrste častnikov so pozvali naj se prostovoljno odpovedo častniškim slugam, zakar dob6 pristojbine za sluge, kdor pa želi slugo obdržati, naj vzame moža, ki za fronto ni več sposoben.
—	Smrtna kosa. V noči od 17, na 18. januarja 1916 je umrl na svojem posestvu v Grižah na Štajerskem vrl narodnjak in vnet pristaš katoliških načel Leon Štorman, posestnik in krojač.
—	Umrl je v Zagrebu v starosti 73 let hrvatski pisatelj Ferdo pl. Bečič. Več njegovih del je prestavljenih tudi v slovenščino, med drugim njegov splošnoznani roman »Kletev nezvestobe«.
—	Razpuščena društva v Dalmaciji.
Dalmatinska deželna vlada je razpustila sledeča društva vsled njihovega državi nevarnega delovanja: »Hrvatski Sokol« v Splitu, Omišu in Kaštelu Novem, »Pučko čitaonico« v V. Varoši, »Gradjansko čitao-nico« v Splitu, »Pučko Zoro« v Splitu, »Srpsko Slogo« v Splitu, »Hrvatsko pol. dem. društvo« v Splitu in končno Hrvatski akademski klub.
—	Prevoz mrličev. Truplo v Celovcu umrlega vojaka Janeza Plevnika, posestnika v Mostah pri Ljubljani, o dne 25. t, m. na pokopališču v Trnjivasi pri Celovcu izkopali in prepeljali v Moste. Truplo lani umrlega črnovojnika Tomaža Lužnika, posestnika iz Apač, so prepeljali dne 27. t. m. v Apače. •
Izkaz o zneskih, preračunanih in izdanih za učila in knjižnico za vsakoletno porabo obr. 31, ki jih je treba predložiti mescca januarja vsako leto, se dobe za šolska vodstva in za nadzornike v Katol. Bukvami v Ljubljani.
UDiilloDslte novice.
lj Zlatko Balokovič nam bo pokazal v prvem delu svojega koncerta dne 1. februarja 1916 višek klasične violinske godbe z najlepšimi, monumentalnimi deli
Bacha in Mozarta; v drugem delu pa višek virtuozne glasbe za gosli. Bach jc muzikal-ni veljak, da ga stoletja niso rodila enakega. Šest sonat je zložil samo za gosli brez spremljevanja. Te so tako resne in polno-glasne, da done kakor orgije. Šesta, ki jo bomo slišali, se začne z milo predigro, kateri sledi klasično lep »andante« in dra-Žestna gavota, Mozartov koncet za gosli nam pa priča, kako mil, ženijalen in ljubezniv je bil ta skladatelj. Vse v njem je estetično lepo, živo, klasično in diha naj-blažje čutje, — V drugem delu nudi nam mladi umetnik Elgarjev ljubeznivi in dra-žeStni »capricio«, Sarasatovo sanjavo in blestečo romanco, Bazzinijevo čarobno burlesko »Ples škratov«, ki očara vsekdar poslušalce, če ga izvaja umetnik elegantno in dovršeno. V Paganinijevih »Palpiti« (Srčni utripljaji) se pa kaže višek virtuoz-nosti, tehnika je na svojem vrhuncu. Do stopni so samo pravim mojstrom.
lj Mornariško društvo. Glasom uradnega izkaza je ljubljanska krajevna skupina Avstrijskega mornariškega društva ena najdelavnejših. To so zlasti zrcali v dejstvu, da se je njeno članstvo v poslednjih dveh letih podvojilo. Sedaj šteje ljubljanska krajevna skupina 809 članov in je ena najmočnejših provincijalnih skupin. Značilno je, da je večina članov pristopila po izbruhu vojne z Italijo. Očividno je, da spoznavajo bolj in bolj tudi najširši krogi, kolikega pomena je dobro urejena mornarica.
lj Umrla je gospa Pavlina K a 11 e n -e g g e r pl. Riedhorst, mati c. kr. dvornega svetnika Oskarja viteza Kaltenegger pl. Riedhorst, v 87. letu. Rajnico prepeljejo v Gradec.
lj Osebna vest. Gospod Josip B e k š , c. kr. davčni oficijal, sedaj črnovojniški narednik, jc imenovan za računskega poročnika.
lj Pogrebno društvo »Marijine bratovščine« nanzanja svojim članom, da sc vrši običajno pobiranje letnih doneskov in vpisovanje novih društvenikov na Svečnico dne 2. in drugi dan 3. svečana t. 1., od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer v društveni hiši Hranova ulica št. 6. Na svečnico se bode ob 7. uri v farni cerkvi sv. Jakoba darovala tudi sv, maša za vse žive in mrtve člane tega društva.
lj PozorJ Obrtniki in trgovci se opo-, zarjajo, da je v torek, dne 1. svečana, zadnji dan roka dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in strojila in je naznanilo podati po stanju prejšnjega tretjega dne, t. j. od sobote, dne 29, prosinoa. Naznanilo je poslati v dveh izvodih, in sicer eno mestnemu magistratu, drugo pa c. kr. trgovskemu ministrstvu na Dunaju (K. k, Han-delsministerium, Handelsstatist, Dienst, I., Biberstrasse 16). Komur so tiskovine že pošle, jih dobi brezplačno pri obrtnem oddelku mestnega magistrata (za Ljubljano).
lj Dolžnost naznanila. Obrtniki in trgovci se opozarjajo, da jo rok dolžnosti naznanila za kovine do 8. februarja. Enako se morajo do 8. februarja naznaniti dušik vsebujoče snovi in sicer po stanju z dne 31. januarja. Tudi ovčjo volno je naznaniti do 8. februarja in sicer po stanju z dne 1. februarja. Tozadevne tiskovine se dobe brezplačno pri obrtnem oddelku mestnega magistrata (za Ljubljano).
lj Oddaja moke iz mestne zaloge. Pekom se ho nakazovala moka jutri v torek 1. februarja 1916, trgovcem v četrtek dne 3. februarja, obakrat ob pol devetih dopoldne na magistratu.
lj Krušne karte za ljubljansko okolico. Dno 4. februarja t. 1. se prične pre-skrbljevanje občine Vič, Vnanjega Vod-mata, Sela in Most od občine Moste ter vasi Zgornja Šiška istoimenske občine s krušnimi kartami. V to svrho se ustanovi posebna krušna komisija (X.; in sicer za občino Vič; poslovala bo od tega petka dalje pri Končanu v Rožni dolini. Deli občine Moste so prideljeni VIII. krušni komisiji, ki posluje v mestni jubilejski ubožnici v Japljevi ulici. Vas Zg. Šiška bo dobivala krušne karte pri VII. krušni komisiji v Spodnji Šiški. Krušni komisiji v Japljevi ulici IV1II.) in v Rožni dolini (X.) poslujeta tudi ta teden v petek in soboto vselej od 8. ure zjutraj do 1 popoldno. Vse nove stranke iz novo priklopljenih krajev se pozivljejo, da prineso s seboj seznam oziroma listek onih oseb, za katere rabijo krušne karte.
lj Krušne znamke za ješprenj ln koruzni zdrob. Oziraje se na razne pritožbe, da se prodaja ješprenj na krušne znamke, se opozarja občinstvo, da je c. kr. ministrstvo za notranje stvuri z naredbo z dne 6. decembra 1915, številka 65.301 zaukazalo, da je prodajati ješprenj in koruzni zdrob samo na krušne karte. Vsled tega mora oddajati tudi mestna oprovizacija ješprenj in koruzni zdrob na krušne karte.
lj Za peke in stranke. C. kr. deželna vlada je za Ljubljano izjemoma dovolila, da smejo peki zopet peči kruh iz testa, ki
jim ga prinašajo zasebne stranke. Naredba je stopila že v veljavo.
lj Brzovozni oddelek na glavnem kolodvoru. Počenši s 3. svečanom 1916 ura-duje brzovozni oddelek glavnega kolodvora v novo zgrajenih prostorih nasproti Res-ljcve ceste.
lj Za kozami s!a obolela pekovski pomočnik Lazar Janez iz Šiške št. 33 in perica Svetč Terezija na Selo št. 47. Oba dva so prepeljali v epidemijsko bolnišnico na Kodeljevo in so se izvršile najstrožje potrebne zdravstvene odredbe.
P0«SYEill.
Znamenje časa. Brnsld dnevnik »Illas« piše" z dne 22. t. m.: Županstvo v Postoloprtih jo izdalo naslednji razglas: Slavnemu občinstvu se dajo tem potom na znanje, da bodo z ozirom na javno nravnost od danes naprej vsa dekleta kakor tudi žene, katerih možje se nahajajo na bojnih poljanah, brez-ozirno aretirane, če se jih dolu po deveti uri zvečer v gostilna^ ali mestnih ulicah.
Lokavi milijonar in ženske. Nev/york — ali.vsaj del Ne\vyorške družbe, ki se ne dolgočasi — ima novo scnzacijo: l.eonard Morgan, sorodnik zalagatelja štirisporazu-ma z denarjem John P. Morgana, je bil vsled zakonskega varanja in večkratne bi-gamije aretiran. Leonard Morgan ima zakonsko ženo, s katero živi skupaj v New-yorku; razen tega se je pa oženil tudi v St, Lotiisu in Philadelphiji. Sicer pa trdi Morgan, da ta dva zakona nista pravno-veljavna in izgovarja se s tem, da je nasproti lepemu spolu zelo slab. Vso krivdo za svojo nesrečo pa zvrača na svojega bogatega strica ter se bridko pritožuje, kakšne težave in zamotanosti prinaša s seboj to, ako je človek sorodnik svetovno-znanega miljarderja. Sam Leonhard Morgan je po ameriškem razumevanju le ravno premožen mož, ali lesketanje zlata, ki se drži njegovega imena, povzroča, kakor pravi, da pritiskajo vse ženske za njim. Lepotice prično za njim noreli na življenje in smrt in nato, tako se pritožuje ubogi »zapeljani mož«, gredo še tako daleč, da mu prično groziti s tožbo vsled kršitve zakonske zvestobe. Take so bile dame, ki so ga prisilile, da se je poročil v St. Louisu in Philadelphiji. Sedaj bo prišlo do zelo > veselih« dogodkov pred sodiščem in v Newyorku sc že sedaj vesele, kako se bo lokavi milijonar branil proti prevejanim ženskam.
Draginja v Sarajeva. Ondan jc pisal neki Ljubljančan, ki se nahaja sedaj v Sarajevu, svojcem ... Sedaj so nastopile spet normalne razmere, samo draginja nas stiska, da je od sile. Govedina se prodaja kilogram po 3 K 20 h, svinjina po 3 K 80 h, mast po 7 Iv, liter mleka po 50 h, jajca so pa po IG h. Pivo je dražje od dne do dne, le prve dni meseca si ga človek malo lažje privošči.
Srbski'vojni ujetniki pri poljskem delu na Nemškem. »Č.esky Dcnnik« poroča: Za poljedelsko delo v južni Nemčiji se ima porabiti, kakor še nam poroča, 10.000 srbskih vojnih ujetnikov. Na rečeno delo so že te dni odposlali v Nemčijo 1000 ujetnikov iz ujetniškega tabora v Jindrihovicah pri Kraslicah.
Dunajski profesor in Onri. Dnnaj-ski »Fremdenblatt« poroča, da je v ponedeljek v Budimpešti prišlo na univer-zi do velikih demonstracij. Študent Ra-konicz je prosil profesorja Kmethy-ja, da naj se izjavi o žaljivih napadih' dunajskih vseučilišnih profesorjev proti Ogrski. Dunajska profesorja Bernatzik in Torba sta rekla z ozirom na nek dr-žavnopraven članek posl. Wlassicza, da so čudita, da more mož na odgovornem mestu in bivši ogrski minister prod tujino razglašati neodvisno in samostojno ogrsko državnost. Prof. Kme-thy je dijakom ustregel z besedami, da tem izjavam ne pripisuje novbene važnosti. študentje so končno zaklicali »Eljen«.
„ Svinio so mu ukradli, a je nlačal za to se kazen. V dunajski okolici so nekemu kmetu ukradli ponoči veliko, debelo svinjo. Kmet je tatvino hitro naznanil orožnikom. Ko so iskali sled, so našli v jarku poleg ceste, ne daleč od kmetovega doma ostanke zaklane svinje, drobovino itd. Ker so pri preiskovanju našli v svinjskem želodcu oves in ječmen, se jc izkazalo, da jc bila svinja pitana z žitom, kar pa jc sedaj, kakor znano, prepovedano. Kmeta so obsodili na 200 K globe, a mesa svoje svinje ni nikdar več videl. Tako poroča list »Danzers Armec-Zeitung«.
HvslrijsKa socialna demokracijo in spor IH NerasKem.
Položaj avstrijske socialne demokracije je v prhami z nemško socialistično frakcijo v toliko ugodnejši, ker ji je prihranjena mučna preizkušnja parlamentarnega glasovanja. Tako mo-
re vsaj na zunaj prikrivati notranji razdor, s katerim se imajo boriti nemški tovariši. Zato je pa tudi razumljivo, da le majhen del socialnih demokratov zahteva, da se skliče parlament, dočim večji del noče ničesar slišati o tem, ker ve, kaj bi se iz tega razvilo. Doslej je delal vsak voditelj »vojno politiko« na svojo pest in tako naj osta-ue tudi v bodoče.
V to temo je z veliko odkritostjo posvetilo uredništvo znanstvenega glasila avstrijske socialne demokracije: »Der Kampf«. Že iz žalnice po pokojnem poslancu Win^skem jasno izhaja, da se tudi avstrijska socialna demokracija nahaja v krizi. Tu izvemo, da je socialistični državnozborski klub razdeljen v desnico, ccntrum in levo radikalno krilo, ki se neomajno drži stare internacionale. Odkrito je rečeno, da ta vojna še ni vojna delavskih slojev. Winarsky je poznal le eno stališče za socialističnega parlamentarca; skupni razredni interes vseli proletarcev na svetu. Zadržanje večine nemške državnozborske frakcije označuje Wi-narskv kot Heinejev eksces ter izraža upanje, da bo ustvarila vojna doslednejše in odločnejše socialno 'demokrate.
Ista številka »Kampfa« prinaša Adlerjev članek: »Grehi manjšine ali grehi večine?« Adler prihaja do zaključka, da je akcija manjšine nemškega socialističnega kluba sicer podrla enotnost strankine akcije, vendar pa da je to pozdraviti, ker se je s tem zgradil nov most k socialističnemu proletariatu vseh dežel. Pozdraviti je to akcijo zato, ker je izšla in mednarodne solidarnosti delavskega razreda., katero je bil kršil sklep večine. Tudi dr. Hilferding prihaja do enakega zaključka.
Vprašanje je sedaj, kakšno stališče bodo zavzele glavne delavske organizacije soc. demokracije t. j. strokovna društva. Doslej so šle avstrijske socialno demokratične strokovne organizacije z bratskimi organizacijami na Nemškem proti »parlamentarnemu kretensfvu«, kakor se je enkrat izrazil Marx, skozi drn in strn in tako bo pač tudi v bodoče. S tem je pa že tudi dan spor, ki se bo razvijal v isti smeri kakor se razvija na Nemškem. Razen te-ea poka v avstrijski socialni demokraciji tudi na drugih straneh. Poljska socialna demokracija z Daszynskim na čelu je prešla v Poljski klub! Tu sedi gromovnilc Daszynski sredi med poljsko »žlahto« in špiritnimi tovarnarji. Čehi so se itak že preje izvili Adlerje-■/emu vodstvu.
Avstrijsko internacionalo zastopajo v državnozborski frakciji samo še nemški socialni demokrati, ki pa tudi niso edini med seboj. Nadaljni razvoj konflikta v avstrijski socialni demokraciji je le še vprašanje časa.
Pogrešani vojaki.
Frančiška Kovačič, posestnica v Pohanci, pošta Artiče pri Brežicah, že od 18. decembra 1914 ni dobila nobenega poročila od svojega moža Martina Kovačič, ki je služil pri Lir. 26. 6. stot. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti na gornji naslov. Poštni stroški se povrnejo. — Marija Pavlin, služkinja pri g. Tomažiču, Slomškova ulica št. 7, I. nad., Ljubljana, prosi prijaznih obvestil o Matiju Kutin, doma iz Drežnice, vas Koseč št. 7 pri Kobaridu, ki je služil pri Lir. 3./4., o katerem že sedem mesecev ni nobenega glasu, — in o Alojziju Bric, doma iz Drežnice št. 11 pri Kobaridu, ki je služil pri Geb. Art. Reg. 3, Batt. 2, I. Zug, o katerem se že štiri mesece nič ne ve. — Martin Sever, Res. Spital d. R. K., Zim. 9, Mo-zartgasse 3, Gradec, bi rad zvedel za Janeza Golobič, doma iz Perbišja, okr. Črnomelj na Dolenjskem, ki je služil pri 17. pešpolku in je jeseni prišel iz Galicije na italijansko fronto.
Izpiranje vratu s Fellerjevim bol tajšajočim, razkrajajočim fluidom iz rastlinskih zelišč z zn.
JElSAFUJlir
olajša
dihanje.
1 i steklenic 6 kron poštnine prosto. Lekarnar E. V. Keiler Stublca. Eliatrg štev. 2S5 (Hrvatska). — Čez 100.000 zabv. pisem.
Zahval.
Za, premnoge dokaze odkritosrčnega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našo liubljone nad vse dobre soproge, matere in stare matere, gospe
Ane Rihteršič
Izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebna zahvala pa bodi še domači "prečastiti duhovščini, preblagorodnemu gospodu c. in kr. voj. zdravnik dr.Ar-padu Vago za obili trud, preblagoro-dnernu gospodu c. in kr. majorju Viljemu Kuckh iti gospodom častnikom za prekrasni venec, vsem drugim darovalcem vencev, gg. pevcem, požarni brambi in sploli vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico na nje zadnjem potu
žalnjoči ostali.
Posojilnica v Mariboru
registrovana zadruga z omejenim poroštvom vabi na	(34)
ki se vrši v nedeljo dne 13. svečana 1910 dopoldne cb 10. uri v zadružni pisarni (Narodni dom).
Dnevni red:
1.	Poročilo ravnateljstva.
2.	Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobrenje računov za leto 1915 ter razdelitev čistetra dobička.
5.	Volitev treh članov ravnateljstva eventualno volitev v nadzorništvo.
6.	Slučajnosti.
RavaatsIJJva.
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, Ljubkima.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.	£426
plačam tistemu, ki mi v Ljubljani kjerkoli preskrbi v najkrajšem času en majhen prazen lokal in če je mogoče zraven tudi ena majhno sobo. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod šifro »Lokal 2 5.«
za parni stroj ali motor, zanesljiv, trezen, se takoj sprejme pri Topilnici v Litiji
(Blei- und Silberhutte) d. z o. j. 204
Sprejme se
za posestvo na Kacni, pol ure od Kranja proti primerni plači. Lahko je tudi begunec Naslov pove upravn. Siovenca pod št. 261.
Ker se želi posvetiti poštnemu stanu, želi nastopiti službo
proti majhni odškodnini; pogoj hrana in stanovanje, dijak, ki je dovršil 4. gimnazijske razrede. — Naslov pove upravništvo tega lista pod Stev. 219.
Pl*fl(lfl Cfl iz Pr»ste roke v ■ B UMd	polnem obsegu
rodovitno gorica
v južni legi v kozjanskem okraju, zasajena večinoma z najplemenitejšimi ame-rikanskimi vrstami, lepo arondirana, s površjem : Jeden hektar, 34 arov, 69 kvadratnih metrov, z dvema kletima in dvema stiskalnicama, z verando, sobo in kuhinjo. Na prodaj je tudi vinska posoda.
Pojasnila daje	237
dr. Fr. Jaiikovič, Kozje, Štajersko.
32 letni državni uslužbenec, voj. prost, želi se v svrho ženiWe seznaniti z gospico ali vdovo brez otrok z dežele. £e resne ponudbe s sliko pod „inte-iigentna" na upravništvo ..Slovenca".	260
J
Lep lokal
v Kolodvorski ulici z 2 izložbenima oknoma
w se odda takof. "TO
(Prej je bila pisarna »Bremen-Amerika.( Vpraša se pri fotografu Rovšek.
priženiti

se želi na kako malo krneti jo prileten /ai\t poštenega življenja, trezen, varčen in priden, ki je poleg kmetijstva veš£ dveh obrtov, z nekaj premoženja in dobro zavarovan. Dobrosrčna vdova srednjih let, tudi s par otroci, ki potrebuje pridnega gospodarja in dobrega moža, naj pošlje syoj naslov pod „Crezni 263" na upravništvo lista.	263
liie se v gospodinjstvu popolnoma izvežbarin (oziroma gospodinjsko šolo dovršivša), izobražena, nravstvena, mlajša
gospodična
iz boljše hiše (rodbine) sa v boljši državni službi stoječega veleposestnika. Ponudbe s podatki sprejema uprava lista pod St. 175.
išče mirna stranka za majev termin. Ponudbe pod šifro „maj" na upravništvo „Slovenca".
Breje krave
gff se prodajo m
Pri Vnovfievalnici za živino v Ljubljani, Dunajska cesta 29.
Proda se dobro ohranjena, snažna
Naslov pove uprava tega lista pod štev. 253
Zahvala.
Za oliile do'-aze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti naše isUrc'0 ljubljene, dobre matere, oziroma stare matere, sestre in tašče, gospe
Ane Gdtzl roj. Bfrk
iskreno vsem najprisrčnejšo zahvalo.
Posebna zalivala pa bodi prečastitemu gospodu župniku cerkve nemškega viteškega reda, si. častniki kakor ludi podčastniški deputaciji c. in kr. rezevrue bolnice štev 2, darovateljem prekrasnih vencev ter sploh vsem ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti.
Žalujoči ostali.

• •
MXXXXXXXXX^XXS£XXXXXXXXXXXXXXXKXX
A
x mm	- k
Rii
x
»j*___
rta —————
jj| 3. razred
K X
RLJB
eTa
X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
CENA srečke:
Vi
K 120"-
V* K 60"—
Pri naši naslovnici kupljene srečke si zadele: K 300.000 slauni dobitek
Št. 10.202, IzZreban 16. okl. 1915, 1U. la«.
K 30.000 .......St. 68.435
K 10.000 .... Št. 7.788, 130.160
H 5.000 .......Št. 68.425
mnogo dobitkao po K 2000, 1000, 8000, 400 in ueliko Steoilo dobitkoo po K 200.
Izplačali»na Mttl za K 911.280. Prihodnje žrebanje bo
mt 15. in 17. Sebr. 1916.
kin)?louto 2730 dobitkov v skupnem znesku K 7110
v<
K 30 -
Srečke prodaja:
4/8 H 15"-
v Ljubljani,
kot poslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije
in njene podružn. v Celju, Celovcu, Trstu, Splitu.
CENE za igralce 2. razreda:
c?
\
Vi		Va		V*		V«
K 40-		K 20"-		K 10"-		R 5'-
Dobitki plačljivi takoj in brez odbitka.
X
3. razred X
A
X X X X X X X K X X rA X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
OS «
B
sa
CT<
-t
cr.
S-<<
zn s»
ta
0
1 s»
er -i CD
N
•o p: o< B o
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Izdaja konzorcii »Slovenca«.
Tisk: »KatoLUke Tiskarne«.
Odeovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni nosianec.