157. številka. Trst, v ponedeljek 14. julija 1902. Tečaj XXVII (^<2tnost<< Ixh i« ••kom ii ruoi m*dm\\ ta ir voii^t. ob 4. eri Karaftataa iiaia : trn trnka teto........U *td» tM fn| ............It . II »?t leta ........ t. ta •• BWf........ S krosi • vtniac e plačevati npnj. S« aa-ct'■* yr*w *>rtl'>t*f># airotniv* M «1*. _ P> t »rarsah t Ireto se prodajajo po-la «• * eviits po S stotine (3 avč. ; s*e Ir u p« po 8 atotiak (4 Telefea Itr. STO. Glasilo političnega druitva „Edino«t" za Primorsko. T ediaosti j« ■•«! Ovlast >• račoeaio po vrstah v petitu. Za »eč-kratso »uročilo 9 primernim popniitom Poslana, osmrtnice in javne zahval«- do-oglasi itd. se računajo po pogodb« Vsi dopisi aaj se poSiljajo uredatitvn Siefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema epraTclIlTo. Naročnino in oglasa Je plačevati Ioco Trst. L redali ti o In tiskarna se nahajala v etici Carintih Siv. 12. L'praVBlltvet 1a •prejemanje lnseratov t ulici Moli* p'ccolo &tv. 3, II. natinlr. lada*at«lj In odgovorni urednik P t a 9 O^doik Lsitnik konaoreij lieta Bdinoet" Natisnila tiskarna koneorclja lista „Edinost,, v Trstu Iz deželne zbora istrsfcep. Za boso«ložje v staro?1 iv^nskem jeziku. Po«!. Josip Komore in tov. so stavili v seji dne 13. julija nastopno interpelacijo na e. k. vlado : Do okoli leta 1*72 bila je v Goriškem «»?ntralnem semenišču posebna stolica staro-slovenskrga jezika s posebnim ozirom na cerkveno liturgijo. Profesorja te Btolice je c. kr. vi-tla posebej honorirala. Predavanj so se morali udeleževati bogoslovci slovanske narodnosti iz Istre in Kvarnera. Kakor je razvidno iz zgodovinske razprave »Historia Seminari: Goritiensis«, spisane po pokojnem prof. dru. Kocjančiču, je c. k. vlada v onem edino z ozirom na čas njihovega po v olj nega službovanja kakor je predlaga! posl. Spinčič v IV. seji dne 2. avgusta 1901 k J? 23. zakonske osnove za zboljšanje učiteljskih plač. (Odbito.) II. (K rubriki XVIII. proračuna šolskega zaklada za leto 1H02.) Visoki zbor naj blagovoli skleniti : C. kr. dež. šolski svet se pozivlje, da svoj odlok od dne 16. novembra 1877 št. 1473 spremeni v tem zmialu, da se učiteljem na pomožnih šolah v razmerju s poboljšanjem plač učiteljskemu oso b ju z zakonom letu kar naenkrat in brez razloga omenjeno 1 od 9. oktobra 1901 št. 35 B, remun era-stolico zatrla in profesorju odtegnila dotični honorar. Ojoenjeni veleučeni profesor dr. Koejančič si je mnogo prizadeval, da bi doznal vzrok takemu postopanju c. k. vlade, a ni ga doznal, kakor je sam priznal. Z ozirom na to, da ima slovanski narod v I-tri in na Kvarneru od rimskih papežev podeljen privilegij, da se bogoslužje opravlja v staroslovenskam jeziku ; z ozirom na to, da se je poraba staro-► 1 »venskega jezika za bogoslužje deloma zgubila radi staroslovenskemu jeziku neveščih duhovnov, deloma sč silo zatrla ; z ozirom na to, da slovanski narod v Istri in Kvarneru zahteva vzpostavljenje sta-roslo venskega jezika v bogoslužje, c i j e primerno povišajo in da se iste brže izplačujejo nego je to dosedaj v navadi. (Sprejeto z dostavkom, da veljaj od prihodnjega leta naprej.) III. (K rubriki I. naslov 1. proračuna šolskega zaklada za leto 1902.) Visoki zbor naj blagovoli skleniti: C. k. vlada se pozivlje, da poviša svoj prinos z a ljudsko šolstvo v Istri od 47.- obliki. Posl. Kompare je predlagal brezpo-riti vse p>trebae korake, da se omenjena stolica gojuo odpravo šolskih taks.) vzpostavi v najkrajšem času? jy Iz razprave o proračunu deželnesra šolskega zaklada. (Za ustanovitev šole v Podpeču in Ro-Posl. Kompare in tov. so stavili zarju.) Visoki zbor naj blagovoli skleniti ; C. k. dež. šolski svet se pozivlje, da1 čim prej ukrene vse potrebno, da se, ugo- [ za_ di vši testamentu pok. župnika Fabrisa iz Loke, iz njegove zapuščine ustanovi jednorazrednica v P o d p e č u za Podpeč,' Zazid, Zanigrad, Praproče in Kontestabel in dogovorno z dež. odborom predloži dež. jednorazrednica v davčni občini Rozari-zboru zakonski načrt o učiteljski plači v j o 1 »e sedežem, katerega bo šolska komisija tem zmislu, da odpade klasifika- smatrala ugodnim. c i j a učiteljev po mestih in tem predlogu je izjavil šolski odsek, druge plačilne razlike ter da ustsnovljanje šol spada v delokrog šol se vsem učiteljicam povečuje plača skega sveta.) PODLISTEK. MELITA. Pevest u naše dobe. cfpieal Jostp Ev^en Tomie; prevedel Radi. Prvi del. IV. 4»i Politični pregled. Y Trstu. 14. julija 1902. Deželni zbori. Istrski. Vili. seja v Kopru, dne 12. julija 1902. — Ob 9. uri 35 minut je deželni glavar otvoril sejo. Opravičila sta odsotnost dra. Ii a g i n j a in Marchetti. Vladna predloga glede davčnih olajšav za delavska stanovanja sa je v prvem čitanju izročila politično-ekoaomskemu odseku v proučenje in poročanje. Razven že v sobotni brzojavki naštetih interpelacij so se nahajale med ulogami še: posl. Andrijčiča in tovarišev o na-tanjčnejšem ukDjiževanju pojedinih postavk v davčne knjižice. (Sedaj se namreč iz večine uknjižujejo cele dolžne svote ter ni razvidno iz davčnih knjižic, koliko plačuje kdo na ime enega, koliko na ime drugega davka, kar pro-vzroča sitnosti glede uveljavljenja vol. pravice.) Isti poslanec je interpeliral vlado, hoče-li po strokovnjakih dati pregledati knjige davčnega urada na Krku glede občinskih doklad, iz-tirjanih od davčnih občin Baska, Dragabaška, Starabaška in Batomelj za leta 1891 in 1892, eventuvelno tudi za prejšnja in poznejša leta. Posl. S p i n č i č je stavil, kakor smo že omenili na kratko, vprašanje d© predsednika (sklicevaje se na § 20 opravilnika) zakaj ne dovoli, kakor so ga prosili poslanci manjšine, da bi vBak poslanec smel prečitati svoje interpelacije oziroma predloge v jeziku, v ka- >Po rodbini... Grofovi Armano so staro italijansko pleme«, je odgovoril grof. »Jaz sem zato do gotove meje pooblaščen smatrati vas svojo rojakinjo, ki mi je premagljivo simpatična«. »Vi poslušate mene danes prvi*, gospod . . . . . , , . grof?« je vprašala Carlitta s smehljajem naj Izvolite iti z menoj«, je rekel uslužno . _ . . _ ... . .1 ., , .. t , obrazu. Ona je lakoi zapazila, da spada grof! ostalem m n;kake sile radi ko- . J r . ° Armano v vrsto onih starih, zapravljivih, nav tudi v sledečem de- grofu. »V s t uma... ona ga obdrži janju«. Carlitta je stala ravno v krogu svojih kolegov in koleginj, kateri bo ogledovali dar, ki ga je dobila in jej častitali. V tem je pristopil intendant z grofom Orfejem. Ponudi vši jej roko, jej je intendant čestital z nekoliko bes?dami na vspehu in na ovaciji, a zatem je predstavil Orfeja. »Grof Armano...« »Kateri je želel, pokloniti se vašsj umetnosti in v&š:m dražestnostim «, je rekel grof toplo in galantno v dovršenej italijanščini, držeč v svoji roki, dalje nego bi trebalo, nežno, malo pevki no ročico. »Vi ste Italijan, gospod grof?« je vprašala pevka, prijazno motreča grofa, ki se je raztapljal pod njenim pogledam. dušen h, kateri bi vse žrtvovali lepej igralki ali pevki. V7 svojej omotici so slepi, brez obzirni in trdosrčni. Ti ljudje so bili Car-lifcti najnestrpnejša bitja v njenem umetniškem življenju, katerih pa se je ona znala hitro otresti. »Res, jaz vas danes prvič poslušam in vidim, a sem tako navdušen, da bi vas do večnosti poslušal in gledal«, je rekel grof emfatiško, hote se laskati pevki in jej dati občutiti navdušenost svoje duše. Ali to ravno mu je vse pokvarilo. Obraz primadone, dosedaj prijazen in uljuđen, je začel hkratu dobivati hladen, resen izraz, česar pa grof niti zapazil ni. » Vi ste sami tukaj ?« je vprašal grof hitro zatem. »Ne, moja teta je z menoj«, je odgovorila hladno Carlitta. »Morem-li imeti čast, da vas obiščem v vašem stanovanjuc, je vprašal grof z nekim zaupljivim tonom, kateri se je kakor mraz dotaknil pevkinega srca. Ona je prebledela in strogo pogledala grofa. »Ne«, je odgovorila ona kakor odtujeno. »Mi ne vsprejemamo takih obiskov«. Rekši to ee je grofu z glavo nalahko poklonila in hitro odšla v svojo toaletno sobo. »Uh !« je izustil grof začudeno in se obrnil proti intendantu. »Ste-li čuli? Ta praska kakor divja mačka«. Mladi intendant Be je le nasmehnil. »Ona je nasproti vsem enaka«, je intendant utolažil grofa.! »Ah, tedaj je kai drugega!«, je rekel grof, ki se je pomiril na intendantovo pripombo: »Ali vendar preveč divja, a na odru izgleda tako mila in krotka«. Na to se je grof zahvalil intendantu in se oprostil. Vrni vši se v ložo, je našel v njej grofa Slavomira, kateri je med njegovo od-so tnostjo nekolikokrat pogledal s svojim ku- terem jih je spisal. Naglašal je, da je manjšina o uveljavljenju svojih pravic že preveč ponižna in da bi se ista zamogla poslužiti tudi drugih sredstev v dosego svojih pravic, česar pa za sedaj še nočejo storiti. Opozarjajo pa predsednika, veČino in vladnega zastopnika, da ne bodo več trpeli takega ponižanja in da bodo našli sredstev, ako predsednik ne spremeni svojega postopanja, da pridejo do svojih pravic. O resoluciji posl. Cleve, ki protestira proti liturgičnim »novotarijam« v istrskih cerkvah, se bo razpravljalo v prihodnji seji. Predlog posl. Kompareta o ustanovitvi dveh jednorazrednic iz zapuščine župnika Fabrisa, se je sprejel v spremenjeni obliki, da se naj dotični predlog izroči pristojni oblasti, ki naj že enkrat izvrši testament pok. župnika Fabrisa. K predmetu so govorili posl. Benatti, ki je pripovedoval, da je župnik Fabris hotel ustanoviti šolo samo v Lokah, odbornik Chersich, ki je predlagal gori navedeno spremembe*, in posl. Kompare, ki je pojasnjeval, da je zapuščina Fabris namenjena za šjlsko izobrazbo vseh v župnijo Loka spadajočih šolskih otrok. Sola v Loki pa ne more služiti vsem tem otrokom, ker je prvič prenapolnjena, v drugi vrsti pa je mnogo otrok, ki je ne morejo obiskovati, ker bo oddaljeni od nje več nego 4 kilometre. Govornik meni torej, da bi ustrezali namenu in misli zapustnika, ako bi se ustanovili predlagani dve jednorazrednici (v Pod-peču in Rozarju), za kar bi dohodk' zapuščine (30.000 K letnih) zadostovali. O obračunu dež. kreditnega zavoda je za poročevalcem dr. Rizzijem govoril hrvatski dr. S t a n g e r, ki je našteval razloge, iz katerih manjšina ne more imeti zaupanja do tega zavoda. Zavod posojuje denar tudi takim pristašem italijanske stranke, ki niso vredni kredita, ker eo preža dolžen i, dočim slovanske prosilce odbija, ako istih ne priporoča poverjenik — Krstić. Govornik je izrazil željo, da bi imel kreditni zavod vsaj zaupnike iz jedne in druge stranke. Manjšina bo glasovala proti obračunu. Posl. B a r t o 1 i je utemeljeval svoj predlog glede volilne preosnove. Stvar je za nas tolike važnosti, da se povrnemo k predmetu v posebnem članku. Za danes se omejujemo na glavne točke direktiv, ki jih predlog nalaga deželnemu odboru za sestavo novega \olilnega reda. Cstanovi naj se 5. splošna kalom markezo, katera ni tega prezrla, kar mu je dala čutiti, ker ga je tudi ona često iskala s svojim lorgnetom in o srečanju pogledov se je posmehnila tako ljubeznjivo in koketno, da je grof moral biti oprezen radi j občinstva in še več radi Alice, katera bi i lahko opazila to igro. Medtem je predstava nadaljevala, no, grof Orfeo ni kazal zanjo ni- kakega interesa. Sedaj se mu Carlitta ni zdela nimalo lepa, našel je celo, da v njenej zunanjosti ni nikake finese, niti dražestnosti. A ta njen glaB! Ta mu je bil sedaj neugla- jen, neizšolan in okoren. Ona je postala zanj popolnoma drugo bitje, odkar ga je tako nemilo odbila, in namesto prejšnjega oduševljenja se je pojavila v njegovi duši mržnja nasproti njej. Niti balet ga ni navdušil. Prima balle-rina Cordonna je bila sicer vešča plesalka, ali jako mršava, tako, da ga njene smele in na draženje živcev proračunjene kretnje niso mogle navdušiti niti najmanje. Ostalih plesalk pa ni hotel niti gledati. Zdelo se mu je, da eo to deklice, angažovane z ulioe, katere morajo navadno plesati — lačne. (Pride še.) kurija po vzgledu f>ete kurije za državno-zborske volitve. V mestih in kmečkih občinah naj «e zniža cenzus in tako razširi volilna pravica na širše kroge. Eventuelno se razširi volilna pravica tudi v kuriji veleposestnikov z uštevanjem tudi drugih davkov, razven zemljiškega, v cenzus. Volitve naj hodo neposredne v vseh petih kurijah, z listki in tajne v prvih treh, ustne v IV. in V. kuriji. Volitve hodijo jednoimenne, t. j. vsak okraj voli po jednega poslanca. Volilni okraji naj se ustanove kolikor mogoče narodno jed notno. Volilno postopanje, sestava volilnih imenikov itd. naj se natančno določi, da ne bo v tem oziru nobenega dvoma. Političnim oblastim naj se odtegne vsaka možnost uplivanja na volitve: iste naj volitve samo nadzorujejo. Proti volilnim imenikom bodi dovoljen rekurz. Posl. Bartoli je v svojem govoru dejal, da je večina dala inicijativo volilni preosoovi. Manjšina ga je primerno zavrnila. Posl. S p i n č i 6 je izjavil, da bo manjšina glasovala za predlog, da-si bi mu imela k»j prigovarjati v marsičem. Tudi manjšina je, kakor je to že v eni prošlih sej naglasal dr. Laginja, za ustanovitev splošne kurije in za znižanje cenzusa v III. in IV. kuriji. Sedanji minimum davka — 20 K — je vsekakor previsok ter ne najdemo kaj tacega nikjer v vsej Avstriji. Morda bi se dal ustanovitvi minimum ."> K. — Glede veleposestnikov želi manjšina, da se ta kurija spremeni po vzgledu Dalmacije v kurijo »veleporeza«, v skupino najvećih davkoplačevalcev, brez obzira, ali plačujejo te davke od zemljišč, ali na dohodarini, od trgovine, obrti itd. Tako naj se odpravi krivica, da voli ~>0 veleposetnikav v Istri "> poslancev. Tudi kurija »veleporeza« naj voli jedno-imenno po okrajih. V vseh kurijah naj se uvedejo izravne {direktne, neposredne> volitve, povsod tajne, ne pa ustne. Naj se ustanove volitve s krog-Ijicami, kakor je to v navadi v drugih državah. Jednoimene naj bodo volitve tudi v II. kuriji (trg. komora); tu bi vsaj volili trgovci 1. poslanca in obrtniki drugega. To »o glavne opazke manjšine, na katere je govornik opozoril navzočega odbornika dra. Trinajstima, ki »ne samo da zna, ampak tudi priznava, da zna hrvatski*, in od katerega pričakuje, da se bo nanje oziral o sestavi vi-lilne preosnove. Govor poel. S p i n č i ć a priobčimo v celoti. Po poročilu posl. B u b b e o deželnem proračunu za leto 1902. je posl. Kozulič podal izjavo, da manjšina ne bo glasovala za proračun. Podrobna debata o proračunu se bo vršila jutri. Goriški. V zadnji seji sta bila predloga posl. Streklja o toku Vipave od kranjske meje naprej in o prošnji na vlado, da okrajno cesto od Ajdovščine pri Rebku v Rihemberg in K men do »božjega polja« pri Prošeku vsprejme v svojo upravo — ter predlog po»l. Jakončiča za napravo načrta zakona o spremembi občinskega reda in občinsko volilnega reda — izročeni odsekom. — Daljša debata se je vnela o točki: gradba nor.šnice. Deželni odbor predlaga zgradbo norišnice s pot roško m k većemu 950.0* >0 K., na prostoru, že kupljenem v ta namen, za 350 norcev. Predlogu se je proti vi l dr. Tuma. No, vsprejet je bil predlog dež. odbora. Italij&nski kralj Viktor Em&nuel III na Ruskem. Kralj Viktor Emanuel je predvčerajšnjim prestopil na ruska tla, kjer ga je na meji vsprejelo odposlanstvo ruskega carja. Potovanje po ruskih tleh je bilo oficijelno in so bili kralj, kakor tudi njegovo vojaško spremstvo, v vojaški uniformi. Vse postaje na Ruskem so bile odičene z zastavami, slavoloki in zelenjem in so bile ob vsej železniškej progi postavljene vojaške čete. Iz Petrograda je mnogo naroda odpotovalo v Peterhof, kjer je izstopil italijanski kralj. Peterhofski kolodvor je krasno odičen. Povsod se ruske zastave križajo z italijanskimi, vse je ovenčano s cvetjem. Kralja so na peterhof*kem kolodvoru pričakovali vsi ministri z ministrom za vnanje stvari, grofom Lamsdorfom na čelu ; bilo je tudi mnogo generalitete in drugih visokih civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Ob 4.25 uri popo-ludne prijahal je na kolodvor car Nikolaj v družbi velikega kneza Mihajla Aleksandro-viča in ob spremstvu <>arske vojaške straže na konjih : nekoliko pred carjem dospeli so na kolodyor drugi veliki knezi. Ko je dospel car pred kolodvor, pozdravilo ga je tamkaj nastavljeno vojaštvo s klici »na zdravje veličanstvo«. Carski dvorni vlak, v katerem se je vozil kralj od ruske meje do Peterhofa, dospel je na peterhofaki kolodvor točno ob 4. uri in pol popoludne. Ko se je vlak ustavil, za-evirala je vojaška godba novo-čerkaskega polka italijansko kraljevo koračnico. Car in kralj sta se presrcno pozdravila, objela in poljubite. Kralj je potem podal roko vsem navzočim velikim knezom, na kar se je nekoliko minut pogovarjal z ruskim ministrom za vnanje stvari, grofom Lamsdorfom, car pa z italijanskim ministrom za vnanje stvari, Prinettijem. Ko sta se oba vladarja pojavila na kolodvorskem trgu, ju je ogromna tamkaj zbrana navdušeno aklamirala. Vladarja v prvi kočiji, in za njima ostalo spremstvo, odpeljali so se na to v carsko palačo, ob vhodu v katero so pričakovali došlece razni visoki ruski dostojanstveniki. V caričini dvorani ste vsprejeli kralja carica in carica-mati. Ob 7. uri in pol zvečer je bil v dvorani Petra Velikega gala-obed. Dvorana je bila čarobno odiČena. Med obedom svirala je godba ruske in italijanske kompozicije. Toliko italijanski, kolikor ruski listi jako navdušeno opisujejo ca sestanek obeh vladarjev in mu pripisujejo veliko politično važnost. Demonstracija v Zagrebu. Komi poveljnik v Zagrebu, baron Btchtolsheim, je slavil te dni petdesetletnico svojega vojaškega službovanja. Tem povodom eo mu priredili od vojaških in civilnih službenih strani mnogih slavnosti in ovacij. Na bakljadi v petek pa je kalil slavnost jako neprijeten — za prireditelje namreč — pojav med občinstvom. Ko je namreč korni poveljnik, z banom grofom Khuen Hedervaryjem ob strani, z balkona doli ogovoril vojake, so se začuli iz med občinstva protesti in razni vskliki, ki so se ponavljali. Redarstvo je poseglo vmes in je aretiralo več oseb. Vzroki temu so kmalo povedani in Blab poznavalec duše narodov bi moral biti oni, ki ne bi umel teh vzrokov. General konji-štva, baron Bechtolsheim, je tisti general, k i je nemo prisostoval, koje cesar Viljelm v svojem gl asov i te m govoru pozival tudi Nemce »on-kraj mej« na boj proti Slovanom. Da že to dejstvo samo ni ustvarilo najboljšega razpoloženja v hrvatskih rodoljubih do njegove ekscelence, tega pač ne treba pripovedovati. K temu so se na bakljadi zgodile skoro neverjetne — breztaktnosti, ki so bile le kaplje v plamen. Hrvatski sinovi so morali pred očmi svojih očetov in mater nositi lampijone, ki so bili večinoma v madjarBkih barvah, in transparente z napisi »hoch«. In ti hrvatski sinovi bo morali tudi kričati »hoch«. Najhujše pa pride šele: isti korni poveljnik, ki si je svojo vojn'ško slavo stekel s pomočjo slovmskih sinov, ki je desetletja prebil med Hrvati, isti komi zapovednik je z balkona doli, v prestolnici trojedine kraljevine in vpričo stotin hrvatskih sinov, govoril hrvatskim vojakom po — nemški ! »Hrvatska« zaključuje svoje poročilo b perečo ironijo : Tako Be je zahvalil, pa ako je ob vsem tem zadovoljen in srečen, vsaj tako srečen, kakor je bil v Marienburgu, tedaj mu mi — čestitamo! Tržaške vesti. Osebna vest. Gosp. Vlad k o T r novec, sin gospoda v šesodnega svetovalca, je napravil na tukajšnji pomorski akademiji poslednjo skušnjo za pomorskega kapitana dol-s^e vožnje. Vrlemu, rodoljubnemu mladeniču naše iskrene castitke ! Poroka, v soboto poročil se je v Kron-bergu gosp. Jaka Stoka, solicitator odvetniške pisarne g. dr. G. Gregorina, z go-spico Vekoslavo Leban iz Ajševice. No-voporočencama obilo sreče ! Na e. kr. ženskem učiteljišču t Uoriei je napravilo 37 gojenk zrelostni izpit in sicer: Ljudmila Eržen, Silvija Fux, Kristina Gerdol, Olga Juvančič, Marija La-pajne, Ivana Simčič in Ela Vidmar z odliko z nemškim in slovenskim poučnim jezikom. Štefanija Havel in Ema Tirlik z odliko v slovenskem učnem jeziku. Marija Gasperin, Frančiška Krovat, Rozalija Jebačin, Štefanija Kokalj, Amalija Komotar, Davorina Lapajne, Milena Lazar, Matilda Lecker, Franč ška Ličar, Marija Posega in Lojzka Rosenberger so napravile izpit s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Marija Bsrle, Antonija Besednjak, Ernesta Blaži ca, Mari ja Blažic, Alojzija < 'ink, Anica Komel, Marija Kovačič, Pavla Lorencnti, Štefanija Marinšek, Amalija Martelanc, A. Ivana Martelanc, Jo-sipina Sedej, Gizela Sirca, Eleonora Sauli, Milka Strosar, Angela Sušteršič in Katica Valentič le s slovenskim učnim jezikom. Dalje so nekatere gojenke delale maturo iz svobodnih predmetov in Bicer: otroškega vrtca, gluhonemstva, iz hrvatskega in italijanskega jezika. In zopet šole! Kedor iz med nas je bil tako srečen, da je mogel uživati pouk na ljudskih šolah v materinem jeziku, pove naj nam, ali se ni veselil onega dne, ko smo peli v šoli ? Kako smo težko pričakovali ure petja in kako hitro nam je la ura minila ! »Golobček čedna stvarica« — ali pa: »Kdo te ptiček mali, peii je učil?« — oh! ali si nismo tudi mi želeli, da bi bili tudi mi ptički, da bi prepevali z njimi?! Sladki, presladki spomini! — — — In kako ponosno so Be nam širila naša otroška prsa, ko smo zakrožili ono : »Visoko vrh planin stojim, — V veselju rajskem tu živim« ! — In kedo iz-med nas se več ne spominja, kako Fmo si predstavljali v svoji otroški živahni domišljiji oni čolnič, ki plava po blejskem jezeru ? ! In kako veseli so bili naši roditelji, kadar smo jim zapeli novo pesmico, ki smo se jo naučili v šoli ! In tega veselja nimajo naši slovenski tržaški otroci. Tudi naši reveži se uče v šoli petja, a reveži ne vedo, kaj pojtf. Niti onega nedolžnega veselja, kakor smo je uživali mi, ne privošajo našemu otroku. In kaj je zakrivil ubogi slovena&i otrok v Trstu, da mu kradejo celo to nedolžno veselje, da bi prepeval in umel, kar prepeva ? ! Kaj bo zakrivili ubogi slovenski stariši v Trstu, da njihov otrok ne more biti deležen tega, česar so bili deležni oni in kar jim vedno obuja najslajše spomine ? Mari naj bo slovenski otrok izročen usodi večnega trpljenja, kamor ne sme kaniti kapljica radoBti ? ! Ubogi slovenski otrok! Kakor hito moraš v šolo, iti ti je ptujemu učitelju v roke, učitelju, ki govori tebi ptuj jezik, učitelju, ki te uči ptuje pesmice, katere sicer prepevaš — a ne v veselje tvojim roditeljem ! Saj z istimi le obujaš v svojih roditeljih spomine na mlada leta ! In ako oni te spomine primerjajo z razmerami, v katerih mora živeti njihov otrok, napolnujejo jim srce z žalostjo in vedno večim srdom proti onim, na katerih je krivda, da se našemu otroku godi v Trstu — tako ! Ali bo kedaj konee taki nedostojni igri ? ! Tajnikovo poročilo družbe sv. Cirila in Metodija za Istro, prečitano na letošnji glavni skupščini, je na mnogih mestih vele-interesantna lektira, ker je verno zrcalo, v katerem se kažejo naše razmere, obupne borbe naroda za fundamentalne pogoje svojemu obstanku, za izobražbo, za šolo. Duša se ti vspenja v ogorčenju, ko moraš čitati, kako se mora narod še le boriti in žrtvovati krvave žulje svoje, da si osigura nekaj, česar mu ne bi smel nikdo kratiti, ker izhaja iz najnaravnega, človeškega in božjega prava. Se svojim rojstvr m že je dobil človek pravo do svoje izobrazbe! Kakor je ni sile, ki bi mogla velevati : dete, ne rodi se ! — tako je ni s: le, ki bi imela pravico, kratiti skupini ljudij, narodu, pravico, pridobljeno z rojstvom, ki bi mogla in smela zahtevati : narod, ne izobrazuj se v svojem materinem jeziku ! Sramota za sedanji, tako imenovani »pro-svetljeni vuk« je, velika sramota, da se ljudje, da se narodi morajo še le krčevito boriti v obrambo tega prirodnega prava ! Sramota je, da morajo narodi s krvavimi žrtvami še le snovati obrambena sredstva — šolske družbe — v zavarovanje nečesa, česar ne bi se smel nikdo dotakn ti. Da, potreba snovanja šolskih družeb v obrambo pravice do svoje uobražbe je žalosten znak, da se človek še ni toliko oplemenil, da bi spoštoval sočloveka, jednu -kega si že po rojstvu. Take misli te obdajajo, ko Čitaš z žarko ljubeznijo in srčno krvjo sestavljeno tajnikovo poročilo družbe sv. Cirila in Metodija za Istro. Ali morda te ob tem Čitanju na nobenem me^tu ne strese tako sveta jeza, kakor pri onem, ki ti pripoveduje o šolskih borbah v Volosko-Opatiji. Kakor se v Vo-loskem odreka narodu pravo do samosvoje izobrazbe, to je huje, nego krivica! Bolj, 1 nego fakt, da se narodu odreka naj nara v-neja pravica, boli način, kakor se odreka ! A to dejstvo samo in način sta tipična ; ponavljata se tu in tam ! V malih varijacijah sicer, ali bitstveno sta ista. Hrvatje v hrvatskem kraju Vo-losko so zahtevali od oblasti hrvatsko šolo. Ta zahteva se menda ne bo zdela nikomur čudna. Oblast pa je odgovorila, da na Vo-loskem ne treba hrvatske šole. Ta odgovor je bil že malce čuden. Ohlast je nadalje poučila Hrvate v hrvatskam Voloskem, da, če že hoče kdo njih svoje otroke p< šiljati v hrvatsko šolo, naj jih pošilja v bližnjo Opatijo. Tudi ta dosta vek je čuden v moderni državi, kjer naj bi kolikor le možno olajšavali obiskovanje šole. Ali vse to ni še nič v primeri s tem, kar se je pozneje zgodilo. Ko so se Hrvatje, uva-žujč, da i mi naša Avstrija svoje poaebne razmere, hoteli udati resignirano in so zahtevali le še to, da se vsaj šola v Opatiji razširi, odgovorila je zopet oblast, da Šola v Opatiji zadošča za opatijske otroke, drugih pa ni dolžna vsprejemati ! Ali ste Čuli, ali ste umeli ?! Poprej je rekla oblast : če hočste, vi Vološčani, pošiljati svoje otroke v hrvatsko šolo, pošiljajte jih v Opatijo; ko pa so Vološčani zahtevali, naj se ta šola v Opatiji primerno razširi, je odgovorila ista oblast, da šola v Opatiji ni dolžna vsprejeti drugih otrok ! In tla Vološčani niso bili samo oškodovani na svojem kulturelnem interesu, ampak tudi osmešeni, je vlada svoj odgovor zapečatila še z ustanovitvijo nove — laške šole ! Ta afront oblasti proti narodu, ki prosi sredstev za izobražbo, pa ni bil več čuden, in tudi ne precuden, ampak bi zaslužil vse drugačno označenje. To je bila naravnost nedostojna igra z najvišimi interesi naroda! In mi vprašamo zopet z ogorčenjem v duši : kedaj bo definitivno in temeljito konec tej nedostojni Ig" ? ! S pota. Stalen sotrudnik naš nam piše : Minolega tedna so me opravki pri i lili na potovanje v Bosansko Dubico. Do Prestranka sem si kratil čas gledaje kroz okno. To kratkočasje sem moral v Pre-stranku opustiti radi goste megle, ki me je sj remljala vse do Zidanega mosta, ks mor sem dospel ob 6. uri zjutraj. Iver sem moral tu celih 7 ur čakati na zvezo z vlakom proti Hrvatski, ker je na Zidanem mostu — na kolodvoru — grozna draginja (izvzemši pivo, ki stane 8 nvč. navadna čaša), sem se podal čez savski most v Radeče. Predno opišem nadsljne dogodljaje, naj omenim, da sem imel mejpotoma, neizogibnega sopotnika — Laha, ki mi je mej vožnjo do Zidanega mosta velel: »Sera e stavbe. In na teh — na nov h stavbah namreč — so večinoma sam"t>!ovenski nadpisi, kar beležim tu zadoščenjem. Na to sem se povrnil v prej imenovani hotel, kjer rem se par uric odpočil na dobri io čisti postelji. Ta hotel . m a krasne sobe, veliko ;n lepo dvorano, lepo pokrito kegljišče, biljard n lep vri. Cene so tudi tako nizke, da sem lastnika ponovno vprašal, se li ni pomotil v računu. Strankarske razmere so tu take, kakoršnje so po vsej Kranisk: deželi — namreč žalostne ! Hotel, kjer sem, kakor rečeno, gostoval, je nekdaj prav veliko delal, a je sedaj vedno prazen ! Radoveden, kakor je vsaki poročevalec, sem vprašal m< ža po vzrok?h takemu preobratu. Mož je pripomnil najprej, da on je v prvi vrsti Slovenec in narodnjak, potem pa seveda tudi trgovec. SvojeČasno je bil svojo dvorano prepustil dr.u Susterš'ču za »klerikalen« shod, kakor bi bil odstopil isto dvorai»o dru. Tavčarju za »liberalen« shod, ako bi ga bil kdo vprašal za d o — to pa je pokopalo moža in njega podjetje! Oh! da bi kran;ski »klerikalci« in »li-Iteralci« pr.šli le za par tednov v Trst, oziroma v Istro, ob času volilnih bojev ! Kako drngmče hi sodili o bodočnosti naroda slovenskega ! Radeče in še poeebe hotel »pri Narodnem domu« priporočam naj topleje vsem onim, ki v po'etnem času odhajajo na bolji sveži zrak Nikar naj ne opuste prilike in naj si ogledajo ta lepi trg z njega lepo, zeleno, hribovito okolico. (Pride še.> Zaključek šoKkeira leta na družbeni deški štirirazredniei pri sv. Jakobu. Minolo boto dne 13. julija imel jc naš zavod zahvalno sv. mašo v župnijski cerkvi pri sv. Jakobu. — Lepo je bilo videti predolgo vrsto praznično oblečen h dečkov ir «leklic, pomika;«»čo se v cerkev. Nekaj laških gospodov, ki so bili slučajno v cerkvi, so se čudili: od kod tdiko "trok ? Vpraševali so. iz katere šole da prihajajo ti otr« «*i. Ciospodje ne vedo, da se vsa ta nežna mladina vzgaja na narodne troske, da slavna italijanska kultura zavira Slovencem pot do pouka v materinem jeziku ! M a^o je daroval družbeni katehet, veleč, g. Vinko I> o lene c.-- Na koru so peli naši učenci in krasno je donela sveta pesem iz nedolžnih sl«»vensk h grl. — Potem, ko so zapeli zahvalno in ^e-arsko, so se vrnili v razrede. C >'Hp. voditelj K a m u š č i č je v posamičnih razredih zaključil leto s primernim nagovorom : pr< č tal je iz »zlate knjige« < dl čnjake ter vsakemu izročil »spomin« pridnosti v tem šolskem letu. — Gospice učiteljice so porazdelile spričevala in ^ol-ko por čilo. Odpevši par pesni so veseli šli na počitnice. Iz -olrkega poročila za leto 1901. in 1i>02. posnemamo, «la je bilo na šoli vpisanih v L razredu 7%, v II. razre«lu ftS, v III. razredu t»4 m v IV. Sil učencev. Kolikim oirokom se je pa začetkom leta -►drtkel vsprejem vsled pretesnih prostorov ? ! Med letom je večkrat obiskoval šolo g. N e k e r m a n d, c. kr. okrajni nadzornik ter se zrezil pohvalno o disciplini in napredku. > avna ženska |K>driižn:ca sv. Cirila in Metc«lija je tu«li v tem letu za B< ž č obdarovala otroke z obuvali. V viš.h oddelkih so otrcj.'i radi čitali knjige iz šolske knjižnice. Gospod Anton Godec, učitelj v Lembahu pri Mariboru, je daroval šoli 1"> našopanih pti-eev za nazorni pouk. Hvala darovatelju ! — Zdravstveno stanje je bilo vse leto normal no, obiskovanje pa piav redno. — Deška šola ni priredila letos veselice, ker imamo že tako preveč društvenih zabav. Z veseljem se spominjamo o tej priliki na prvega maturanta-odličnjaka g. 'Antona Andrejčiča, ki je izšel iz naše šole 1 in kateremu bodo še drugi sledili. Nas narod nima družbe bolj važne in i»olj vredne, nejjo je družba sv. Cirila in Metodija, katera vzdržuje slovenske šole v Trstu in sploh ob mejah naše domovine. — Možka podružniaa sv. Cirila in Metodija, postavi se krepko na noge in skrbi, da bo za-n;manje za Dašo družbo postajalo živeje in živeje. Skrbeti moramo, da bomo imeli svojih »hčera«, a tudi svojih — sinov ! »Gregor«. Včerajšnji dan. Včeraj popoludoe imeli smo v mestu in po okolici na petih krajih slovenske sestanke, in sicer v Rojanu, pri sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, v Rocolu in v Skednji in so vsa ta slavlja so vspela naj-leplepše. Nekoliko več 'porodila podamo v prihodnjih številkah. Družba sv. Mohorja je dosegla letos število NIMMM) udov. Ta sijajni vspeh je najlepša pr« slava 50 letnice obstanka te družbe, na katero more biti mali nnrod slovenski ponosen po vsej pravici in pred vsem svetom. Grozna nesreča. V soboto zjutraj pripravljal je 40-letni pirotehnik Antona Car-gnelutti v neki mali hišici na posestvu kon-jederca Jorasa umetalne ognje za neko včerajšnjo slavnost. Na dela sta mu pomagala njegov mali sinček Lucijan in neki 20-letni 'delavec imenom Anton Bacinello. Kar na enkrat — ne ve se, iz kakega vzroka — je v rokah Antona ('argnelutta eksplodiral neki omot in takoj zatem se je vnel ves materijal za umetalne ognje, spravljen v hišici, vsled česar je nastala grozna eksplozija, ki je odnesla v zrak streho in uničila vse, kar je bilo v hišici. L 3 Racinello, ki je bil v tem hipu pred b šico, si je rešil življenje: o6e in sin Cargnelutti pa sta bila po eksploziji ubita. Cargne'utti je zapustil udovo s šestimi otroci. Vreaienskl *©«tnlk. Včeraj : toplom« r ob 7. uri ejutraj 27 0° ob 2 uri popoludne 25°. C.* — Tlakomer ob 7. uri cjutraj 751.0 — Danes plima ob 5.23 predp, in ob 3.49 pop.; oseka ob 10 29 predpoludne in ol 10 54 popoludne. Dražbe premičnin. V torek, dne 15. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Barkovlje 60, oprema v zalogi, jestvine, kolonijalno blago ; ulica S. Fmncesco 16 B, hišna oprava ; ulica della Tesa 650, krava ; ulica della Loggia 5, hišna oprava ; trg S. Caterina 2 in ulica Tintore 5, hišna oprava, obleka in perilo; ulica delle Poste 4, ti-skarniški stroji. Društvene vesti. Slovanska čitalnica bo imela jutri v torek ob 9. uri zv« čer svoj redni letni občni zbor, na kar se tem potom opozarjajo vsi društven i ki. Vojaško veteransko podporno društvo za Trst in okolico, pod protektoratom njeg. ces. visokosti nadvojvode Frana Ferdinanda od Avstrije Kste, nam naznanja, da je c. k. namestništvo odobrilo načrt za novo društveno zastavo. Blagoslovljenje se bo vršilo dne 17. avgusta. Zastavo izdelujejo šolske sestre v šoli sv. Cirila in Metodija pri sv. •Jakoba. Vesti iz ostale Primorske. X V Opatiji je bilo od 1. septembra pa do vštetega 9. julija 14557 gostov. Od 3. julija pa do vštetega 9. julija je prirastlo 539 oseb. Dne 9. iulija je bilo navzočih 1135 gostov. X Družba sv. Cirila in Metodija. Iz govora predsednika, prof. Vekoslava Spin-ČVa, posnemljemo: Odnašaji, ki se dali povoda, da se je zasnovala, naša družba, obstoje še vedno. Nas narod v Ii-tri, t soči in tisoči naše dece, nima šol. Krvni sovražniki naši delajo tudi s pomočjo št.le, da bi narod naš v Istri zatrli. Činitelji, poklicani v to, da ustvarjajo šole, za katere tudi naš narod plačuje, in debelo plačuje, ne ustvarjajo jih ali pa le jako počasi. Na družbi je torej, da nadomesti to. Društvo »Dante Allighieri«, katero pod-podpira društvo »Lega Nazionale«, ima baje namen, da izven Italije širi italijanski jezik in i tal. kulturo. Ako bi bilo gospodi les do kulture, imeli bi dovolj dela doma, v Italiji. Malo kje so šole tako slsbo urejene kakor tam. Malo kje je toliko nepismenih ljudij, kolikor tam. Malo kje ali pa nikjer se ne dogajo toliko in takih zločinov, kolikor in kakoršnjih tam. Ali njim ni do kulture, ampak jedino le do italijanske misli. Že samo ime društva »Dante Ailigbieri«, ime moža, ki je ustanovil jedinstveni italijanski jezik, pravi, da je tako. On je simbol ujedinjenja vseh Italijanov, naj bivajo kjer-koli! (Pride še.) Vesti iz Kranjske. * Iz vipavske doline nam pišejo : Veliko nasprotnikov imate Vi tržaški in istrski Slovenci! Obupni so odnošaji, p^d katerimi trpite. Hudi, težki, utrudljivi so boji, ki jih morate biti z mnogoštevilnimi in močnimi nasprotniki. Mi se vam kar Čudimo, kako vztrajate pod tako težo. Naravnost strmimo pa, da se še lepo razvijate vzlic takim razmeram. Hudo Vam je; prebiti Vam je mnogo trpkega in grenkega : mnogo žaljenj in mnogo preganjanj. In vendar, vendar, dragi gospod urednik ! Kakor vas na eni Btrani pomilujemo, tako Vas, Tržačane in Istrane, na drugi strani zavidamo! In vendar ste srečneji od nas, mnogo srečneji, nego mi na Kranjskem. Pri nas se voditelji psujejo med seboj, z besedami »pluvajo« eden na druzega (»Slovenec« je rekel te dni cel<5, da vsa družba, kolikor jo je bila zbrana v »Narodnem domu«, ni vredna, da bi njegova, »Slovence va«, stranka pbmila nanje); eden druzega predstavljajo svetu kakor »sleparje«, očitajo si, da »žro« na škodo ljudstva! A kdo trpi pri tem ! Posamični poslanci gotovo tudi, a to bi nas ne brigalo toliko, da si nas boli, ko vidimo, da brat brata sovraži tako — neliberalno in — nekrščansko, na način, ki pomenja profanacijo toliko pojmi o liberalizmu, kolikor - verskega Čutstvo-vanja ! ! Kakor povsodi po Kranjskem tako so tudi po naši vipavski dolini ljudje kakor zbesneli in žnjimi so seveda tudi o razmere kar podivjale. D)g.idkov na GoČah se mora n. pr. človek kar sramovati. Gorje njim, ki so odgovorni za te dogodke ! Gorje, kajti ugled in korist naroda trpita pri tem največ. Ptujec v deželi se smeje v pest in — prav ima ! Stokrat prav. Tisti ptujec, ki se pač veže sedaj s tem, sedaj z onim, kakor mu že najbolje kaže, ki pa vsi-kdar in vedno misli le — na-se!! Tako je pri ras na Kranjskem ! Pri Vas v Trstu in v Istri pa je — drugače. Ali nas umejete sedaj, zakaj Vas mi vendar le zavidamo! Če ste tepeni vi, vaa tepe sovražnik; mi pa se tepemo — sami !! A Bovražnik bi bil le bedak, ako ne bi izkoriščal tega tepeža našega ! * Toča. Dne 7. julija med 1. in 2. uro je pobila toča in ogromne škode napravila po vsej šentjernejski ravnini. Najbolj bo prizadete vasi ob Krki. Ubogi kmet! L»tos se je obetala prav dobra letina, a ta nesreča je vse nade revnega kmetiča uničila. * V Ilirski Bistrici umrla je Helena Hrvatič, vdova c. kr. finance stražnika, 87 let stara. Umrla je od 1854. leta naprej, torej celih 47 let, vživala pokojnino, dosti let po 16 krajcarjev na dan, poslednja štiri leta po 400 K na leto. Brzojavna poročila. Kralj Viktor Emanuel v Petrogradu. PETROGRAD 13. (B.) Mej slavnost-nim obedom na čast italijanskemu kralju je car Nikolaj izrekel nastopao zdravijco: »Živim zadoščenjem pozdravljamo navzočnost Vašega veličanstva; sosebno prijetno nam je, da je Vaše veličanstvo začelo svoja potovanja ravno s tem, da je prišlo k nam. Vsa Rusija vidi v tem nov znak vezi reen čnfga prijateljstva, ki nas dru ž jo, in se pridružuje naš m čustvom. Čufe-tva in mejsebojne sim-patje, ki se bolj in bolj kažejo mej našimi narodi, povspešujejo razvoj odnošajev, kakor Bi jih ne moremo boljih želeti v interesu na-' šib dežel. Jaz se zahvaljujem Vašemu ve1i6. ! prearčno na Vašem obisku ter dvigam svojo : caso na slavo ;n srečo Vaše prevzvišece osebe in na ono kraljice Jelene, kraljice ma-| tere in vse kraljeve redbine ter napijam na I blagor Italije«. Godba je zasvirala italijansko himno. Kralj Viktor Emenuel je odgovoril: »Zahvaljujem se Vašemu veličanstva na prisrčnem vsprejemu in ljubeznivih besedah, ki ste jih izustili ravnokar do mene in moje dežele. Vezi osebnega prijateljstva, ki nas, na srečo, združujejo, ki ža dolgo obstoje med Rusijo in Italijo, delajo mi ta obisk posebno prijetnim. Prišel sem v Petrograd, spremljan po odobravanju svojega naroda, ki v tesnem sklopljenju teh vezi vidi novo jamstvo miru in blaginje. S takimi čutili dvigam svojo časo na čast Vašemu carskemu veličanstvu, na slavo vlade in blaginje Rusije, na srečo carice Marije Feodorovne, carice Aleksandre Teodorovne, kakor tudi vse carske rodbine«. Godba je zasvirala rusko narodno himno. PETROGRD 14. (B ) Car Nikolaj je podelil italijanskemu ministru za vnanje stvari, Prinettiju red Aleksandra Nevskega, katerega mu je izročil grof Lamsdorf takoj po prihodu. Smrt Garibaldijevega sobojevnika. RIM 14. (B.) Senator Anton Mordini nekdanji Garibaldijev sobojevnik je umrl danes zjutraj. Sprememba v angležkem ministerstvu. LONDON 13. (B) Lord Salisburv je odstopil, Balljur je imenovan ministerskim predsednikom. Boj med Nemci. HEB 13. (B) Danes predpoludne je bil tu obrtni shod, ki se j3 izvršil m.;rno. Popoludne je bil vsenemški shod obiskan od kakih 1000 oseb, toda polovica njih se je oddaljila med zborovanjem. Govorili so Scho-nerer in drugi Vsenemci, vsprejeta je bila resolucija, ki izreka Schonererju in njegovim somišljenikom v državnem zboru zaupanje. Zborovanje se je izvršilo nemotjeno, ker so bili navzoči le pristaši Schoaererjevi. Stolp sv. Marka zrušen ? BEN'ETKE 14. (B.) Včeraj se je razširila tu govorica, da se zvonik sv. Marka hoSe zrušiti, kar je povzročilo veliko razburjenje. Pokazalo ee je pa, da gre le za eno razpoklino v zidu, ki ni nevarna. Vendar hočejo zvonik podpreti ter zvoneje omejiti. (Po vsem mesta tržaškem pa se govori danes, da se je zvonik sv. Marka faktično porušil. Op. ur.). BENETKE 14. (P.) Zvonik sv. Maika se je podrl. Loterijske številke izžrebane dne 12. julija : Trst 72 53 49 76 86 Line 52 36 18 69 80 XXXXXXXXXXXXXXXX x X X MIZARSKA ZADRDGA 7 BORICI X z aaejentoi Jamstvom X naznanja slovenskemu občinstvu, da )C X je prevzela X x prvo slo?, zalogo pohištva S X iz odlikovanih In svetovnuznanih to- X X vsrn v Solkanu in Gorici X * Antona Černigoj-a j| Katera se nahaja X T Trstu, Via Piazsa veochia X X (Roiario) št. 1. X JC (na desni strani eerkre st. Petra). X X Konkareaoa a«mogofi&, ker J« blago X X is prve roke. X X X XXXXXXXXXXX#*X~XX elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne J H U U cene. U M M 5 VILJEM BAL L A T0RRE 5 v Trato, trg Glovanni 5. (Palača Diana.) J MoJe pokiitvo doneaeareSo. ■ ■ • i Msaniler Len linzif K^ . Prve le i^jreiji tovarna pohlitra vteb vrst. •t T R S T ZALOGE: tovarna: Via Tesa, vogal I (šolsko poslopje) Via UnIUaea | In Via Rlberi« it. 2t Telefon »t. 670. -HOH- Velik Izbor tapecarij, srcal In slik. Is-nhje naroČbe tudi po posebnih načrtih. Cen« bni konkureno*. ILUITEOVAI] CIIIK I1ST0IJ II FBAIIO Predmeti postavio se na pai obroci ali železnico f ran ko, i Plazza Rosarie it 2 gJJ I (Šolsko poslopje) ^^ 0 Vi g* 1 P B r. K. šlt. V. Vohsko '2K. jun;ja 1902. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Razpis natečaja. Na meša noj dvorazre razvidni so iz deželne postave za Istro z dne 9 10. 1901 dež. zak. list *tev. :»;">. 1'rositeljice ili prositelji naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potom štirih tednov sem predlože. C. kr. okrajni šolski svet. Predsednik : Manussi 1. r. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih ornih. Za enkratno inwrcijo se plača po 1 nvč. za ' beeedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. t?r se plačujejo v četrtletnih anticipatnib obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sodčih in bu'ellkah.; Per'.auc Jakob vin in buteljk. Poetrežba točna, cene zmerne. Nepregorljhe mrežice. lfTA - — f> v Trstu. Piazza Negozianti 5'. 1 vllv£ U. priporoča slavnemu občutili ■▼oje neprerorljive mrežice (rettine^ „Meteor" in v-e drage priprave za plinovo luč „Auer." Kavarne. Antnn Snrli PriPoro*» »voi' kaTarn MIIIUII VUI II »Commercio« in>Tedeoco< ki ati shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. lol/ Dnrhoiir Ulica Stadion št. 20, pe JdK. I Ul II dUVj karnil ^ svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema taci domači kruh v pecivo. Postrežba točna Trgovina z izirotovljenimi oblekami. Q I ■ ; Ponte del !a Fabbra štv 2. vogal oaiarmi ul Torrente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare At. 1. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke priporoča posebno za binkoštne praznike in birmo: obleke za moške od gld. ti JiO do 24. ta dečke o i gld. i5U do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. suknene hlače od glo. l^pO do 4. volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modemih barvah od gld. H do 16- Vclnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2J*t dc od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5 Haveloki za moške in dečke po naj-nifjib ce?»h. Hlače od mole^kina (zlodjeva koža! za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Konninu od gld. 130 do 2. 1-astna poeebnoat: črtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga anovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z naj-večjo tečnortjo v slnčaju potrebe v 24. urah Anton Breščak v Gorici, Gosposka ulica St. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki *iberi pohištvo v-*eb ■logov za vaak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in Sipe, ogledala, žime polarno. razne ta pecari; e itd. Daje tudi na obroke. Skladišče vina u lica Acqu edotto št 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah, Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnej-ih in kockjresčnih cenah. Mihael Zeppar X x x x X x x x x x x x x x x x x x x x x x paglianovo mazilo (sirup) o°o o°o o°o za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Pagfliano o°o o oo o°o nečak pokojnem profesorja Hleronima Pagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi iSq4 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hit-mmma Pagitauo izključno pravico postopati proti vsa k< mnr, ki bi ra/pečaval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki vse sodne treške in odvetniške troske provzn čene do leta 1897. Naš sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Paeliano ter hianimo njegove izvirne recepte, 9 kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so pisani z njegovo lastno roko, so l>ili predloženi pristojnemu sodišču Poživljamo vpakogar, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno t-d ili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj ornačene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosiio na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima družc. Napolj 4, Calata S. Marco. X X X X X X i X X X X X X X X X X X X X X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Najstarejša slovenska tovarna 111 zaloga polilštva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno pt litirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naroxbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v poluo zadovoljnost naročit« l a. Cene brez konkurence. Za obilne narncbe se top'o priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v i.mislu gesla : Svoji k svojim ! Odlikovana v Rimu Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in se zlato kolajno in zaslužnim križcem. častno diplomo. Odlikovana tovarna za čopiče in ščetfee Ivan Angeli ulica Canale 5 n sproti cerkve sv. Antona novega. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih \ <- in slikarskih ćopićev ; lastna špecijali- C teta čopičev za barvanje s pokostjo. ? Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konknrence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega / izdelka. ( Čuvati se je dobro da se ne za- ^ ✓ menja moja tvrdka s konkurenti \ ^ jednakega imena. £ Odlikovan z <1 verni zlatimi in bro- liastimi kolajnami Fran Hla?aty ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem1 vzorcu izdeluje po meri cen j. dumam in gospodom kakor tudi zu otroke. Delo okusno in trpežno. W Popravljanje starega obuvala. Velikanski izbor naočnikov malih in velikih najmodernejše in najnovejše vrste s čistimi lečami od pravega kristala, udelsnimi v nik'ju. jeklu, aluminiju, z'atu in srebru, po zdravniških predpisih. Cene od 25 nvč. naprej. Bogat izbor daljnogledov za gledališča, kopno in morje z akromatičnimi Učsnr, kakor tudi barometrov in termometrov za na okna in za merjenje mrzlice. Cena od 25 nvč. naprej IZBOR POVEKČEVALNIH STEKEL ■■ in velikaaska zaloga modernih LORNJET od i gld. naprej mam Jato nizte cene. — Proiaja ca debelo za razpročajalce. — Sprejemajo se poprave. Zivic i dr. (Seliivitz A: Comp.i) j Zaloga strojev, tebiiičnib predmetov in materijala. Delavnica. — Inženjerski urad. TRST. - Trgovinska ulica štv. i. - TRST — _-- — pri trcru vojasnife. Prodaja se : MOTORJE na par. na plin. petrolej in bencin. STROJE za obrtnjistvo in kmetijstvo, za dom in sploh za vsako rabo. PUMPE za vodo, vino, špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platna. __PIPE in \ A L VE (zaklopnicei in druge me- ' *• dene ali bronene predmete. ' " M A SILNE ULOGE t. j. plošče, svitke in dr. iz gume, asbesta, bombaža. SITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugib materjalev. OLJE in MAST za mazanje strojev. Posebno se priporoča posestnikom Raznovrstne železne pluge, mlatilniee in čistilnice za žito, slamoreznice. stiskalnice za vino, olje in seno, škropilnice proti peronospori, elastične trake, gohe za cepljenje itd. Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov. vodnjakov, cest itd. in se tudi dela prevzame. v Trstu ulica San Giovanni štev. 12 ima zalogo pečj od maj< like v velikea: iz boru, »ama novost, l>odiei glede risarij ali :»*rv. Snov sestaja od same stanovitne zemlje. Izključna zaloga za Trst, Primorje in Dalmacijo slavn<»znane in odlikovane tovarne za peči Bratov Pchu'z v B anskem (M »rava) ustanovljena Pn teh pečih se prihrani i na kurjavi. Lastna tovarna štedilnih j»eči iz 2<>!eza ali ud^Ianih z msj<>liko. Izvršitev | o m»ri in r izk h cenah. frodajalmica izgotovljenih oblek = „lila citta m Trieste" = tvrdke ■■ EDVARD KALASCH mam Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Ar m on i a" s krojačnioo, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših eenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Glavni zastop za Trst. Kras. Goriško. Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Jasefs-Ouai »1. la (t lastni hiši). PojKilno vplačana glavnica 2 000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovn. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijsm. Specijalno zavarovanje otrok brez zdtavLi^kega rgleda, izplačavši v slučaju že-n tve ali prehoda v vojake zavarovani zne sek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Riva dei Pescatori št 1. Telefon 469. Iščejo se povsod zastopniki in pgenti. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Yam, da greste v ulico Rihorgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema narocbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Pehar. •000-00 —00-o oo® o M, Aite o 0 trgovina z mani fakt urnim blagom 0 ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato. da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam ceij. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno j blago najbolše kakovasti in najmodernejše iz fl pr ih tovarn, posebno pa snovi za moške in »V ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za druStvene znake. 0 0 I 0 0 0 o o o o o o Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JKetodijevo cikorijo. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. šolo) Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del^ na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Z&l&g&telj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč : nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. priv. avstr. Lloyda. Sprejema naročbe na moške obleke po meri. katere izvrši najtočneje in najmitan-neje po cenah, da se ni bati konkurence. "^G Poskušaj, da se prepričaš! Albert Brosch Trst. — Via S. Antouio 5 — Trst. —* Kožihar ii izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Veliku zaloga kožuhovine in kap /.a civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognja. KX*KKKK*XKftXK*KK