N A j ▼ e č j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
| Ve^ja za v«e leto ...	$6.00
g Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
i Za inozemstvo četo leto	$7.00
GLAS NARODA
list. sIovensKiludelavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in I	the United States.
a Issned every day except Sundays |	and legal Holidays.
I	75,000 Readers.
T^iibi i ■ i
TELEFON: CORTULNDT 2876.
NO. 228. — STEV. 228.
Entered m Second Ola— Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Under the Act of CongreM <tt March 3, 1879.
FRANCIJI UGAJA PADEC KONSTANTINA
Fancoski zunanji urad pa je vznemirjen radi možnosti, da bodo zmagoviti Turki napadli Grško. — NikaJah simpatij za Venizelosa. — Venizelos se pripravlja na povratek v Atene. — Izkrcanje grških čet.
NEW YORK. FRIDAY, SEPTEMBER 29, 1922. — PETEK, 29. SEPTEMBRA, 1922.
TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME
— LETNIK XXX
NAJBOLJ DOVRŠEN AMERIŠKI ZRAKOPLOV.
Poroča: Edwin L. James.
Pariz, Francija, 28. septembra. — Prisiljeni odstop kralja Konstantina, na katerega zro merodajno pariški krogi z velikim veseljem kot lia izoliran dogodek, je vzbudil klub temu resen strali ^lode položaja na Bližnjem iztoku ill sicer v glavnem radi žalitev grških revolu-cijonarjev, tika joči li se Tracije.
obali navzgor do Dikeli-ja, kjer sta dve grški transportni ladji vzeli divizijo na krov.
Sedaj, ko so prišle te čete v R<Hj<r>to, je tretji arinadni »bor z«.|>»-t popolen.
<irki, ki no se sedaj polastili kontrole zadev na Grškem, zahtevajo. da mora Grška obdržati o-z« nitjf v Traeijit katero so zavezniki obljubili Kenialii. Pran-eozi kh niti malo ne boje, da se ImmIo Grki dejanski borili ali celo le povzro'ili resne dipkmiati«"-Ue /rttrege. a boje se, da se bo<lo navHieali naeijonaLwtieni Turki <akanja in barantanja in da bodo \ prizorili iwprsredno invazijo Tracije.
Tak dogo«lt4c bi bil naravnost 7isodt*poLn za mirovna pogajajija. To bi lit- le pornenjalo, da je Ke-inal zavrnil sprejem pogojev za-vecniake l*islaniee, pač pa bi tudi prišlo do bojev z Angleži v bližin; < unaka in L*mida. Posledice takega eventualnega spopada pa n a ra vnoM nr pre ra*~ u nJ ji ve.
Franw^om je seveda zelo všeč | v'"*rai-	izdano povelje, da
p.i b-e Konstantina, kajti nekoč sme P™>l"l>icijska mornarica ■ < igrali vodilno itlogo v po^ku- ';P™vljati «vojih poslov izven me-sih, <la ga »pravijo s prestola, J ? trch mib °d "hkot dol°"
SPLOŠNE OMEJITVE ZA SUHAŠKOJMOIINARICO
Prohibicijska mornarica ne sme preiskovati sumljivih ladij izven treh milj od a-meriške obali.
CELA ANGLIJA
SE BOJI VOJNE
PREMOGA JE DOVOLJ, A KAR PRIMANJKUJE
Kabinet se je sestal, da razpravlja o krizi, ki se je pojavila vsled odpora Kema-la proti zavezniškim pogojem.
Slika nam prelstavlja zrakoplov tipa "Omal", ki je nšjbolj dc vršen, kar jih ima vojaška uprava v Združenih državah. V sebi ma tri velikanske ''Liberty'' motorje, ki proizvajajo 13 tisoL- konjskih sil. Tehta dvanajst ton ter lahko vozi z naglico 110 milj na uro. V krogu je njegov pilot, poročnik Melville.
Washington, D. C., 27. sept. — Pri kabinetni seji, ki se je vršila
GRŠKA ARMADA JE ZASLUŽILA BATINE
V »M no so namreč sovražili svaka pre j »ii ji*ga nemškega kajzerja, hotel »praviti (Jrško v
k
no v mednarodnem pravu. Cela omenjena kabinetna seja je bila ViSCOUnt St. Davids pravi, posvečena vprašanju izvedenja da SO Grki Zaslužili tO, kar
so dobili in še več, ker so poiigali in plenili.
Predsednik
! s^t a vil na stali
Harding .se je po-
"e, da se ne Rnie de-
. r je iioie. spravu, ursko v voj- Ipmhibieijske l^ave na morju, no na strani centralnih zavesaii-
kov.
Celi dan so \veraj krožila v j folnif Parizu 4» »ročila, da m? pripravlja
V«oiz«*laH na povratek v Atene.
Ravnokar p« aem izvedel, da je;IMljstih milj	uporrjbiti ~
GRŠKI USTASI ZAHTEVAJO REPUBLIKO
London, Anglija, 28. sept. — Angleški vladni krogi so bili danes zjutraj zelo vznemirjeni radi položaja kot se je razvil v Dardanelah. Ta položaj smatrajo tako .kritičnim, da. preseda glede svoje važnosti revolucijo-narne razvoje na Grškem.
Številni ko nunenja, da je vee vrjetnosti kot ob kateremkoli prejšnjem času, da bo prišlo do spopadov in bojev med angleškimi in turškimi četami.
Kabinet se je sestal danes zjutraj, da razmišlja o poslanici bri-gadnega generala. Sir Charles Harringtona, poveljnika zavezniških. sil v Carigradu, v kateri je slednji obrazložil odgwor K>raal paše na svarilo Harringtona, da ne smejo Turki kršiti miru v nevtralnem ozemlju ob Dardanelah. Odgovor Kcmal paše smatrajo vsi izbežnim in dv ost ročnim.
Dva naziranja srta se pojavila g-lede namenov Kemal paše. Eno nadziranje se glasi, da ho^e pod kritjem srvoje kavalerije spraviti na lice mesta artilerijo in vojni materijal ter storiti vse, kar je v njegovi moči, da prisili Angleže, da bodo oni oddali prvi strel.
Številni rovi so bili prisiljeni prekiniti obratovanje radi pomanjkanja prevoznih sredstev.
h postav, ki bi v številnih slu-i London# Anfr! j,
Kljub svojim obljubam so se polastili kemalisti nadalj-nih štirih točk. — Pristali so v nevtralnost, a nadaljujejo s prodiranjem. — Turška kavalerija prodira Ar -proti Islam-kepe. — Angleži naj odpokličejo svoje ^ J resn° na*iranje se elasi
r . „ r o j	da govori resnico v svojem ugo-
J '	tovilu iin da dejanski ne ve, do
„ . _ _ ___ T	kam sega nevtralno zemlje.
Carigrad, Turčija, 28. septembra.	— Ttirški nacijo- General Harrington rma veli-
nalisti so obvestili zavezttdško visoko	poveljstvo, cla ne kansko odgovornost. Dobil je na-
1» tajiliI dov..!jwaIe preiskanje in za- viscount St'l^vilis, l~i je* predse- bodo trpeli Utrjeiija gotovi ll točk v takozvanem lievtral- l°go, naj stori ^e, kar je v nje-
plenjenje ladij v notranjosti dva- , , ,	- .	. n,
J	J	J	»ioval zborovanju sveta ravnate- 11
nem ozemlju.
vedno v DeauviUe in da se bo-1 " V "	7	Vloumi^e	K1	Hamid bej. njih zastopnik, je
militi semkaj S..1- v soboto	k'.'Mtl U'UI ^^^ V™' tujeiz timirne do A nI ana v Mali izjavil ^ezlliškemu poveljniku,
vi tukajšnji prijatelji ; V°' kl °UKgUJe sllvt*r,Mlue 1>,aviee,AziJ/' 1U!	nac'u	brigadnemu generalu Hairing
javljajo, da se je la vedno umak- r nil r i javne*! življenja in da «e |' b»» vrnil domov le v slučaju, da * ga bo klical nj<*go>' narod. ' nieriiko ol>lastjo
govi moči, da prepreči izbruh vojne, da pa naj se posluži svo-
Ne
ev Otomaitske žele2!iic€
'	AA-U1U114 UV I. II I i 11	I»I1M 1K	It- .	^
t'rno morje, naj botlo zastopane je lastne sodbe, če bi bilo treba tia konferenci.	spustiti se v boj za vzdržanje an-
pred-' gibkega stališča. Glasi se, da sto-nacijonaliisti ^	odločno na njegovi stra-
z a vezni- "i i*1 bo j>odpirala slehrno ak-da se c'j°» katero bo vprizoril.
- t	, ,	«i.ideU- °rt>Pali ^ P^aniezue Turke ""	........ , i posvetu ieio irlede uremiria 4 V svojem odgovoru je izjavil
m,rje čolne ter odvede v njih ha r.e ^ ^ ti upiraE ^ jih rfbili. Gibanja turskili cet se vree na- j Potujejo lede premirja. TKetnal vUa da ne	J„or
sna grška divizija.	v deželo.	Vse to so počeli v neposredni bli-fP^j in včeraj, že petič, so kršili S _ Tri dni po konferenci v |
tisoč mož, se je iz-j NeUi	Yiadlli uradnik je iz- zini fronte ter brez vojaške potre- "bralno zemlje, ko so zasedli j Mudaniji naj se pnčno v Smirni	"	~a
v Hodoifti, potem ko je javil včeraj zvečer:	|be. Delali so to iz gole Malicijoz- pozicije pri Dunibr^ku, Lampsa-1 I^lagana mirovna pogajanja.
Carigrad, Turčija, ,28. sept.
čutlovit način ušla tuniki armad v {Mrkrajini Smirne.
Po padcu Etikiierja je bila ta divizija mlreeana od glavnega
dela grSkih čet. Potem ko *o se potikali člani te divizije, vsi sestradani, med gorami Anatolije.
— Vlada ne bo dovolila, da bi 1>osti Ln hudobije. Naša poročila'k u, Jadžilarju in Sangakeliju. ■ pojavile mednarodne težkoče'^	da so P^enjale te s^a Kavalerija napreduje proti
Isma paša, vrhovni poveljnik na zapadni fronti, bo zastopal na-
radi prestrogega i^edenia nrobi- "jarije na siat^^ieen-način red- Islami-kepe, očividno v namenuj cijonalkte na premimi konferen-
1	ne čete. ki ao dobile toz:^levna po- ja izolira a
lncijs.ie tv.stave. —	v«,.	hn^hi^l _ ' . - ,	.	' jih bo zastopal na konferenci
sam v
Smirni.
KONEC POGAJANJ.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU
M potom naš« banko izvršujejo zanesljivo, hitro in po
cenah.
Vteral ao klic aafa mm *ledc£«: Jugoslavija:
Ra*po5IlJa n« zadnje poŠte in Izplačuj« "Kr. poSUH
Čekovni arad ln
■Jmdramska banka" t Ljubljani, Zagrebu, Beo^-adu. Kranju. Celju. Mariboru. Dubrovniku. Splitu. Sarajevu ali drugod, kjer Je pač sa hitro izplačilo najugodneje.
300 kron 400 kron 500 kron
$ 1.30 $ 1.75 % 2.15
0,000 kron 5,000 kron 10,000 kron
$ 4.00 $19.50 $38.00
Italija in Zasedeno ozemlje:
Razpošilja na zadnje poftte in izplačuje "Jadranska banka" t Opatiji in Zadro.
Trstu.
50 lir .. 100 lir . 300 lir . Za po&UJaftva. ki
$ 2.70 $ 4.90 $13.95
500 lir 1000 lir
JraJMttboi *e
... $23.25 .. $45.00
aU pa tratM lir
TredMMrt kronam, dinarjem ln liram sedaj nI stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; Iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po eeni onega dne. ko nam doepe poelanl denar v roke
jih dejte
Denar sam Js pozlati najbolje p« Domestic Money Order ali pa New Cork Bank I>raft.
FRANK RATBFR STATE BANK
How York, V. T.
Youngstown,
l Vadili k i Erie
O., 28. sept. — železnice ter
an^leške naprej potiš- Cl 111 Muštafa Kernial paSa
..........velja. Vse to je storila hudobija njene postojanke N pri Kefezu.
Kot znano, je Anglija strogo |judi, ki so vedeli, da ne morejo! yrfed	^ bHa ^^
jirotestirala proti j^reiskanju in obdržati dežele ter jo hoteli radi- j 0ja£enja * d<»sj>eU do E?ejrtke£s morja zajdenjenjn angleških ladij v raz	napraviti ničvredno tudi za'
šr- jM-edno j.- raewxlla turška ar-jdalji v«; kot tr.-h milj od brega vsakeKa drugega, mada Smirno. Nato »o o^lšli ob T<» je pomagalo.
—--večje število odl'čnili Turkov ter
jih deponirali v Atene.	j02m X*kom konference za pre-;
u ,	,	, imrje m general Harruig+on je i
— l.rkf zasluzijo Viie. kar so d»- , , „ , v.	r . J '	* . -	,
. .	'. , . i poslal Kemal paši sooročilo v st(>I>»iki stavkujoeih usluznencev
bdi m se d »sti vw, -- j- rekel. —f* .	*	1	i . ,	• ,
.. .. ,	j Suurrw), v katerem le zahteval v 2eiezni&Jkih (telavrueah so te-
Slu^abniki kralja IvoiLst:uitina su'	a .	,
mil:i n nrvavrstni)Za sko'ra^1Ji sestanek angleških kom preteklega večera zaklju-ui naeijoiialLsiičuih generalov v 4 ce'° 4^rijt> posvetovanj z ob-Mudaniji ali'Ismidu.	! javo, da je bil sast^ek zadovo-
V poročilu iz Smirne se glasi | ljiv' Qbe strani llLsla hoteli raz* bili (Irki ob zadnji priliki miraijda je odpotoval včeraj JiLsuf K e-i ZVWI. tega ničesar	ter le
da pa s«, se Armenci poshmli rae-jnial bej, nacijonalistični minister rekh* ^ bfnl0 vržlia »daljna tanja bonih ter na ta način pK>go-jza zunanje zadeve, v Angoro, da I,Q"aJanJa-
sto izzvali masakre. kojih žrtve.»o' predloži parlamentu odgovor ke- Elmira, 2S. septembra. — Urad
Kljub tem gibanjem pa izjav- '
-Grki so odvedli =z Smirne1 ^	vgerajfinja poslanica ke- j
večje število odl-čnih Turkov ter	da *premejo nevtralnosti
zelo slabi bojevmui, a prvov pri ropanju, požiganju i?^ more-1 nju. --
C o v orni k jtk končno rekel, da
nato postali.
GOBIPESS IN STAVKE.
ma listo v na mirovne predloge za- n'ki stavkujočih uslužibencev v vernikov. Ta odgovor vključuje; delavnicah Erie železnice eo do-baje naslednje pogoje:	bili zgodaj danes zjutraj obve-
! 1. — Pred otvorjenjem mirov- stilo> da *sta^a v delavnicah
ne konference naj zasedejo ke-Pressmen's Home, Tenn.. 28. malisti vse strategične točike. septembra. — Samuel Gompers. 2. — Vse angleške sile, sedaj predsednik American Federatson i na ^ proti Dardaiiela3I1) naj
of Labor, je izjavil včeraj v ne- j odpokličejo in Angleži naj se | kem govoru, ^katerega je imel na vzdrže ^akega Urjenja nevtral-dvoletni kon%*enciji International Printing Presanen and Assistants Union, da je odprava stavk absolutno neumna stvar ter nemogoča. — Stavka
Erie sistema končana.
'UNIČENJE" BOJNE LADJE.
Uslužbencev v železniških delavnicah. — je rekel, — je bila Stavka proti obsojanja vredni stvari, ki se imenuje železniški delavski svet Združenih držav. To je politična poteza, poteza t interesu visoke finance.	s
Tekoon mornariških manevrov v Chesapeake zalivu so soglasno s teorijo torpedni zrakoplovi ''uničili** bojno ladjo Arkansas.
nega ozemlja.
— Nacijonalisti naj zasedejo Tracijo pred pričetkom mirovne konference.	--
4.	Naeijonalisti si proidržujejo
pravico, da nasprotujejo gotovim FRANCOSKI PRIDELEK ŽITA drugim točkam zavezniških pred NEPOVOLJEN, logov.	-
5.	— Naeijonalisti nasprotuje
jo demilitarizirasnju Tracije in Marmarskega morja, a ne nasprotujejo utrjen ju DardaneL
6. — Sovjetska Rusija. Ukrajini in vm dežele, meječe na
Pariz, Francija, 28. septembra. Francoski pridelek žita v tekočem letu bo zelo slab in vlada bo vsled tega prisiljena kupiti velike množine pšenice v Argentini in Združenih državah.
ozemlja. Pritožuje se nad grškimi bojnimi ladjami, ki so zasidrane krog Carigrada in tudi »lede akcij angleških čet krog Canaka. Angleži so baje uničili turške čete in turške domove.
Kemal paša trdi tudi, da ima pravico prekoračiti ožine ter za-seti iztočno Tracijo, kjer Grki baje pobijajo turško prebivalstvo. Konečno pa pravi, da upa, da se bo izognil vsakemu konfliktu z Anglijo.
Vse kaže, da je postalo angleško svarilo, da ne smejo naeijonalisti navaliti na takozvano nevtralno ozemlje, mrtva točka. Poročila javljajo o nadaljnih prodiranjih Turkov in če hočejo Angleži vzdržati srvojo prepoved, morajo pričeti z vojno.
RAZKRITA ZAROTA.
Guatemala City, Guatemala, 28 sept. — Policija je aretirala nekega moža, po imenu Anselmo Dti-rantes Villa, ki je imel baje namen napasti predsednika Orellana in vojnega ministra Ubica v predsedniški palači. Moža so našli skritega v nekem sodu, kjer je očividno čakal na priliko, da izvrši srvoje nameravano dejanje v družbi dveh tovarišev. Policija trdi, da je na »la pri aretiranem natančni načrt glede nameravanega atentata.

NOVE VRSTE KUPČIJA.
Philadelphia, Pa., 28. sept. — V tukajšnjem mestu bratovske ljubezni se je pojavil človek, ki dela dobre kupčije s tem, da prodaja gostilničarjem ter drugim interesiranim na stvari slike pro-hibicijskih agentov.
Pomanjkanje premogovnih voz ter resno pomanjkanje lokomotiv, ki je posledica stavke uslužben-eev v Železnikih delavnicah, kjer popravljajo lokomotive, predstav, lja da n os «lnvni faktor v položaju glede dobave premoga.
Washington, D. f.., 27. sept. — Skupina delodajalcev, zastopanih v National Coal Association, v^ bo danes sestala z zveznim kurilnim č: dm in ist ra torjem Spensora, da u-Nporedi produkcijo trdega m mehkega premega ter prevažanj3 premoga v soglasju » potrebami de žele.
rHi povzroča položaj glede premoga še vedno skrbi predsedniku Hard lagii, je pOist&lo jasno, ko 90 pričeli 11a kabinetni seji razpravljati o tem vprašanju. V Beli hiši <0 izjavili, da bo imenoval predsednik naslednji teden člane komisije, ki bo ugotovila dejstva v premoga rs k i industriji, tootem ko je bilo imenovanje take komisije avtorizirano od kongresa. Ta komisija bo imela nalogo, preiskati eelo premogarsko industrijo, nakar bo stavila s\y)ja priporočila glede standardiziran j a produkcije, plač in delavnih pogojev
Današnji sestanek z Mr. Spen-som je posledica konference bitu-minoznih delodajalcev v New Yorku in premogarskj delodajalci bodo zahtevali pAspeaenje prevažanja premoga.
Prevažanje premoga se je povečalo tekom preteklega tedna soglasno s poročili, katera je dobila od železnic American Railway Association Poročila kažejo, da sodelujejo železnice z vladnimi a-gencijami ter skusajo pospeši odpošiljanje premoga v pristanišča ob Velikih jezerih. Železnice prevedejo sedaj v ta pristanššča v^aki teden več kot en miljon ton jiremoga.
MEHIŠKI SENAT ODOBRIL DOGOVOR.
Mexico City, Mehika, 28. sept. Mehiški senat je tekom preteklega večera soglasno odobril dogovor med mehiškim finančnim ministrom de la Huerto ter inozemskimi ^bankirji glede odplačan j a mehiškega inozemskega dolga.
Odredba bo sedaj izročena predsedniku Obregonu, da jo o-dobni ter ji da s tem postavno moč.
LIGA NARODOV.
Ženeva, Švica, 28. septembra. Zborovanje Lige narodov je spre jelo resolucijo, soglasno s katero bi bilo zaželjivo, če bi se omejilo oboroževanje.
KOLEDAR
za leto 1923
je izšel.
Koledar je bolj obširen, kot je bil pretekla leta; vsebuje 192 STRANI opremljen je s finimi trdimi platnicami, ter presega glede zanimivih romanov, pripovesti, poučnih člankov in slik vse dosedanje.
Cena je s poštnino samo
•40 centov za Jugoslavija je ista cena.
SLOVENIC PUBL. CO. 82 Cortlandt Street New York

1
^___
'».i

. /____' .
___

'■"v
■ t./. .« , ,<;
OLAS NATIOPA 29. SEPT. 19-22
"G L AS, NAROD A"
________ __ _______ (SLOVENIAN DAILY}__
OwnN an* PuUliN« by ____»___
jtoTintn Publishing Conpiaj
(A Corporation)
nUNR IAKI1R, Pv*«l«*frt	LOUIS BENEDIK,
Treasure
Iz Slovenije.
Win d lutln«M
of th« Cerooratton and AddrMM« of Abovo Off Icon:
■orouflft of Manhattan, Now Vork CHy, M. V.
Q t- A • N A R O
(Vole* of tho Ptopto)
O A
24	XI. «tl)«
In	Canada - —
Z« PO«	MtO
Za	Iota .....
ImuM Kvory Day Excopt Sunday« and Holiday«.
<« W..CI	Za Now York u c«lo loto
.........«6.00	u pol Iota
.............t3.oo z« inozemstvo za cole
.............tt.BO	za DOI lota
Smrtna koaa.	ak<j 11111 izročita vsak po 100 Din.
V Ljubljani Sta umrla: Avgust	Dalmatmca sta bila s tem zado-
Colja. revhlent južne železnice, iu	voljna, a imela sta suiolv. lilizu k«.-
; Josip Poženel, bivši učitelj pod-	vora j*- redar vse tri aretiral in
kovske šol*-, v 42. letu svoj.- sta-	izročil državnemu pravdamivu. rost i.
_i V Vodicah nad Ljubljano je u	Podpora po elementarnih neago-
nirla Katarina Ziherl, rojena Pa k	dah oškodovanim. JJjJjsoproga tamkajšnjega, posestnika Finančno ministrstvo je d^vrli-
Peter Zgaga
Niti rwwi-ma napravi
niti bocrastvo ne
vzorneira moža. *
3htgmUnuaurika
Ustanovljfiia 1. 1898
Katfli. Sriumta
Inkorporiruna I. 150/
Veliko >.- je pihalo o tri dni sta-
Subacrlptlon Advortlaomcnta
IIM
Yearly on Agreemcnt
reiu otroku v neki ameriški poro-
disnici, ki je park rat zaporedo-
i na. čisto razločno in jasno reke4 | in staroste Sokola Frana Zili.-i la. !•> dva miljona dinarjev za pomoč ])eseJ0 "mother"
■ iiila je vrla koroška Slovenk«, na- po eU-mentarnih m-ztrodah priza-
vdušena JUfoslovanka, vzorna go det i m v Jugoslaviji. Od te svote
spodi »i ja ter blaga hi globoko ve;- ..dpade na Slovenijo 150.0<)0 Din.
M
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
-Ola* Naroda« Izhaja vaakl dan Izvzemil nedelj In praznikov, aa podplaa te ooabnoatl a« na prlob^ujajo.
Denar naj ao MagoTjatt Wr
OUJoO p« Ifour Order. Pri ii/rememU kraja. rvn.roCi.lkov proalmo, da ao
projinjo MoaJlAAo nasnAnl. da Litre Je najdemo naslovnika.
GLAS NARODA
sort ta nd« straoi« Borough of Manhattan, Now York,
Tcltpmn«; Cortlandt 287«_
N. Y.
na zena.
V tiornjem Ijogaten ,ie umrla v i Starosti .sij let z*esebniea Pavlr.
Kranju je umrla Ana P.to-not
Tragična usoda ur?dn ka.
Ne pošilajte denarja v pismih!
V Mariboru so aretirali neko
poštno uradnic<^Lki je osumljena, da je kradla dHRu iz p?sem. Prišli so ji na .sted na ta način. da je odpošiljate!j. ki mu je izginil de-
V nedeljo se je vozil z izleta JU11. poslal drugega dne zopet de- 'ie*„ v zlbeLKl- v
' ~ ""	ležal otrok ter
To je vse le>po in lahko mogoče. Toda jaz \eui še esifi boljšo. Nfkoč- je bila v vasi komedija. Komedijant j»- nabil na šotor velik lepak, na katerem je bilo s sliko in besedo povedano, da ima pet mesecev starega otroka, kateri zna že brali.
Vse je drlo notri. In čudo bož-zibelki, v plenice povit, je držal
NEVARNEJŠI ZLOČINCI
j strice proti Prageis.kemu je hotel
iti k svojim tovarišem v sosednji
,	t i v«n.»i2t pri t»yn iua je padel pod
Krez <1 vuina je prilika ponižnost generalnega pravd mka ^^ jq ^ mu ^ ^ ^^ „b(1
l>atigh«-rfv ja vzrok, -e si prizadevajo v justičnem dt-pamiimtu, da	Vrhutega tlob;j SIlirtllo.
bi loa roka lie v.-d.la, kaj daje desnica.	'nevarne poškodbe tudi na glavi in
Nekaj uradnih dejanj je namreč. katere bi najrajše prikrili ^ rokaju VK],.(l -esar je v par j■ r« • i Javnostjo. Kaj take«a pa -e vedno ne posre-i in vlada pride v tronutj^j, izdihni:, zelo ii'prijeten položaj, ko mora pojasniti dejanja, katera bi najraj-
j^e ae< pevana izn^-ila poKabljenjn.	i y spanju smrtno jH>nesreČil.
Za tako povsem tiho in molče vprizorjeno dejanje je izvedela y l!ajj~vem kozeleu pri Stepa javnost pred par dnevi, ko so j>oroeevaJci ne%vyorških listov na svo njj y.Jsi ^ prenočeval delavec Ru-in -OVU za splošno znanimi ljudmi, ki so odpotovali v Kvropo, ma-	i>rap4.|j jz Ljubljane. V spa
lo pi • d odhodom nekejra pa ink a srečali prejšnjega nemškega ka- n ju je padel štiri ter pri padcu z ] .liina. Roberta Fay. ki je bil N-ta 1 f* 1G radi ]><iskušeaega bombnega atentatu na zavezniške ladje, obsojen na aviu let težke ječe. Neki yvezni uiadnik je privede! Kava na krov pa* minut pred odhodom parnika. lJeportaeija naj l»i ostala o»*ividna rw opaže na. Listi so iz-l»rva izjavljali, da je j>otekla kazen Kava. 1'ozneje pa se Je izkaza-
I proti Mariboru 27letni urad-ik ti-	uai. z reKonmudiranim pisinom in,lezal	otrok ter vir/"al ca"sopui v naučile delegacije v Mariboru F t-. „a potem prt.tl okspedieijo zalite-.' rokpK
jMlakar. Med vožnjo od Slov. Bi-	val nazaj. Picino pa je bilo že	^ budilo. Vse je ' »trie
prt o in man ipnla joča uradnica iti i'"di!o gledat otroka pet dlli za-mogla utajiti svojega dejanja. porekloma.
Šesti dan, ko je komedijant že Poročil se je*	pospravljal svojo šaro, ga je Še-
v Ljubljani trgovec Mi jo Radojič > n<kdo vPrašal: z gospodično Zofko Mmlic.	~ AU ve ^tr<,k- ka-i r'ita?
— Tegra pa ne mo-rein pove-1
Ljubljanski tatovi na delu. ,lati; °n rna bratL govoriti' Trgovcu Josipu Core sta v Uir-jl,a 5,1 m'-
ski ulici dva neznanca ukradla ko-	*	___ j
lo, vredno 1G,<MN> K. Ker sta bila f;:-.;ki kralj je moral odstopiti, j kmalu opažena, sta pustila kol^> ini Kani bo šel.' Kam drugam kot zbežala.	v Jugoslavijo. Njegova bližnja
Ivanu Janežu je bilo ukradeno Plahta
Ciavni odborniki.
Predsednik- RUDO I.P PERDX.V.	K. IsLih St.. Cleveland. O '
I'oilt>i t-d-tcdliik . L.cU'IS B A l.AN T. liox lt><» i «-ui 1 A\c., l.oi	<J.
Tajnik: JoSEl'll 1'ISHI.KK. Ely. M<nii. Blaga.rok: UKO. L HK«'/.K it, Ely, Minn.
Bhi^ujiiik neiziibx'-anih smrtnin: J11HX MOVERS', 412 — 12tb Av« F-eat,
l>ulu:h. Minn.
Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. GRAHEK, £43 K Ohio .street, N.
Pittsburgh.
Nadzorni odbor:
ANTOX 7.CAŽNIK. Room 20C Huk^well PlJrr., cor. niamonfl an-1 OraJi*
Str^t-ts, 1'ittsLurgh, Pa.
MOHOR MLADIČ, 12:14 \V. 13 ^tr^t, Phloapo, 111.
frank KKRAKEC, Washin£:<m Street. 1 »feii\«?r. Coio.
Porotni odbor. LEONARD BLABOD.NIK, Bex	Ely. Minn.
GKEOOK J. POR EN TA, Pl tek IMiimon.l. \V;nh.
FRANK ZORICH. 61'17 St. Clair Av., Ch vtlaDd, O.
Združevalni odbor. VALENTIN* PIRC. 7S0 London Rd., N. K, Cleveland. O. PAULINE ER.ME.VC. 53£> — 2 .1 Street, La S: Ii„. 111. JOSI1* STEKLE, 404 E. Mesu Avmue, Pueblo, Colo. ANTON CELAHC,	Market Strt-,-t. Wuukegun. 11L
--Jednotino urudno g! isilo:	Norcda.'*.	__
Vse stvari tikajoče ee uradnih z.,i!ev kak..r tudi d^n:irne poSiljatv« naj se puSUj.ijo na glavnega tajnika. Vse prit. •••b« naj .«e ; -iSilJa na pred-8«->lnika. i>orotnepa odl).jra_ Ilrosr je ia. si-rej -m novih il .n.iv in ijoteJka 81<i<"eva!a naj pošilja na vrhovnega xdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se m priporoma vst-ni JSlovanom ra
obilen j>rist..j>. K(1>t "el i-i-ptatl »Man o- o '.:u:iizi.cije. i.aj s,-	zkUi;*! t.ijnlku
bližnjega društva J. S*. K. J. Z.i ustanovitev no v: h društ« v	r*> jia obrnite
na iti. tajnika- Novo društvo se lahko vstane: s ? Clanl	aJi tlanlcaml.
Jugoslavia irredenta.
-lavo udaril ob voz. Razbil si je , I*"*"	kalita na jugoslovanskem dvoru
-1.1-1 i	,	Kolo. /ie naslednji lan pa je Janez	i „.„...(..	uviniiii-i
o lavo m obležal mrtev i»oleg vozj _ ... '.	..	Is«* IJO ni»*ntu	usmilila.
Trpljenje vjetnikov v Rusiji.
kolo. Že naslednji lan pa je Janež;	^	Vs:! j Usllliliia.	Al"jy;;j	ki'
na Dunajski eesti opazil neznan	* * "	J'" te d,u	/ ruskega
(ca na svojem kolesu. Zgiaibil ga.	*	vjetništva in kik je pn.srl usini
Tragedija v hotelu "Tivoli", j m jzro<-.| ,,H]a!-ju	i Xekdf. j" pisal v Op.atje S. !o Ijeua srca pomoči, piše \ Kiliiwwii
Modistinja Rezi Orovič, ki je Posestniku Ignaciju Jevševarju l,a Primorskem pismo, pa mu ga j sledeče: \ vojaško -.lu/.!»o v:iu mo Ja. o a bi potekla njtirova kazen šele Iela 1920, ker je Fay par me- poskušala izvišiti samo'mor v ljul>-'jz Vodic ie bilo ukradenih 2O.00U J'' biška pošta vrnila s pripombo. Iili iti leta P.H1. Leta I'M 1.
V lllll!
1"
Smrtna kosa
■'■ali pri Po>t o Jakob
jni
•1. 1'
e.-ev po ju .hodu v AilaiUo ^>obegiiil kazinlniee ter so ga. šele ne- Ijanskern hotelu Tivoli, je toliiko krou.
*tvu m je Orovieeva samo
du-
ševni zmedenosti rekla, da ga ji je preskrbela gdč. Kovačevičeva.
Kako d v »* leti pozneje ujeli na Španskem ter privedli nazaj v Ameriko Koiif«'*iio jt- bi! ju-stieni department prisiljen izjaviti, da je j»r • - ■ 1 »mik pomilostii- Fava. Pomilostite^se je opravičilo z z dr i v-Mvenun > tanje« ka/nj.-nea. ker j^ baje trpel aa takozvani j'*tnj-ški psihozi", inali obliki Ida/nosti. S tem ji* Fay prav posebno j-po.-obljen, tla stopi v vrst«- aktivnih nemških monarhist i-'-nih za-KIHlSOV.
Proti pomilostitvi tega eloveka so dvignili takoj odločen pro- Nemške učiteljice v Mariboru, test. To/a sicei niso storili takozvani stoproeentui patri >tje. Ti raz-j Na mariborskih ljudskih šolali umevajo v polni meri tako dejanja Kava kot postopanj? generalne- poučuje še vedno r> nemških uči-ga pravduika, ki se je v tej zadevi brez dvoma ukbaiil jwitisku, iz- teljic, ki .sc po prevratu kljub t.--vedenemu na nje^a <nl gotove slrani.	»"ti. da še <lanes ne zmorejo niti
Sedaj, ko je vojna z Nemčijo že skoro štiri leta končana ter enega stavka slovenščine, pred je že davno sklenjen tudi formalni mir, bi ni kdo ne nasprotoval ^vensko komisijo na nepojasnjen oprosrt-nju resničnih špijouov. zarotnikov in atentatorjev, če bi na- nat'MI »»pravile izpit iz .si >v-nšči-pravda ameriška vlada gladek račun ter opustila one delavce, ki ,,r* Letos »Ja Wlhi njihova nn-sta so hdi jmkI pretvezo, da so zarotniki, o liso jen i na dolgoletne zaporne kazni.
\ ;uneriškib ječah pa N»-di še v« dno sede^adeset ali osemdeset
da ne vedo za tisti kraj. Italjani nioral na ho
okrevala, da ie izven nevarnosti y hotelu 'Slon" je bilo go spe j so namre."- prekrstil Opatje Selo nJe»' »«-»»« Njena jirvotna izpoved, kako je Adeli dr. Dečkovi iz Celja ukrade- v "Oipachliiasella". prišla do lizola, ne odgovarja dej- ,lo zlatnine v vrednosti 200,IXK>
ra
de-
vsb-ti razpisa oddana slovenskim
l^Hnitivniin učiteljicam in s.i tako
te Nemke s*slaj pravzaprav v zra-
... ...... .................. . .	, ku. Jz Maribora pa vendar ne I »odo
delavcev, ki niso bdi uiti nemški spijoni, niti atentatorji in katere	, • •	,	, . , . . .
. . .	, -,	>lt*- S1	vsaka pridobita
so vrgli x ječe na temelju napačnih obdolž.tev, ker so si drznih	slovenja, protektorja,
voriti [»roti vojni ali tudi tekom vojne zahtevati boljše delavske j>ogoje ter organizirali stavke v d«>sego teira svojega cilja. Od članov 1. \V. \Ykat.-re poslal zveauii sodnik Lamlis v ječo. jih je š«; vedno 52 za zidt»v i jetnišnic. Tudi na njih zdravje ni preveč u-godno uplivalo dolgoletno bivanje v ječi in številni so telesno popolnoma zlomljeni. Ker pa nočejo priznati svoje "krivde" ter obljubiti. da bodo jMjboljsali, kot zahteva od njih justični depart- tako prišle te Nemke pri vseh raz-ineiit, morajo o>tati v ie. i. tudi če bodo tam duševno in telesno pro- plsih vsled vpliva žujKiua Grčarja j>iidli.	in nadzornika Finka v ternopred-
Me.Š4-anska justiea jM»zna pač usmiljenje do nacijonalistienih	medtem ko si tega priznanja
zarotnikov, za ljudi, ki posežejo v interesu kake kapitalistične sku- j^aslužue slovenske učiteljice, ki so p i tie }>«» b< iubah. a nob«-nega obzira ne pozna za razredne borilee.	i»	delovale na deželi, ni-
Morilei, tatovi in
to Horse s pomočjo Daughertvja, a delavci, ki se bore za boljši svet ter padejo |\ri t»-m v roke meščanski jtu»tiei. morajo do dna izprazniti čašo gorjupa. če >»• ne uklonijo vladajočim oblastim, siti svojega trpljenja.
deloma nitd vplivnimi rodoljubi, druge zopet pri županu Gičarjuj pi klerikalnem nadzorniku Finku.] Javna tajnost v Mariboru je, da horejo ti «i »spodje vsak svojo ljub-ijenko obdržati v Mariboru in
j kron.
• 'est ar ju Antonu Slabetu iz J'odsmreke je bilo ukradeno motorno kolo, vredno 22.tXH> kron. Jožici 1 ledenik pa zlata zapestna ura, vredna <MHX) kron
Tudi v okolici Ljubljane ^e v*i-š»' tatvine noč za nočjo.
Okradeni učiteljici.
Na Kalil pri St. Janžu na Do lenjskem so doslej neznani tatovi vlomili v stanovanje tamkajšnjih učiteljic Zore I ršič in P^pce ivaJi eič ter jima odnesli vse. kar je !e nilo mogtKje ->dm-sti: obleko, obit valo, posteljino, zlatnino in drug' prcluiete. ŠK.Mla ^-e ceni na približno 100,000 ki4.il
Naš narod je pa prekr til 'lvi-t«-ške os\id>udiIee"" v «-isto na-vadne ''laške barabe".
In ta pre k r.-1 i t e v drži ter bo držala zavedno.
iišče. Ker -^-m bi poslali domov. \' celoljru I «115 selil .d-".-I /,= >]).■! 1'Usko bojišče. .\je,see;t jailUliJ'! P.Uo sem bil v jet. 'Kljii-avili m v notranjost lJus:je? kjer sem »i pravljal službo vrtnarja pri grofu l'(
-t nik
kojuik je bil široko znan po vs>-. J'ivlci i:» vipavsk dolini. Živo s-j. zanimal za polili.'j ie do«, »tli ■ m za vse. kar je v zve/i s polo/a jem našega nareda.
I .-ršemsiiem ti litis i je. Prišli
umorili
rrofa
zloma s«. b o 1 jše v i k i gr;dii-o in
Lrist i.-ne ! ;i so
li jllilo
Rojak mi je prikazal pismo svo- hčer ter zažgali "ruščino Ja/. .sem je žene. ki noče o njem ničesar nato pretrpel toliko, da bi n - pri-več slišati. Pismo se končuje z besedami : Jaz sem si pa drugega i v raziuku : izbrala, mladega iu lej>ega.
Take imU;ritosileiiost i se nisem uadal. Ponavadi masli vsaka, ko pravi svojemu možu "ljubi mož", na lepega in mladega. Pa je zlo-mek ž« irski toliko previden, da » teya ne pove.
sleimrji si lahko odkupijo prostost, kot je storil Is"	pridobiti. V mariborski
[okolici in v mariborskih krajih.
Ameriško delo ho zamo^ln šele tedaj upati na boljše ."-ase, ko bo izvolilo v konirres svojega V Ljubljani sta umrla: Lhua i>rVtwa zastopnika.
Tttilaj bo smelo u,p"tj. Roljši
voščil te^.i uiti najhujšemu
iku: v Pe1rt»gradu, Aloskvi Vladivostoku, I'vinskem in I hu sku. vseli ve*jih nu.sLih je v. liko pomanjkanje; p^mira ira .^P« i iiie ljudi dnev i.o vsled «ladu, ki je tudi posledica lanske, splošne >11-.»'. Poselmo |>a mlajši r ■<! je skoraj popo!»ion:a izirini!. Ker no ."•ejo priznati s««danje vlade, so './. uredi besetj A bil
Posledice hude vročine.
V Trstu j- zadnje t.-.ine ]»rii.is nila hu«ia vročimi, i ,j.- imela tudi lediee. N , e n> .'ti j.- j. > uiie. i I* oseoio sprehajal p p.J.ioiit • •iovek. Njegova nagota pa ni mvarn javni morah, zakaj r, ki se je upal |H>gledat! :a in >e mil približali, je u>- i-mi jen > udaril z debelo gorjačo. K ie,-n«. je pr»Jiitel na lice ni.st;i
i
nag bila vsa >
vsakdanji d .«-"dki. 1: v državi ni n.theiit bi lahko vse druira
1 reves, ki je nesrit-ui Opaz.o valllieo. | %e rič. stanujoč v ulici Treves je bil uoklu-at Madonina *Jo. kjer v. Susič zaprl v --.v oji> ^ razsajal, kak -r da iz volilni ^!i<-d. Tudi Z enoj peljati v •	<!
a reila.l
me
spra \ i
Anton /,i la li-.sv 111 i ; tudi v ulica j» bil Wiul.
obo ter tako
Smrtna kosa.
e.
bi
«.j)azovain:eo. Slabi živci.
Vcrbičeva. sojiroga protean-ja l'r Ver biča, in Alojzij L-kra, uradnik državne železnice.
V Mokronogu je umrla Anica
Demšar, rojena Pb-skovic. s si »roga	- ,
. . ,	^ poosebljeni kajzeriz
višjega zivinoziiravntka Ivana	,	...
Deiuša rja. V Gradcu
je umrl v Ljubljani
pod-	za ameriškega delavca bodo
pa tedaj nastopili, ko binlo tvorili v kongresu dvetret insko ve-izem, se je čez Morda se zxli komu ta razvoj prepočasen, toda najnovejša zgo dovina nas is"-i. da se najbolj ne-
kjer ni pa
neva rin^st i
verjetno najhitrejše pojavi. Nemčija, naprimer. ki j«* bila
hoteli ti nesrečni boljseviki spametovati! \li. kaj je njim ne izmerilo gorje, ki ga mora trpeti nesrečni ruski narod! Neprestano se vrše tatvine, ropi in umori. Ljudje so Izgubili \stlk.. blago ču stvovanje iu vsaivo usmiljenje. Dnevno poročajo čii.s*»pLsi o takih v grozotah. Nad 5 nie.s.M-ev se^i ta val po Rusiji v iieopisneiii trp'je n ju. brez strehe Lii brez vsitk*» po
Treves je bil poklican Vent i Settembre v Tr-.lu. l!-»letna plesa1 k a Lavra t Zadra kakor besaia kričali I-.eira mladcu, .i ter ni «
bi> ed
V Ulico kjer je erva iz na ne-lala po-
lnil it i. Treves j pazovalnieo.
itapada je naj
e d.-ldieo od-eljal
Vzmk živčnega *že kokain.
moči. napol nag. brez \siike«a |>
D
opis.
ponemeevanja.. „ , . j. .	,. Zagreb
ne morejo naUomestiti m-iteJj-
skili m- čl. ker ni prosilcev za te oddaljene kraje. Zakaj ne pošljejo Nemk tja, ali marajo še s« da j uživati sladkost privilegijev? Na slo venski gnali
rila. poln uši ;n brez vsake
splošno znani restavrater na južnem kolodvoru v Zagrebu, Franjo Krvarič. i*ie<l svojim odhotloin v
je imel Porlesovo retstav- I><»<»s'-bl jani kaj/.erizem. se je čez |Zgodilo se da sem luniil racijo. Pokopali so ga v Zagrebu. Uru~' izpremeaiila v republiko. ne da bi videl kako hiš•>. Preno
* + *	:čeval v gozdu, kjer nisem *ul
hrane 5 dni
Za gradbo sanatorija za jetične na Golniku
»m Koroškem <o povsod iz-	™ socijalno politik^' ru^Ui rubljev.
slovensko učitel jstvo. Tiihčc ,!'' Zerjav	'^džet.kega kre » Kdo Mlore prL
1 Nekatere kompanije ]K>nujajo v reklamne svrhe zastonj 50,000
priseči, da ne bo en-
fnič drugega, nego tuljenje in rjo- ::]1h venje divjih*zv»jri: niedvcslov, vol- -'kov in drugih. zadnjem času som dobival v vjetništvu hrano -1 krat na dan, toda v tak > pičli me-
Nezanesljiva služkinja.
Vin.-enca K ova eič, stanujoča v <■" Areata 11 v Tr-stu, je že dlj«' č;wt opažala, da ji zmanjkuje perilo Končno je padel njen mhii na no služkinjo Marijo lian, ki la aretirana t>-r je priznala
v• -č tatvin v skupni vrednosti kakih !"r. Z ozrrom na t<». da ima
Dela
boljšale
za kar
Pittsburgh, Pa.
ske razmere se iu in -Nicer za *JO'( pri pa ne siueitio pre
p svoj glas za pravega. Vsi tisti, ki ,a nameščena kaka slovenska uči-
............... ............ UPtfl v vne L-o 1 lili I i o. -> L-—,. .A t	i K l*a t 1U1 <1311, lOUit V lilKo 1» "li 1UC-
S, ne more predstavljati, da bi bi-,^ '	1,^	^ krat napočil čas, ko bo en rubelj ! rj ^ })i Iahko hUratu ,Klje<W iu Marija lian malo dete. je bila iz-
bi nameščena kaka slovenska uči ! ... ' ' "V	, . "	J vreden petdeset tisoč ameriških j,; • h]l sit \-]„,.r\ vietiuiu so imš.V-.a >vrb do. morala pa bo od-
u.do iz lniste še držiivl iaui, pa ag-itiiajte. teljiea še kj<i.na d«-ž^!i ne, kako še-j
I	*»	711 - '"I 111
da vsi volijo v prid in korist de- v Celovcu! V Mariboru pa se jc^ ureditev ' u'j\v^t ' več ve-ilavstva. Ako bodetc tako storili	»«ed slov. učiteljicami že lu-;^'1.	' ev ,|luvt'.i?a
l(rli prijetno pruhoborstvo, ker .se šo- 'Jli;jU \	* . .	^^	uura
L Pirijo na njihovih m~tih še NW!^,^ 1 "	J-tike v "	^^^
s v ke. Aii je vsega tega treba?	»J«bljamdu oblast. Muiistrstvo za	ptiU. m narobe.
s<K-ijalno politiko hoče v tej cen-	*
vreden petdeset tiso J*.n .del tega po- , ,	,
1 dolarjev . I se uporabi ..
, .	\ se stvarstvo je namre.
poslopja na	. .
.Mitju v Ljubljani, k .je naj služi ' a Se kro-,a*
vrte-
Kar je zgoraj, mora enkrat «li povrniti v <1 »movijio.
selili, ker ž. se ..pa/uje. da s> eeue! boste s t »mu jako veliko pripomogli; prijetno pruhoboi-stvo, ker s- Šo-pri življcrskih pot n liwC-ijiali k tkor do delavske zmage. Ko bomo tudi pri drugih stvareh začele lez-^imeli prave delavske zastopnike
ti navzgor. Zopet bo tepeii ubogi raznih uradih, lahko ■pričakujemo.	tr li d "V *
trpin, da mu bo še man je ostalo da bo ubogeiuu trpinu plača kaj Carinik na opolzki poti.	,ai z ruz,tl niteres*
. .	u- *	i i - >i	.. .	t^ i i „ ,,	in splošne zdravstvene službe z in
poprej. Ka| |m uiaga in k*>kkw zalegla, prej pa niK.lfi»- ne. Dokler \ Maribor sta pri^n-la dva Dal-il(.re^-	„a
dobič.-k i.oa uU»gi trpui. ako inCa dobičkarji ne bedo imeli nadzorni-.matinea. ki sta lH>ti>la v Ameriko	. - " , c - -
i .i..	,	i	i i • * n -	.	'	.	,	j s privatnim karitativnun delom. *k., h ii-bai^ik i -z de«-, kot so »l i
\	pho o ' J i/, niislim, da prav Kov nad -ve}>oj, t- bko ,-iusa ne bo Ker sta imela Dr sebi »re^e zLtia L..--	^ . - -	■ 1 uama,^Ka zuu -a K(>1, M> ua
. ■ I 1	. .	, „ ;	T - --11 I	-	•.	,	slu-no sotlelovanie invalidskih
n.e K. Iikor \i^je plaee. toliko,noi»ena plac.s nic zalegla, akorav^ju je earinik opozoril, da ga mm vmJ
večje oderuštvo m toliko več praz- »« je še tako visoka. rata izmenjati, ker ie izvoz zlata * • '	".	~ ♦
nih delavskih žepov.	I v..: i^.. i: . ...	...............1:___varovanja se namerava izvesti po
se bi ne bil sit. I 'bogi v .jetnik i popolnoma obup;ini. ker ne morejo ne živeti, ne umreti. K lina re-sitev bi bi!a za njih, ako bi se mo-
pusc tfovaf
ta ^v<-za
mor -iti
a pa b.» od-na Milu: b
tej
invalidske1 Kdo si je pred dva tisoč leti predstavljal, da se bo iz visoko zavarovanja m kulturnih Rimljanov razvMa ta-
Aretaciji n iselneza.
•J7b ini .Marij Zleta i=* Ičl v Tr-Ujjjj^	stu aretiran radi nasilnosti proti
V lSazoviei sta se p< roeila Ivan on-tnim stražarj.-m. (»dgov irjati Mahnič z Joslpino Križmančič.
mOra tudi radi krive prijave.
i našn j i Lahi 1 lov z napravami socijalnega za-
I Naj bo dovolj o tem. 1'pam da prepovedan. Dalmatinea sta res l»raifi slaven »ki trpini. bfMi'inKt so sc že vsakemu <*či odprle, da je °dšla v mesto, :<a njima t»eki
iiiozn'Ati po , vsem pa se bo
vseh oblastih, pred i
,	le
n razen (tolnika raz-
Zaroka med belgijskim prin-eetii in grško princezinjo se Je
mo-
drži no skupaj in -Mi rtu o prišel do preiiričania, da ako si ne,carinski agent. , • , i : i -	, , ■ .. ,	, .1 ... . .	. - - i i vilo <io potx.inosti .sanatoriie na —----
pr wak, priložnosti *a dobn^t ho top. sam pomagal, mu drug. mid.L da ju spravi takoj v ^k.Lr_t<)V<„, U1 v SuriluJ Razdrla se je v hipu, ko je delavstva. \ew. da bo kdo rekei:,tudi ne Kodo. " 'L. . . x| Srb;jJ ,-al grški kralj odstopiti. •Ja. p* kaj bomo ravno Movent-:! V nedeljo 1. oktobra se vrši vo- flanstvu vseh tukajšnjih iM^lpor-j	_' _ jr/ tega -e	Pazvidna "iju
T*?"1	nKUa	ta->aika nadzornika Slov. ,»ih društev. V ta namen sta biila, KAZJf AJfIL() m PRIP0R0ČIL0' ^n'W žene kralje, prince in.
pr«*ti ostalemu drug<mu narodu V Doma v Pittsburgbu. Zavt»ljo tega-ze dva sestanka, aH d-A^edaj se ni!	j i
V*ak t«k j« na napačni misli in v ste prošeni vsi člani Slov. Doma, »noglo še kaj koristnega ukreniti zmoti Dosti je nas in tudu v#4iko, da se te seje udeležite in izvolite Zavoljo tega se je sklenilo, da se lahko pripomorem« k izboljšanju,v izpraznjena mesta dobre in de vsem društvom, kar jHi zboruje v tklavstva in to pri je^nskih vo I u joče može, da ne bodo samo rpi- Slov. Domu, pojasni iu da potem »tvah. dm v<«ak aaucriwki držav-jli: <4Jaz sera v uradu in jaz	vsako društvo o leni razpravlja
Ijan odda svoj g L. s za pravega de- gospodar?" v resnici pa ne napra- Tako pridemo do dobrega zakijuč-laviikega kandidata. Vein pa tudi., vi nič v prid in korist Slovenske ka pi; prihodnji seji 29 oktobra, da vsak Slovene«* ima tudi piija ga Doma.	Ivan Vanga
1el)a druge nar*»dm«sti, naj ga to-J Pri»>elo seje tudi razmotri vanje,, (Opomba. Za četrtkovo številke
rej	»ko ie ni -poučen in če kak« bi se izboljšalo obstoj Slov. |je dopis, žal, prepozno dospel.
mu m%o še o« odprte, da odda Domz, da bi slnžU v p*ki in kociat	Uredništvo.)
Cen j. naročnikom Glasa Nar«»dai v Pennsylvaniji poročamo tem	*
...	A -., . i - i	- . ! Zgodovina se vedno ponavlja,
potom, da jih bo obiskal nas poto-; '"	, • . I
. .	Io. kar imamo s««Jaj v Aiue-
valni zastopnik	... .... , - .. » . ..
__,	riki se je baje ze pred 5 tiso« leti
Mr. JOSEPH Omm, ; 7;(odiloJ
kateri je pooblaščen nabirati na j Kakorhitro je bil Noe zagledal ročnino za naš list; zaterej pro-.sllho zemlj0) je .sklenil v svojem; *imo rojake, da mu bodo kolikori -jrcu, da si ga bo nap**ešal par mogoče naklonjeni.	sodčkov.
Sloven io Publishing Co.
October 1
S TEM DNEVOM SE PRIČNE 0BREST0VA-NJE ZA NOVE VLOGE NA
"Special Interest Account"
Namesto da držite Vaše prihranke doma naložite jih pri nas sigurno in obrestonosno po — 4%. —
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York City
[Glavno zastopstvo! -Jadranske banke.
OLA> y.VRPDA. 29. SEPT. 1922
TUdimir Levitlk:
VIŠNJEVA REPA TICA
*
Jjevanj<».)
*r
vrsti, dom*V pravi,
^-rn reč
<*' P« j ■»l, in iiwrr
'1 ?Tof. vse je pov/,cl su-takrat je hilr
. iljttvlili SO, (Ju - bila samo 1 r.
je izvi-
in dvoje, troje neznatnih pra>
L life t
t/Ji li
,lln ifjitf ■tu d
MB.
ijpal
kaj ostal . a> pravi ar. 4'(jlav j sain< ctruira
opazovanju, ki tlela profesorju	[ sten človek sem in napisal sem
t. Tudi jaz sem mu moral na-	par stvari, ki so ž<»!e pohvalo! Trd
hern pritrditi v tem jrttgledu, če-	fiu upam, da se ue bo uih* drz-
» rav je njegovo divjanje prise-	iil dvomiti o Vidi, ako — pfav
j'ani meje. in re.šiln* misel me je	iocoj in spričo tega, kar se je
■>».š!a: misel na to. kar bi bil mo-	j zgodilo! — v dokaz spoštovanja
rai takoj st rit, 'Gospod kolega',	p nudim svoje ime; svet bo ver-
- fifriasim in skopim korak na-	jel. da sem jo zasnubil le, ker ni
prej, ko je Pohlin za hipec pre-	madt-ia na njeni časti."
k. bodo /aceijene, molknil. 'gospod kolega, stric ali	Oba sta mu pritrdila, čeprav
4 on K - je pri- j i; o podobno... Soglašam se z	sta se v srcu namuznila upanju,
/• -«.vori!a! Toda mi. da utegnejo podie, brezvest-	da bo svet verjel tem rajši, ker
i a popra vije- ne in zavržene kreature izrablja-	je Milan Križaj 'napisal par stva-
i n Potwin...*' ti obžalovanja vredni dogodek	ri". n 7" je poskočil nocojšnje noči ter odrekati Vido stavim, da se iz r>»o. kar je po sodbi moje malenkosti vzvišeno nad sleherni dvom; nudim j ki, da in pravičen '.ovc-k kakršni je. hvala Bogu! vendar še nekaj na svejtu, vzlic te-
OTO živo... Xu mor« izreči njenega imena	jaj. ^sno je vzkriknila, vzlic to j i Pohlin
[Kv latinsko. , Bog se usmili!
ja/ stopim v sobo. kakor if. n toliko da ne zavris-
vidim pred nj
* W morem vam povedati," je nadaljeval suplent. "kako so moje bes-de razveselile gospo Polili i: ovo, zlasti pa Vido! V njenih o.'eh Nt-iii Lral ta hip razločno. kako rada me je imela od nek-
maha z rekami, eepera a nf kr bruha pene. pleše kakor ob-! njem. t»'d-n fakir in /alibr-g! .— relo Nemara klofuta n< srečnim. 'Tak tako?*| \ pije nad njo. v takšno sramoto .si pripravila mojo sivo glavo? Za via«'u;/al a «i slavo mojih prednikov, stoletja časti in viteštvall Qijou^<ue tandem T ( aat in karije-ra tvojepa očeta »i ni bila toliko, da bi bila ukrotila svoje plebej-. ^ke mesene nt rasti! Kako naj bom zdaj povišan v plemiški htanT Kako naj postanem enkrat naučili minister, ko je policija prijela m« jo roh«'h orodno hčer rarrradi po-ulične neeihihhistoKti7T Tulil je 1 ikor bivol, mislil sem, da se mora vsak hip r«izleteti; o njegovih veli'
t ki iru<,ra<-e nego s sočutjem in vsa- j bolni nogi se mi je vrgla na pršijo 4 ;ater,m na.iirl.^ljmi spn.štova- ; ter za jokala, ne več od žalosti, ne-
jro od pravega, resničnega vese-|lja.
(Dalje prihodnjič).
se r»*> odvrne od nje ta oni, ki premore več vnanjega] rieda ko prave, srčne časti in
■ • bouatstva kot idealizma; to-__
Vidina krepost s tem ni ovr-!. .. r. jaz. Milan Križaj, bi bil	BOJAKI, NAROČAJTE SE
>••■.-■ n. ako bi smel stati zanjo NA "GLAS NARODA" NAJ
.red v sen metnik p
ljudmi. Bogat nisem,
službi tudi ne. ali ]►•>-
VEČJI SLOVENSKI DNEV NIK V ZDR. DRŽAVAH.
Voz žalostL
Napisal Fr. Oklesen — New York City.
ih ambicijah, pa. priznam, iioeoj r».-fin imet niti pojma. 'Ka-
1 je besnel, 'kako naj zdaj pričakujem da bi te -.-ruf - Tu r e j( pripovedovalec ugriznil z je- j z.s "A čemu," je povzel, kakor I l i ošteval samega sebe, "čemu ponavljam vse tiste krivične bu- ' daio.iti? Bilo jih je brez števila; kdor bi mu bil verjel, bi moral i-met ma
rl»oTn' popoldne in slal lo'\ mi je odgovoril 7 žalostnim a otrlu široke li 1-ki v odi iz in trudnim smehom, ihopaine Havanc v krasno ]u-ed-\'ed;ulo, kamor lie/.<* hoga-. trgovci (40 končatiem dnevnem elu. < akal sem kare. ki me je
'•Sf bom pa malo k teboj peljal. Jordan". s»mii zaklical xxjli-caju, ko je voz zopet začel pomikali v procesiji, in sedel sem
mela jKinest i tako «lab-č ven, tja poleg starca Joakina. ■ "I* \ Marianao ob morju, kjerf "Že d(»bro, toda boš doli skočil
tudi
V lo za Me.sahno, ki je sa- 1 lovilno akriviia vse. r božiča je ihte-
a l»i se j»* bil kamen usmilil, midva z ^rospo sve se pridru-
la nj«-netnu moledovanju in do-.oranju. Trinog je nazadnje u-del, da so njegovi očitki ne/.milni -— rajši bi rekel, bogoklet^
zaoral opravil
Vil A.S, Ali res roizma
m nameraval maščevati se nad ■usmiljenim solneem in ga ]m»-piti v hladnih morskih valovih. 1'r^sl menoj je mrtrolelo brez-1 sakov rsl nih komarjev, d tisiih malih, ki se skoraj ne idijo. pa se silno čutijo, pa d<> n il i/. Deiroita importiranih, ki
-o a ••rji in povsod skačejo. Kot zgubljen med temi zadnjimi, je »ritlnlral tudi velik polieajski torežiii vor. V katerem >ia se na-\ 1 to L'a ni pomirilo, ni si bil . hajala dva potnika, eden belo in v I j .lajšal srca. 'Tak tako!' je Jrugi mrnlro oblečen. Navidezno i/nova, *mari misliš, da sij },ila u]iea zablokirana ne dana. ako je 011 edini zakri- eč preč. ker procesija je naen-■ tvoja dekliška čast? ;r.u zadremala, in polica jedci voz nisi imela v sebi toliko he- j,- ustavil ravno pred menoj da bi bila sledila kolatin- • Kakor prisiljen od nepoznane ski Lukreeiji, o kateri uči zgodo- noči. sem uprl svoj pogled z več-vina, da si je porinila bodalo v jim pozorom v to ječo na kolesih, srce, ker je bila onečaščena po n spoznal sem v modro obleče-Tarkviniju Superbuf Ah, v avo- nem potniku starega prijatelja, jem plebejstvu nisi bila zmožna j lolieaja Jordana, ki me je poz-dejanja. ki bi bilo v ponos in to- Iravil z roko. Poznala sva se žf lažbo t v.-jem u očetu!' Ni si dal . od tedaj, ko smo imeli splošno) dopove i a t i, da je ubo^o dekle sto- .tavko v luki. kjer so bili bogati rilo .s svojim skokom skozi okno1 trgovci prisiljeni npojgniti svo-ravno tisto kakur njegova Lukre-1 hrbte in nakladati svoje bla-cija. «*e ne dosti več, zakaj Lukre- 20 r.a vozove, ki so jih morali c:ja je bila. kolikor se da dogna- ; voditi njih uradniki iz pisarne, ti. zan-s oskrunjena, dočim je v pod varstvom policajev. na.;em shn-aju o tem še govoriti c»brnil sem se nato na belo o «rr» h Fn tudi, je dejal, magari če blečenega potnika, ki je sedel na -ko.-ila; izbrala je sramotno klopi, kot ptica v kletki. Nje-snart. 'Kako navadno, kako pro- sov hrbet je bil obrnjen proti rae-letsko si hotela končati! Vsaka ii in svoj obraz je imel skrit v d-k a se Ena vreči skozi okno... rokah. Precej so me presenetili Sicer pa si igrala zgolj komedijo njegovi beli lasje, ter preračunala skok tako, da se "Kafamba. Jordan, kaj pa i-oi bilo bati hudega! Mari ne čutiJ ( maš tam? Ali si oropal kako za-nr>re,'-nica. da zate ni vee življe- vetiš<"e za starce?" sem smeje "ja na t.-m svetu? Izgubila si do- vj rašal policaja, bro ime; tudi če nisi kriva, te bo- "Xe. samo zaljubljenega starca do imeli za \ lačugo in kazali s imam. ki se je dal od svoje babe prstom za teboj... I^e a tem, da po- j za nos voditi. Pa vstopi in oglej kopi ješ svojo sramoto v grobu, si ga. če te zanima." moreš ot»*ti svojo čast in ostati • "Zaljubljenega starca voziš?" hči, ki bo vredna svojega oče- , vzkliknil začuden in sc pri-
bližal. "Daj, da si ^a malo ogle-"Blaznost", se je stresel grof Jam!" in splezal sem na voz. ' zločinska blaznost!"	, Nenadoma se je vzdignila bela
"Pretepena ga lastnoročno," je glava, suhe roike so padle naklop izjavil naravoslovec z glasom sr- , poleg upognjenega telesa, in sta-dite odločnosti. 11 še jutri, v kon- ' ri potnik je uprl v mene svoje ferenčni sobi."	1 začudene, žiilosti polne oči.
"Nikateri se ne zarecite," mu "Za Boga. don.Joakin, kaj se je sejfel v besedo Križaj. "Saj se pa. vam je vendar pripetilo?" sem je vse kon. alo po sre**i. Pohlin je gu vprašal ves iznenaden, ko sem imej - v i z vestnih mejah! — ee spoznal v starca svojega nekda-' lo prav. Kar je rekel o dobrem njega klienta in prijatelja, inale-glasu in o tem, da se bo svet s ! ga trgovca prav dobrega imena, prirojeno človeško hudobnostjo ki je imel svojo prodajalno živil naxa\Qost silil verjeti najslabie, j v Vedadu.
j« gol« roomc« iu prka o točnem ' "OU, Frank! Nia se ni zgodi-
predno dojdemo v Vivak", mi je odgovoril Jordan.
"Zakaj pa vas peljejo v Vivak. don Joakin? Povejte mi če vam morem v čem pomagati!"
"Je že prepozni". Frank! Preveč sem ljubil žensko, ki je bila premlada zame; pa sedaj je že več ni. Kar obesijo me naj. saj mi je vseeno!"
'Toda vaša gospa soproga...?"
"Danes zjutraj sem jo ubil..."
"Ubili ste... vašo... soprogo...?"
"Da! Varala me je! Pa vendar je imela prav in ji več ne zamerim — bila je tako mlada... in jaz tako star.... Sedaj vse razumem, vse. . . Prej sem bil slep."
"Toda. to je vendar nemogoče, don Joakin! Tu mora biti kaka strašna pomota. Vaša soproga, tako prijazna in tako dobra, jie bila nemožna igrati z vami na tak način!"
"Pa vendar je res. Sedaj mi jf vse jasno. Titaj je postala moja žena ko je imela samo sedemnajst let, in jaz sem jih imel petdeset. Kako bedast norec sem bil tedaj. Pa kaj. saj sem jo vendar tako strašno ljubil, in tako srečen sem bil ž njo! Ali mislite vi mladi, da mi starci ne znamo ljubiti?"
"Tn ko sva dobila sinka, je postala brezmejno moje veselje. — Zopet sem bil mlad in prepeval sem. ko sem delal, noč in dan, ker zaradi njiju dveh sem želel postati bogat.
"Tako so potekla leta. sladka in polna veselja, in moja trerovi na je rastla in se množila. Kmalu sem potreboval sodelavca, in vzel sem si sodeležnika. da bi mi pomagal z delom. Bil je to mlad in pošten človek; pa kaj bi o njem govoril, saj ste ga dobro poznali; Antonio je_ mnogokrat od vas živila knpil.
'Sinček je lepo rasiel in naša ♦rirovina je rastla ž njim. Dečko je že imel deset let. tieil se je pridno v šoli, in bil sem zares ponosen. Anonio ga je imel prav rad. in žena se ga ni mogla nikoli dosti nagledati."
Don Joakin je prenehal nekoliko in si zopet pokril obraz koščenimi rokami; voz se je sedaj premikal počasi, kakor da bi s« mu ne mudilo domov. Moj, pogled je skakal po staj-ih, težko * ki ma* jIh w*-
V SPOMIN PADLIM VOJAKOM.
Uboga, stradajoča Hm- Bajka o nedolžnosti malih
cijal
otrok.
I;
Victor Aubertin poroča: Nekega jutra sem sc v Ilalle seznanil /.neko damo iz Frankfurt a. V •-akalnimi na železniški postaji j" i-aRala na vlak v družbi sv«»jega majhnega sjn."-ka. Jedli smo pri -li mizi in llama tt-r o jen mal: sta vsak za v žila velik krožnik stepenih jajc ter veliko poreijo surove šunke.
Nato je prišel vlak in stopili ( smo vanj skupaj. Kmalu potem, ko seje odpeljal vlak.
Londona poroT-ajo; — Dr. !>av.s Forsvth. slavni kirurjr ter številnih kujiir o duševnih : oleznih. je imel tekom liekt^ga predavanja v ^avodu za higi.je-no pripravljen težak udarec za one navzoče, ki vidijo v otroku simbol sret-ne utnlolžnosii. Napa-<lel jr namreč teorijo o nedolžnosti otrok tt-r izjavil, da je ta »st bajka.
wmsmmm-m m mw m i
Prosim, seditt Dama iz Fran kf ur ta iti v jedilni voz in jaz sem odšel 7. njo.
Tekom obeda smo govorili o j veliki draginji, ki vlada v Nemčiji in dama je neprestano govorila naših sovražnikih, ki nas hočejo izstradati*'. Zavžili pa \ siu<> medtem krompirjevo juho. jezik, pečeno teletino z rižem ter sladko omako.
— Ko smo končali, smo se vr-
Pogled na spomenik, katerega so pred kratkim odkrili v Ilaute Tl li v svoj vagon, kjer sem si jaz ( hevattch. Francija. V spom • niku so vdobljena imena onih j prižgal smodko. Dama iz Frank-
Amerikaneev. ki so padli v	taanošnji ok' liei. i furta pa je odprla svojo popotno
~	'torbico, ki j.- bila do vrha polna
ščali za seboj na obeli straneh se-	in takoj sem bil zunaj v nočni sand\vichev. Vzela je zase en
daj ozke ulice: nisem mogel ziniti	temori. Kako sem prišel domov, sandwich ter dala nadnljnega
niti ene bese<ie.	se nc spominjam. Odprl sem vra- j svojemu izstradanemu sinčku.
"Pa kaj se hoče! Sedaj je ne-(ta. vstopil in prižgal luč v pro-'	--
mopoče popraviti storjenega zla."	dajalni. Vse je bilo v redil; An-
je vzkliknil nenadoma, med tem	tonio je prav reden in skrben t
ko je povzdignil svojo belo crla^	človek. Sel sem v spalnico poča-
vo in me zopet žalostno pogledal,	si. da bi me ne slišali. Sin je slad-
"Pred tremi tedni me je povo-	ko spaval, toda spalnica moje
zil automobil. ko sem iz kare i r.-	žene je bila prazna. Potipal sem
stopil, in ponesli so me v bolnico	najino postelj, belo in mehko- Ti-
z zlomljeno nogo. Na potu sem iz-	taje ni bilo nikjer. Začel sem se
gubil krvi. in naenkrat sem se	tresti kot v mrzlici; noga mi je
počutil starega in brez moči.	krvavela od rane, in srce mi je
"Kmalu }M>teni je prišla Titaj	krvavelo od še večje, smrtne ra
v bolnico. Bila je prav ljubezniva	ne-
/. inenoj. in strašno je čutila mo-	"1'gasnil sem luč in se podal
1 iiesiW-o. Pred odhodom, že po-	v prodajalno; tam sem sedel na znesek za posameznega odraslega
/no zvečer, mi je obljubila vrniti	>tol in čakal v obupnoati. Nena- potnika ne sme presegati
se prihodnji dan; toda prišla ni.	doma sem zaslišal bližajoče se, V Italiji in zasedenem ozeinl
je to presenečilo;	glasove. Stopi! sem k oknu in zrl pa lahko izplačamo brez
— IV isprejiuemo princip ži-je prišel 1 . , •	/ 1
Skozi voz-natakar, ki je rekel - _' VaIsk^;1	~ J«
za prvi obed'-r,M;: h,VZ, ,,Vwma V"llk
, . .1 valim takrat. ko pridemo na je sklenila
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju
kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar v uradu Jadranske banke v Ljubljani in v Zagrebu, toda
ju
izjeme
vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih. Ako kaj ne
razumete, pišite
Neznano me je to
pogrešal sem jo toliko in bil sem v nočno temoto. Prihajala je Ti-tako -žalosten, ko je prišla noč. taj, in spremljal jo je Antonio, ne da l»i jo bil uglodal. Bilo moj sodeležnik. Kri mi je skoči- j
je to prvič odkar sva živela sku- la v glavo, zdelo se mi je da bom j nam da ym pojasnimo paj. da sem bil cel dan od nje. padel, in zagrabil sem z vso moč- |
"Prihodnji dan tudi ni prišla, J° železno omrežje na oknu.	Frank Sakser Stat Bank,
niti pozneje. Cela dva tedna je ni- "Prišla sta do vrat; zaslišal j 82 Cortlandt St., New York, N. Y sem videl, amigo. Kaj se ji je pr i- sem poljub in potem krepke sto-i petih.? Moj Bug. ali je tudi ona pinje ki so se brzo oddaljale. Ti-1 bolna? Zakaj nisem mogel rabiti taj je vstopila in odvila luč, v ko-, svoje noge, da bi šel k nji in ji je svetlobi sem zapazil njeno ra pomagal, če potreba? Nepopisno dostno in zadovoljno obličje. Še tem trpel tista dva tedna.	me ni bila zapazila.
"Drugo nedeljo popoldne je "Kje si bila?" se mjo vprašal, i prišel sinko. Kako sem se razve- "Kakor, da bi jo strela zade-selil, ko sem ga zagledal. Sedel la. tako je osupnila pred mojim je poleg postelje in mi govoril o nepričakovanim glasom, ki jedo-svojih knjigah, o svojih igrah, in nel kot iz daljne teniote. sam ne vem kaj še.	<<Ti tukaj. Joakin?" je zajec-
"In mati. zakaj ne pride toliko ljala in skoraj padla na stol. časa? Ali je bolna?" sem ga vpra- "Ali sem se zavedel svojih de-Šal kakor hitro je prenehal. , janj sedaj? Moje oči so videle vse "Kako. mati? Saj je vendar ako rdeče; kri. ki je curkala iz ( šla semkaj vsako noč. Okoli de- moje pohabljene noge; kri ki je j vetih zvečer je vedno šla ven in bila iz mojega ranjenega srca — ! se ni povrnila do dveh ali treh iz uboge<ra starega srca. ki mi ga zjutraj.	jc bila raztrgala ona zver, ki je
"Omenel sem popolnoma ko sedela na stolu tam pred menoj sem slišal sinov odgovor. Pohab- in me gledala z zasmehom v o-; ljena noga me je nenadoma tako čeh. brez vsakega usmiljenja, zabolela, da sem čutil bolečine do "Iskal sem zavetišča pred iz-dna svojega srea. Nisem mogel 1 dajalskimi pogledi one grozovite razumeti prav. kar mi jc bil ravno * tigrinje. Stal sem blizu mize, in povedal naš dečko.	hipoma so padle moje oči na dol-
"Kako naj vam opišem svojo gi nož. s kojim smo rezali slani-bol. svoje skrbi, svoje strašne no — vi se spominjate, kaj ne da, j sum nje • Toda. kako dvomiti o Ti- tistega dolgega ki je bil vedno taji, moji zvesti tovarišici tola- nabrušen kot britev. Nevedoma j kih let? Nemogoče I Pa vendar, mi je roka posegla po orožju, ki; kaj je delala zunaj tako pozno v ga je bil sam vrag položil pred noč? sem se vprašal, in začel sem me.... in sunil sem enkrat, dva-
dvomiti...... Amigo Prank, ka- krat--trikrat sem sunil, prav
dar se dvomi o ženi, o to je straš- doli do dna njene duše! O amigo ( no; še bolj strašno je kot pe- Frank, kar vse je krvavelo pred klo....	mojimi oči..."
"Vse kak o, prosil sem Boga. da Zopet si je pokril svoj obraz z i bi se mi noga brzo zaeelila. ker. suhimi rokami in začel je tiho ' moja edina želja je bila vstati ii ihteti. Hotel sem i^pregovoriti hoditi, da bi tako zvedel resnico kaj v tolažbo, toda brez uspeha; in dokončal svoje trpljenje. Za- nisem mogel odpreti svojih ust-prosil sem zdravnika, da bi me nic.
poslal domov, toda ni hotel privo- "Beži, Frank; vožnja je kon-j kti-	čana'% je mahoma zakričal Jor-
" Prešli so štiri dnevi. Popol- dan ko se je vok vstavil na oglu noma nemogoče mi je bilo ostatt ravno pred Vivakom, jetnico ki! dalje. Okoli ene zjutraj sem vstal se je dvigala pred nami s svojim iz postelje, pograbil palico v ko- začri^lim zidovjem kot strašna tu. ki jo je bil morda zapustil zver, koje žrelo nikdar ni uasiče-kak prejšni bolnik, in stopil sem no.
nai/rej; pogledal sem doli po mr- "Nesrečen don Joakim-", sem
kom hodniku, in biLo ni nikogar, z am r m rai napo&lctlnjič____ ter
Noga me je grozno bolela, toda brzo ioudopU in hitel kar najdalj« kaj .zato T Dospel nem tifet do vrat' proč od. «de«tiuega vosa.
—	Otroci, mesto da bi bili zlati. čisti in nepokvarjeni, kaki*!- domnevajo številni ljudje, imajo primitivne, neanaliziraiie
nštinkte ali nagone najbolj ( iuute vrste. Jasno je opaziti v prvotnih rozvojnih štadijih človeška impulze in nagone, katerih se v poznejšem življenju sramujemo.
—	Otroci so podvrženi istim "ustvom in nagnenjcni kot odrasli ljudje. Ljubezen, ljubosumnost. sovraštvo in strah. — vse to je o.-ividno pri otrocih in ee-ii otroški sobi.
—	Majhni otrori s»- morejo o-zirati na življenje le s s«-l»ične^a stališča. 1 'pošteva 11 j** svoj.- lastne vrednosti in odlično>ti j.' raz-\ito pri otrocih preko vseh mer in Ur z največjo težkočo zadržujejo svoje nagone in impulze. Tudi ne drže obljub, katere so dali svojim materam.
—	Povsem napačno je domnevati, da se m- brigamo za Ijube-/•*n do časa, ko postanemo spolno zreli. Le malo je dečkov in de klic. ki hodijo na družabne otroške prireditve, in ki nimajo med sebojnih l.jubavnih afer.
—	Največja tež koča. na kat«--zo zadene mati. je zaključil dr. Forsyth, — je odvrniti s;r-mo-ljubav, katero čutu vsak otrok v svojih prvih letih življenja ter jo obrniti proti gotovemu predmetu. < "e se ji tu ne posreči, seje •seme duševnih neredov r.a svoje-ira otroka.
Frank Sakser State Bank
82 Corttandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vieh njenih podružnic.
_______JUGOSLAVIJA
■•ograd, Celja, Cavtat, Dubrovnik. Erceanovt, Jelša, Ker£ula, Koter, K rani, Ljubljana, Marlsarj M*tkov(«, Sarajevo. Split, ilbcnlk. Zagr«b.
ITALIJA	NEMŠKA AVSTRIJA
Trat, OmUa Zitar.	Dunaj.
IZVBSiJJEMO hitro in porjol denarna izplmtU* v Jncest&vlJL FtsSUL, In Nemžkl Avstriji ter isJmjamo teke t knmh, Urah Id deterjik, piafljive um vpogled pri Jadirnrtri tenki ki >mI
PRODAJAMO parebrodne K ieieniske resne listke mm ne knje trn sa vse trte. (Vidi *<oraj kretanje paniko«.) Kadar jte na peta r staro dosaortne in se nahajate r New Yorku, se Van bo bv plaCalo, ako se zglastte {lede vreditre Vaših denarnih zadev pri ravnateljstva naše banke v prvem nad^trvpjn Krei Min na to, aha knpRe pyofcrodnl listek nas ali ste ca morda kupili drugje.
i mm pri iadfwlil baačd izvaaredoo vjdnl poffoll veliko koristi trn ne one. Id so fts all so kodo poololeraU
Frank Sakser State Bank
Praktični
Priročna žepna knjižica, ld ima vse kar je ▼ kupčiji potrebno, ie natančno izračun jeno, kakor tudi m izračunjenje obresti.
Knjižica je trdo vezana, stane
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortiaudt Street : New York
AL A S NAROT>A *>. SEPT. 1S55

KAPITAN BLOOD
NJEGOVA ODISEJA.
Spisal Rafael Sabatinl.
Za "Glas Naroda" pre vel G. P. »
(Nadaljevanje.)

Edina priča, poklicana za kralja, je bil kapitan Hobart. Pričal je jasno in odločno, na kakšen način je našel vse tri obtožene in kako jJi je prijel obenem z lordom Gildoy. N'a povelje svojega polkovnika bi dal obesiti Pitta na mestu, a zadržale so ga laži jetnika Bloo-da, ki mu je natvezil bajko, da je Pitt plemenita* ter upoštevanja vredna oseba.
Ko je končal kapitan svoje pričevanje, se je ozri, lond Jeffreys na Peter Blooda.
—	Ali hoče staviti jetnik Blood priči kako vprašanjef
—	Nobenega, moj lord. Kapitan je korektno navedel vse, kar
se je zgodilo.
Veseli me imeti vaše priznanje brez vseh pridržkov in zavijanj, ki Mi običajna pri ljudeh vaše vrste. Rečem vam tukaj, da bi vam taka zavijanja le malo pomagala. Mi vedno doženemo resnico, koncem konca. Bodite uverjeni o tem.
Bayness in Pitt sta na sjičen način priznala verodotojnost ka-pitanovega pričevanja, nakar se je v škrlat oblečeni najvišji sodnik oddahnil.
K«-r je stvar taka, nadaljujmo, v božjem imenu. Dosti imamo ie opravka. Niti sledu miline ni bilo v njegovem glasu. Bil je rezek »n ustnice, skozi katere je prišel, so bile zaničljivo zakriv-1 jene. Jaz sem mnenja, Mr. Pollexfen, da ni treba ničesar ugotavljati, ko je vedar veleizdaja teh treh lopovov ugotovljena.
Tedaj |»a so čuli Vsi «_'las Peter Blooda, in ta glas je vseboval skoro smeh.
Z vašim dovoljenjem, gospod lord, a treba je še marsikaj povedati.
Njegovo lordstvo se je ozrlo nanj, najprvo s pristnim Eačude-n jem v spričo n»za.sltšane smelosti, a pozneje z izrazom pritajene je-/' H*leči*ustifici sta dobili par neprijetnih črt, ki so izpreuienile celi obraz.
Kako to, lopov? Ali hočete zapravljati naš čas z brezkorist-nimi jzbegavanji i
—	Želel bi, da bi čulo vaše lordstvo obenem z gospodje porotniki mojo iastno obrambo, prav kot mi je obljubilo vaše lordstvo.
—	Tako se bo tudi zgodilo, — je siknil lord najvišji sodnik. Nj< '.'ov glas je bil oster kot rezalo noža. Za trenutek bo bile poteze njegovega lica spačene. DHikatno bela roka, ki je kazala nebroj modrih žil, je spravila na dan robce, s katerim si je sodnik obrisal najprvo ustnici in nato tudi čelo. Ko ga je Peter Blood opazoval z o-č« som zdravnika, je spoznal, da je v tem trenutku pien bolečin bolezni, ki ga je uničevala.
—	Kaj pa vam preostaja po vašem priznanju t
—	Vi boste sodili moj lord.
—	Kadi te^u sedim tudi tukaj.
-- In tudi vi, gospod .e — Blood se je pri tem obrnil proti porotnikom, ki so se pričeli nemirno gibati sem in tja pod stalnim in Ukrim |>ogIedo«ii onih sinjih oči. Samolastna obdolžtltev lord Jeft'reysa jim je je vzela ven pogum.
Peter Blood je >tu[xil junaško naprej, vzravnan in miren. Bil je obrit in njegova lasulja je bila skrbno počesana.
—	Kapitan Hobart je izpovedal to, kar je znano njemu, — da me je našel na Ogle.sthorpov i farmi v ponedeljek zjutraj, po bitki pri We*ton. Ni pa j>ovedal, kaj sem delal tam.
Sodnik ga je zopet prekinil;
Kakšen opravek ste pač imeli tam, v družbi ustašev, kojih dva. lord Gildoy in Pitt tukaj. — sta že priznala svojo krivdo?
—	To hočem ravno povedati vašemu lordstvu.
Prosim vas. storite to. a požurite se, človeče. Če bi moral poslušati vse, kar hi sklobasali vi, ustaški psi, bi moral sedeti tu do N|x»inladauskega zasedanja.
—	liil sem tam. moj Ioni, kot zdravnik ter obvezal rane lorda Gildoy T
—	Kakof Vi nam hočete povedati, da ste zdravnik?
(iraduiral sem na Trinity kolegiju v Lhublmu.
—	Sveti Kojr. — je vzkliknil lord Jeffreys in njegov pogled je splaval proti porotnikom. — Kakšen nesramen človek je to! Slišali hte izjavo priče, ki ga je poznal v Tangerju pred par leti, ko je bil častnik \ francoski službi. Ali ste čuli priznanje jetnika, da je govorila priča resnico?
—	l)a, kapitan je govoril resnico. Kar pripovedujem jaz sam, pa je tudi res. Bil sem vojak par let. Predno sem postal vojak, sem bil zdravnik, in od meseca januarja naprej som se nastanil v Bridge-waterju ter lahko navedem sto prič, ki bodo potrdile mojo izjavo.
—	Ni nam treba izgubljati časa s tem. Spoznal vas bom krivim po vaših lastnih izjavah. Vprašati vati hočem le to: — Kako je prišlo, da ste bili vi, ki pravite, da ste bili miroljuben zdravnik v Bridge*aterju, pri armadi vojvode iz Monmoutha?
—	.laz nisem bil nikdar pri oni armadi. Nobena priča ni izjavila tega ter prisegam, da tudi nobena ne bo storila tega. Najnovejša ustaja me ni nikdar mikala. Celo stvar sem smatral za zlokob-no blaznost. Vprašati hočem vaše lordstvo, kaj naj počnem jaz, rojen in vzgojen kot papist, v armadi protestantovskega proborite-Ijaf
—	Papist, ti?
Vrhovni sodnik se j« ozrl nanj s presunljivim pogledom. — Iz-gledaš bolj kot kak Jack Presbyter. Rečem ti, človek, da lahko du-ham presbiterijanea na štirideset milj.
—	In meni se zdi čudno, da ne more vaše lordstvo, ki ima tako dober nos, zaduhati papista na razdaljo štirih korakov.
Na galeriji so bušknili navzoči v smeh, katerega pa je takoj zadušil presunljivi pogled vrhovnega sodnika.
Lord Jeffreys se je sklonil naprej na svojem sedežu. Dvignil je svoje drobno, delikatno roko, ki je še vedno držala robec.
—	Pustiti hočemo vero na stran, za trenutek, prijatelj moj, — je rekel, — a zapomnite si, kar vafci rečem sedaj. — Preteče je dvignil prst.
—	Zapomnite si, prijatelj moj, da se ne more po si už iti noben človek vere v namenu, da zakrije z njo svoje laži. Ti imaš neprecenljivo, neumrljivo dušo in ni je stvari na svetu, ki bi se dala primerjati z njo glede dragocenosti. Pomisli, da se bo veliki Bog/ nebes in zemlje, pml kojega sodnim stolom bos stal ti, mi in vsi na dan sodbe, osvetil za vse tvoje laži ter te po pravici pahnil v večni plamen, če se boš oddaljil od resnice in ničesar drugega kot resnice. Rečem ti, da ne moreš varati Boga aH se norčevati iz njega. Kadtteiga te poživljam, da odgovarjaš po pravici. Kako si prišel v družbo ustašev T
Električni likalniki
po prenosnem plačilnem načrtu.
Odredili smo, da preskrbimo Kdisonove odjemalce z izbomim prvovrstnim likalnikom na prenosni plačilni načrt (brez nadaljnihstroškov). Majhen deposit postavi likalnik v vašo trgovino. Ostanek se pridene vsak mesec v petih obrokih vašemu računu za elektriko. Oglasite se v katerikoli naši izložbi, ali pa telefonirajte Stuvvesant 5600, Extension 337, za" zastopnika.
The New York Edison Company
xAt Your Service
General Offices: Irving Place and 15th Street
PoOruXnlce, kjer m razkazuj« In razstavlja električne priprav« aa udobnoat občinstva.
1=4. West 42 d St 1 Si East S6th St 15 East 115th St
20 Norfolk St 1 o Irving Place
362 East 149th St 555 Tremont Ave
Smrtna kazen je madež civilizacije.
Poroča sodnik Lindsey.
prtkodnjift.)
Jetnišnice so visoke šole zločina in smrtna kazen je javno ža-ljenje civilizirane inteligence. Nekega dne se bo naše stališče napram zločineem izpremenilo. Spoznali bomo, da so to bolni ljudje. Nato pa bodo postale jv"teišniee vzgojni zavodi in bolnice.
Ko bo prišel oni čas, — in priti mora tekom razvoja in napredka civilizacije, — bo odpravljena tudi smrtna kazen.
Na brezuspešnoat smrtne kazni kot preprečevalke zločina me je spomnil zopet slučaj Omer Wood-sa, o katerem bo kmalu zopet razpravljalo najvišje sodišče v Utah.
Izvedel sem, da je Wood prej-šni sodnik in da je dovršil dva kolegija. Slišal sem tudi, da je normalen in izobražen človek. Če je kriv zločina, če je umoril svojo ženo, kot so ga dolžili, potem gotovo ni duševno normalen.
Njegovega slučaja ni treba vsled tega izročiti rablju ali pa oddelku strelcev, kajti na smrt obsojenih v Utah-u imajo izbiro med tema dvema načinoma usmr-čenja. To je slučaj za psihiatra.
Ustreliti Wooda ali kakega drugega človeka ne bo pomenja-lo. da je izbrisan zločin, radi katerega je bil spoznan krivim. — Preprečilo tudi ne bo nadaljnih umorov.
Bedasto je tudi domnevati, da bo eksekueija enega tako upliva-la n« potencijalnega morilca, da ne bo izvršil nameravanega zločina.
Nikdo ne pozna boljše brez-uspešnosti smrtne kazni kot možje. ki morajo proti svojemu prepričanju izvrševati voljo države ter izvesti eksekucije.
Serif Emery iz Salt Lake City se obatavljži izvršiti svojo dolžnost ter nastopiti kot signalni mož eksekucijskega oddelka. To lahko vrjamem. kajti čul sem, da je Emery odkrit in pošten človek ki se ne more sprijazniti z mislijo, da bi ubil človeka, privezanega na stol. Ta misel je nad vse gnusna.
Smrtna kazen dejanski pospešuje umore, mesto da bi jih pre-prečavala. To je prav tako kot v slučaju očeta, ki je žrtev kajenja opija in ki kadi svojo pipo ter pripoveduje ob istem času svojemu sinu, da ne sme kaditi opija.
V prvi vrsti moramo izpreme-niti celo svoje naziranje in stališče naprav zločincem v splošnem. Zločinci so bolni ljudje in postopati je treba z njimi kot s takimi. Predno pa se moremo izne-biti te strašne navade jemanja človeških življenj in slabih strani življenja v ječah, moramo iz-premeniti tudi naziranja splošne javnosti ter jeee same.
Nobenega dvoma ne more biti, da so ječe sedaj boljše kot pa so bile poprej in da so se izboljšale metode postopanja z jetniki. Ti razvoji pa predstavljajo le u-vod k nadaljnim, katere je treba izvesti.
Ječe morajo postati v vedno večji in večji meri bolnice. — Z ljudmi, ki niso nikdar dihali zraka zdravja ter konstruktivne sreče, moramo postopati na znanstven in povsem določen način.
Če razmišlja človek o vsem tem se nehote spomni stare prislovni-
ce o ključavnici na hlevu potem ko je bil konj že ukraden. Naloga civiliziranih občin je napraviti hleve varne pred tatovi.
Vse barbarske metode obešanja, streljanja ter usmrčevanja z elektriko ne bodo ustavile in preprečile umorov. To more storiti le ena stvar.
Ta stvar pa je vzgoja, ne le vzgoja potencijahiih ali možnih ztocincev, temveč vzgoja javnosti kot take. Dokler je javnost sama krvoločna, kot razvidno iz postavno dovoljenega in predpisanega uničevanja, toliko časa bo tudi imela krvoločne člane, ki bodo jemali življenja na nepostaven način.
Ni treba poseči dalje nazaj kot do Biblije, ki pravi: — Ne uibij.
Jaz ne sanjam o nikaki Utopiji, v kateri bo vladal večni mir ter ne bo nikakih umorov. Dokler pa bo obstajal človeški rod, bo vedno proizvajal neodgovorne. Te je treba odločiti, ne pa jih umoriti.
Treba jih je ozdraviti, odpraviti njih duševne nedosrtatke ter jih odločiti od normalnih ljudi, ki opravljajo svoja redna življen-ska dela. Ne smemo pa jih moriti.
Prva stvar, katero bi morali dovoliti jetniku, ki je prišel v pest pravici, naj bi bila, da ga preišče svet zdravniških in duševnih izvedencev. Ti naj bi ga klasificirali ter priporočili primerno zdravljenje. Obravnava proti njemu naj bi prišla pozneje. ^
Če bi ne bili naši kaznilni zavodi le za kazen, bi prišli ljudje, ki bi čutili v sebi kriminalne nagone, prostovoljno v take naprave, kjer bi bili deležni pomoči, nasveta in zdravljenja.
Jaz ne trdim, da bi prišel tja vsak tak človek, a prišlo bi jih dosti, da prihranijo držvi mnogo stroškov ter javnosti dosti vznemirjenja in strahu.
Ječa bi morala biti zavetišče ter obenem tudi prostor odloče-nja. Stare in mlade pa naj bi nato izvežbali v stroki, za katero so najbolj sposobni.
Ko se bomo naučili zreti na morilce kot na žalostne in nesrečne ljudi, ki so blazni ali bili vsaj časno zmedeni, bomo tudi odpraviti smrtno kazen.
Dokler pa ne bo odpravljena, pa si zapomnimo, da je vsakdo v državi, ki dovoli smrtno kazen, indirektno kriv jemanja[ SloTjf* , ških življenj. v
Čeprav je grozen prizor moža, ki gre v smrt, sem prepričan, d« bi bilo dobro vršiti eksekucije na javnem. To bi kmalu napolnilo z grozo one, ki ne posvečujo nika-ke pozornosti temu. preostanku iz Srednjih vekov. Kmalu nato pa bi sledila odprava smrtne kazni.
Kaj pa imamo v resnici? Smrtno kazen izvrše v kakem temnem koto, ob neobičajni nočni uri. Če je hvalevredna stvar vzeti življenje človeka, zakaj potem vsa ta tajnost T — Odgovor je, da se smrtna kazen boji in sramuje sa-. me sebe. Dobro ve, da bi živa luč razkrila njene slabosti.
Smrtna kazen je mora naše civilizacije. Zgražamo se nad tatvino, a največji in najbolj nevarni tat je oni, ki krade človeška živ-
ljenja ter nudi drugim vzgled, kot dela to država.
V državah, v katerih je bila smrtna kazen odpravljena, vidimo zelo poučljive stvari. Ali najdemo več zločinov? Gotovo ne. V takih državah najdemo manj zločinov katerekoli vrste, ne da bi omenjali zločin umora. Pred nedavnim časom sem bil v Londonu.
Neki vodnik mi je pokazal »tolp, raz katerega so metali navzdol na tla dečke, ki so bili spoznani krivim tatvine.
Preiskal sem tozadevne rek or de ter našel, da je število tatvin, izvršenih od dečkov, dejanski naraslo izza uvedbe te strašne kazni. Ko pa je bila ta smrtna kazen odpravljena, je število tatvin med mladiči zopet padlo.
Metoda izbire med krogljami ter zanjko, ki je uveljavljena v Utahu je bila uveljavljena tudi v slučaju Omer Woodsa.
Woods, prejšni sodnik ter vi soko izobražen človek, spoznava mogoče jasnejše kot ostalih sedem in dvajset drugih mož, katere so usmrtili v Utahu, kako strašna je naprava smrtne kazni.
On spoznava tudi, da bo njegova smrt preje pospešila kot pa zatrla zločinske nagone v drugih.
Statistike nam kažejo, da je Utah država, v kateri je zločin kaj redka stvar. Tega dejstva pa ni mogoče pripisovati nobenem vzgledu, nudenemu z usmrcenjem zločincev.
Redkost zločina v Utah je	posledica dobrih cest, prijetnih domov, priprostega življenja	ter splošne morale prebivalcev.
Edina pega na grbu države, ki
krasi tudi še dosti nadaljnih	držav, pa je smrtna kazen.
ODREDBE PROTI BEDI V NEMČIJI.
Berlin, Nemčija, 27. septembra. Vlada v Brunšviku je naprosila zvezno vlado, naj odredi vse potrebno, da bo vlada sama prevzela vse preskrbovanje hrane. Če ne bo vlada v Berlinu posredovala, se bo pojavila velikanska beda. Kot razvFdno že sedaj, se pripravljajo številua mesta na prehrano bednih v masah in napravila so že načrte za prostore, kjer se bodo lahko greli ljudje ob mrzlem vremenu.
PAPEŽ PREHRANJA OTROKE KA KRIMU.
Pet in trideset tisoč stradajočih otrok na Krimu prehranja papeže v a pomožna misija, ki se je nastanila v neki palači v Eupatoria, katero ji je dala na razpolago ru-;ka vlada. Pokrajina, kjer deluje mednarodna misija, kateri na čelu je Amerikanec, Father Walsh je obljudena od katoličanov nemškega, jčeškega in estonskega pokolenja. Pomoč so sprejeli domačini z veliko hvaležnostjo, kajti beda je bila v številnih slučajih velika.
Glede izplačil v ameriških dolarjih!
P« nevl odredbi finančnega miniate« atva v Jugoslaviji Ja bankam tam sada »»•povoaano »plačevanj« tekov all art 0ih nakazil v tujih valutah. Ako tort.
.>©41 je t« denar v amorikanaKi veljavi, Dc Ji si potom teka ali nakazila. «a ban*a v Jugoslaviji no orno Izplačati v do larjlh. tomvaft po dnevnem tate ju v domači yaluti, to Ja v kronah oziroma dinarjih
H orači aa j« p« pri eeetavf omenjen« odredbe vpoštavala cotrsba iz seljeneev v toliko, da zamoremo za at-at ko, U Imajo potovati v A>n«rffc«. avr-liti Aa vedno Izplačila v ameriikih do
larjlh. vendar pa nakazilo no ame pre lagati zneska B59.- za vsakega posa-meznege potnika. Do to evote pa lahko izplačamo poljubne zneske. Ameriški denar aa Izplača <e proti prediotitvi potne ga Mata v usadu Jadranska banka v Ljubljani ali Zagrebu
V AVSTHI JI. ITALIJI In SASEDE NEM OZEMLJU pa *e vodne lahko brez ovir lawtujemo IzplačMa v ameriikih d*»-Mrl*.
Na Mkunld aH ■ ar« tU win listu naj bo vidna označeno, da aa Ima Izvrlitl trvlacila o ameriških dolarjih.
Poleg sneeka. ki na| aa izplača v ame rlikom denarju, ao nam mora pootatl tudi sa počtnlno bi druga atreika kakor
Kretanje parnikov - Shipping News
Za Izplačilo do • I«-— po M centov, za Izplačila ed • 10.— do I SO.— pe • 1.—, sa Izplačila, ki proaagajo aneeek S SO.— po 2 centa ed vsakega dolarje' al! po • e.— od sto.
Denar nam Ja poelatl najbolje pa Da. -»•stlc Money Order aH pa Near v»» •»«k Draft.
Frank Sakaer State Bank
t.	New York. N. V.
30. eeptembra:
Rotterdam. Boulogne.
30. septembra:
Pres. Fillmore. Bremen; Oropesa, Cherbourg in Hamburg; I^alayette, Havre; Homeric. Cherbourg; Lapland, Cherbourg.
2.	oktobra:
Sierra Nevada, Bremen.
3.	oktobra:
Aquitanla, Cherbourg; Reliance, Cherbourg in Hamburg.
4.	oktobra:
Pres. Van Buren. Cherbourg; Paris, Havre.
5.	oktobra:
Caronla. Cherbourg In Hamburg; Mongolia. Cherbourg in Hamburg; Bayern, Hamburg: Giulio Cesare. Genova. 7. oktobra:
America, Cherbourg In Hamburg; Majestic. Cherbourg; Ryndam. Boulogne. 10. oktobra: B^rengaria, Cherbourg.	_____
1- cktobra:
Pres. Polk. Cherbourg; France. Havre. -Tannover, Bremen.
12. oktobra:
Pres. Arthur. Bremen; Mount Caroll. Hamburg; Taormlna, Genova.
"4. oktobra:
T Ji Lorraine. Havre: Olvmptc, Cher-h.-iirg: Pres. Roosevelt. Cherbourg 1o »*-em*»n: Orbita. Cherbourg In Hamburg: ^nxonia,Cherbourg in Hamburg; Fln-
,Ljn<l. Cherbourg; Arabic. Genova; Belve«
I dere. Trat.	__^ —
. 17. oktobra:
Mauritania, Cherbourg: Resolute, Cherbourg .n Hamburg.
18.	oktobra:
l*rea Garfield. Cherbourg.
19.	oktobra: 1'ochJimbeau, Havre.
; 21. oktobra:
Homeric. Cherbourg; La Savote. Havre:
i Zeeland. Cherbourg: Prea. Harding. Cherbourg In Bremen: N'ew Amatedam. Boulogne: Orduna. Cherbourg in Hamburg; I Pre*. Wilson. Trst.
24.	oktobra:
Aquitanla, Cherbourg.
25.	oktcbra:
Pies. Monroe, Cherbourg; Yorck. Bremen.
€. oktobra:
Tuscanla, Genova; America. Genova. 28. oktobra:
1 Lafayette. Havre: Majestic. Cherbourg* Kroonalnd, Cherbourg: N'oordanm. Boulo-'gne: Conte Kosso. Genova.
j 31. oktobra:
Berengarla,
I.	novembra:
Paris. Havre.
IT. novembra:
Colombo. Genova.
II.	novembra:
; Argentina. Trsf.
Najhitrejši mo. derni parniki n: svetu.
Edina proga naravnost v Dubrovnik.
Velik izlet naravnost v Dubrovnik.
(z oljem gnanimi parobrodi.) SCYTHTA — 25. nov.	TUSCAN!A — G. dec.
Najvefjl moderni parniki, ki j»hij«\jo naravnost v Jugoslavijo. _
Razkošnost. udobnost, hrana in iK>strt*žl»:i nenadkirljive. Vino brezplačno. Privatne kabine. Itedka prilika, da obiščite Mojo domovino ua ti-b plavajočih palačah, toda po zmerni ceni. Izkoristite jo. Takoj si preskr-bite mesto. Vizuma ni treba.
Istotako preko Cher hour ga vsak torek.
BERENGARLA, AQUITANIA, MAURETANIA
Zaniorete biti v 9. dneh v Jugoslaviji. Za karte in drugo vprašajte pri vašem bližnjem agentu.
POSESTVO NA PRODAJ
v vasi Zupelevee, fara Kapela pri Hrežieah na Spod. Štajerskem, ki ■bse-tra 289 arov rodovitne zemlje, vinograd, travnik in gozd. Cena aino $1500. Podrobnosti izveste pri lastniku: Michael Urek, 82( i 'ortlandt St., New York City, f28-30 -9)
Kje je ANTON BEVC? 1 Ved sedmimi leti je 'bival v Woodward, Iow a, R. 4, Box G9. Ako kateri rojakov ve kaj o njem, naj bla go vol i naznaniti na; Math. 1VI-loek, Gfi<> Kast Walnut St., Wa^ ash, Lid. Ako pa nam bere ta oglas, naj se oglasi svoji bolni sestri: T-Ima Reve, p. Pilštanj. Sp. Štajersko, Jugoslavia. (29-30—9)
^fortehJirie
Hitra služba v Jugoslavijo.-
PARIS .........
CHICAGO .....
LA TOURAINE FRANCE .....
..... 4. okt.
...... 5. okt.
____ 11. okt
...... 11. okt.
Brezplačno*
prt-
Kdor naroči kako knjig«, t lotimo Bin knjižico
"NOVA POSTAVA"
cm ponesrečene delavce v Penn-sylvaniJJ
brezplačno, dokler nam zaloga ne poide.
SLOVEN IC PUBLISHING New York, N. T.
CO.
Izborne udobnosti — kabine za dve, itlri In šest oseb, umivalnica In tekoča voda v vsakem prostoru — Jedilnica. kadilnica, bara. brivnlca, odprt. pokrit krov, slavna francoska kuhinja, vino in pivo brezpla£ro. godba, ples. Postrežnikl aovore slo. vensko in srbsko.
Najstarejša kompanija, ki prevala Jugoslovanske potnike.
Posebni parnlškl vlak vzame potnike in prtljago do določenega kraja, preko Trsta ali Bazela, kakor hočejo.
Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo Je kompanijskl tolmač, ki govori vaš Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih stvareh.
Za navodila se oglasile pri lokalnem French Line agentu ali v
KOMPANIJSK1 PISARNI 19 State Street : New York Citv
1ST BO JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH, ^fl
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški dr- . žavljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE. . Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANČJLEŠKI BESEDNJAK. Šesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
^ Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjiga je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnino
$1
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street :	New York, H. Y