■
u
Stav. 206

V Trst«. 9 sredo 91. lulija 1918
Lftlnlk Ktlil.
zhaja vsak dmi zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. Uredništvo: U!ica sv. Frančiška Asiškega št 20, I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdaj : e1J in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta „Edinosti*. —Tisk tiskarne Edinosti". — Telefon uredništva in uprave štev. i 1-57. — Naročnina znaSa: Za zelo leio K 40— pol leta K 20—, tri mescce K 10 , a nedeljsko izdajo za celo leto K 8"—, pol leta K 4*—. >■ --- Posamezna številka v Trstu in okolid x 10 vlnai^ev.	1 »
Posamezne Številko castareie iJ /ia. Ogliiii trgovcc\ jri:nV—.' .-•10 vin; osmrtnl :e, zahvale, poslanico, vabita, oglasi dciarnih zavodov mm po 30 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K ?0.--: v« v* 3 tudiljna vrsta K 2—. Mali oglasi po 6 via. beseda, najmanj pa nO vin Oglaio sprejema šnserat |« oddelek .Edinosti". Naročnina ta reklamacije s s. posipajo upravi lista. —. Plačuje se izključno le upr-vi .Edinosti*. -- Upržva m hiscair i oddelek se nahajata v ulici sv. FranČISkj \3. §t. J''. Pošinohra:i!ln!čn! račun 5t. 341.^53. == Posamezna Številka izven Trsta in okolici: 12 vinarjev, ----a.
mm mmn posočila.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se razglasa:
30. julija 1918.
Na Italijanskem bojišču brezuspešni so-.vrPžii! napad? in motiven ogenj proti ozadju. Nadporcčnik Linke-Crauford je dosegel svojo 27. zračno zniago.
Na albanski fronti ie sovražnik obnovil svoje močne napade na nase postojanke na južnem bregu Semenija In na grebena Ma' iT a Silovesa. Med našimi četami, ki so deloma z žilavim odporom, deloma s hrabrim napadom izjalovile vse napore napadalcev, zaslužita or.iembe budimpeštanski črnovojniškl batslkm št. III29 Ir. gornjeogrskl (kosiški) bataljon cbnielcih lovcev št. 36.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN. 30. (Kor.) Veliki glavni stan, 30. juiija 1908.
Zapadno b o i i £ č e. — Armada kraljeviča Ruprehta: Žlvahiso poizvedovalno delovanje. Delni napad! Angležev v okolišu Merrisa (severno Lysa) in na obeh straneh Ailette, južno Arrasa so bili odbitL
—	Armada nemškega cesarjeviča: Na bojni fronti je sovražnik z močnimi silami napadel naše nove postojanke severno Ourcqa in naše postojanke na gozdnatih vrhovih jugozapadno Reimsa. Francoze, Angleže In Amerikance smo vrgli nazaj t&a vsej napadn? fronti ob najtežjih sovražnih izgubah. Glavna sila sovražnega napada je bila naperjena proti fronti Har-iemies—Fere en Tardennois. Tu so gosti ttapadni valovi nasprotnikovi dopoldne in popoldne vedno zopet naskakovall Iznova. Njihov napad je razpadel pred našimi črtami in ob njih. deloma pa v naših protl-sunklh. Popoldne le sovražnik raztegnil svoje napade preko Fere en Tardennois proti vzhodu do marJereškega gozda. Iiaeil so ravnotako malo uspeha, kakor delni napadi, ki jih je Izvršil zjutraj v mo&nlerešltem gozdu, v vtfffernih urah pa na žiroki fronti zapalio Vlile oii Tardennois. Južno Reiinsa !e sovražnik med Chanibrecyiem in Vrig-nyiem ponavljal svoje napat3e, na posameznih mestih do petkrat, in jih ]e do poznega večera na-đa!pval v srdeli delnih napadih. Porvsod bmo ga krvavo zavrnil?. V Šamp^njl smo ^užno richtelberga pregnali sovražnika iz fia-kov, ki jih je zasopel s sunkom 27. lu-iija. Poročnik Lowe«hardt je priboril svojo 46. zračno zmaga.
BEROLIN, 30., zvečer (\Volff). Po včerajšnjem porazu je bil sovražnik danes
miren.	, . , .
^rri generalni kvartirmojster pi Ludendortf.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko uradno poročilo.
2julija. — Znatno delovanje nasprotne artiljerije v Veltliuu, v dolini Brente, cb Piavl, pri ^or.te di Dona. V okolišu vzhodno Orappe so naši poizvedovalni oddelki zajeli nekoliko sovražnikov.
Dve sovražni letali ste bili sestreljeni v zračnih bojih; 3. pa so sestrelile naše obrambne baterije.
—	Albanija: Ob Semeniju pri kuzijskem most« smo včeraj krvavo zavrnili ponovne sovražne prodiraine poizkuse.
DOGODKI NA MORJU.
AMSTERDAM, 29. (Kor.) Neki tukajšnji list doznava, da le bil od treh parnikov zadnjega angleškega prevoza, ki je 26. julija odplul Iz Rotter-dama na Angleško, eden torpediran.
BERLIN, "30. (Kor.) V zapadnem okrožju okoli Angleške ie bilo ponovno potopljenih 15.000 bruto Registrskih ton.__
Neniika oienziva na zapadu.
ŽENEVA, 30. (Izv.) Po francoskih po-. rocilih, ki govore o vsestranskem gibanju nemških čet, in zlasti tudi o povečanem bo}ne»ni delovanju okoii Verdima, kaže vse, da nova nemška ofenziva na zapadni front! n! več daleč.
Enteutne priprave za odločitev svetovne vojne.
PARIZ. 30. Uzv.) »Corrrere della Sera« poroča, da ententa dela zadnje priprave za končno odločitev svetovne : volne.
Ententa se pripravlja na dolgo vojno.
AMSTERDAM, 29. (Kor.) Po poročilih Reuter-ievega urada se konferenca živilskih nadzornikov ža Angleško, Ameriko, Francosko in Italijo zaključi
. ja teden. Sestavil se je medzavezniški živilski svet. Resolucija, ki poudarja potrebo varčevanja z živili, se končava z besedami: »O živilskem vpra-
šanju ne moremo razpravljati na podlagi enoletne vojne. Pripraviti se moramo oa dolgo trajanje vofre, če si hočemo zagotoviti absolutno zmago«.
Francoske priprave za zimsko vofrta
CURIM, 30. (Izv.) Kakor poroča »Cor-rldre della Sera« Iz Pariza, se francosko
armadno vodstvo v polni meri pripravlja na novo zimsko vojno.
Lord Curzoo o vojni.
LONDON, 30. (Kor.) Lord Curzon je v odgovor na napitnico na vojni kabinet na nekem banketu imel govor, v katerem je dejal: »Po splošnem so-glašanju ob koncu četrtega vojnega leta odločnost nI popustila. V prvih urah je izgubil sovražnik ujetnikov, ranjencev in mrtvih več, kot je mislil kedaj. Izgubil je inicijativo, in udarec je bil oslabitev morale In prestiža njegovih čet. Mi Imamo sedern milijonov mož pod orožjem, od katerih so trije milijoni v inozemstvu. V Focku so zavezniki našli ženija. Poudarjal je končno materijalno pomoč, ki so jo Angleži dajali zaveznikom, in dejal, da Je bila Angleška njihov trgovcc.
IZ RUSIJE.
Ruski cesarjevič mrtev?
CURIH, 30. (Izv.) V Stockhoim je dospela preko Petrograda vest, da je zelo verjetno, da je mrtev tudi ruski cesarjevič.
Napad oa češkoslovaškega generala.
STOCKHOLM, 30. (Izv.) V Nikolajevem je neki vojak poizkusil Izvršiti z ročno granato atentat na češkoslovaškega generala Dftrfcha. General ni bil zadet. Napadalec je pobegnil, toda na begu so ga ustrelili. v
Ukrajinska vlada proti Miljukovu.
BEROIJN, 30. (Izv.) Ukrajinska vlada je sklenila, da se postavijo Miljukov in njegovi pristaši pod policijsko nadzorstvo in da se eventualno tudi izženejo, če bi nadaljevali svojo propagando.
Angleško posredovanje oa Ruskem.
LONDON, 30. (Reuter.) »Daily Mail« poroča iz •Vladivostoka 27. t. m.: V svojem odgovoru začasni sibirski vladi je Izjavila angleška vlada, da so njeni cilji usmerjeni na politično in gospodarsko obnovitev Rusije ter na prepoditev sovražnih bojnih sil, ne da bi se vmešavala v notranje stvari.
Japonci zasedli Sahalin.
BEROLIN, 30. (Izv.) »Vossische Zei-tung« poroča iz Rotierdama: Iz Tokija se poroča, da so se japonske čete izkrcale na otoku Sahalinu (polovica otoka je po rusko-japonski vojni itak- Japonska; — prip. ure*L) in da je pripravljenih še veiikc novih Če-t, da se prepeljejo tjakaj. Na Sahalinu so Japonci uvedli provizorično upravo. Poročilo poudarja, da za kak tak ukrep ni bilo nikdar govora med entento in Japonsko. V Londonu da ie vlada prepovedala objavo tega poročila.
Angleško delavstvo proti nemškim socijalistom.
LONDON, 29. (Reuter.) Delovni minister je iz-favil v nekem govoru v Barnisley, da se raznaša govorica o sestanku z zastopniki sovražnih narodov. JaB poznam nemški narod dovoli je dejal minister, da se varujem njegovih zastopnikov. Odklanjal bom vsa taka pogajanja. Naj predlagajo Nemci konferenco v Stockholmu ali kje drugje, svetovna vlada nemških socljalistov bi bila neznosna za narode, ki so vzrastii v svobodi.
Ameriško brodovje v evropskih vodah.
LONDON, 29. (Reuter.) Tu je govoril pomožni tajnik mornariškega oddelka Združenih držav, Franklin Roosevelt, in Izjavil, da je sedaj nad 250 ladij ameriške mornarice trajno nameščenih v evropskih vodah. To število se pa prihodnje tdo pomnoži Se bolj, kot v minulem. Amerikanci so vstopili v vojno šele minulo leto. Sedaj bodo žrtvovali vse svoje može In vso svojo mo2, dokler ne zmagajo zavezniki.
Nemški vofni pleo v čet: tem vofcem fetn.
BEROLIN, 30. (Wolff.) V četrtem vojnem letu so nemSke armade zajele: 7000 topov topov, 34.000 strokiic, 751.972 pušk, 2,867.000 kosov artiljerijske municije, 102,250.900 kosov municije za puške, 2000 letaj, 200 priveznih balonov, 1705 vojnih kuhinj, 300 tankov. 3000 lokomotiv, 21.000 J železniških voz in 65.000 plovil. Število v (tem letu zajetih sovražnikov znaša 1838.500, s čimer se skupno število vojnih j ujetnikov zvišuje na približno 3^ milijona.
HUSSAREKOVI NAČRTI.
DUNAJ, 30. <Izv.) Ministrski predsednik baron Hussarek pojde jutri k cesar ju, da mu bo poročal o za-sedanju državnega zbora. Nato misli takoj pričeti priprave za uresničenje svojih načrtov za bodočnost, in sicer prav tako glede preosnove kabineta, kakor rudf glede izvršitve svojega programa. Ko se m nistrski predsednik vrne od cesarja, bo konferiral z nače:nikom Češkega Svaza, posl. Stanjkom in začasno klubove posle vodečim podnf?.cei-nrkom posl. Tusarjem.
Odlikovanje nadvojvod.
DUNAJ, 30. (Kot.) Cesar je nadporodnlkit nadvojvodi Rainerju Karlu izrekel pismeno pohvalno priznanje z istočasno podelitvijo mečev; nadporoč-niku nadvojvodi Leopolda pa pohvalno pri&r-anj« z istočasno podelitvijo mečev.
Nove nrtitlstnte mu-edb*.
DUNAJ, 30. (Kor.) *Wieoer Zeitun*« objavlja. ,naredbo finančnega ministra, izdano 29. 1 m., ll-čočo se Izdelovanja tobačnih nadomestkov in dodatkov, pričenši 1. avgusla 1918, in tičočo se uoo-rabe kolkov za plačevanje kreirčnih pristojbm za tobačne nadomestke; nadalje naredbo justičuega •ministra, v smislu katere mora Iz Rovinja v Pulo premeščeno okrožno sodiSče »rtčeti svoje uradno poslovanje v Pni! 26..avguste *
Oproščen obtožbe zaradi veleizdaje.
DL^NAJ, 30. (Kor.) Pred senatom armadnega dt-vizijskegj sodiSča se Je enoletni prostovoljec če-tovodja dr. Ivan Wertheim moral zagovarjati zaradi veleizdaje. Očitalo se mu je, da je 20. junija na ulici hujskal Štrajkujoče deiavstvo, da naj se l ne vrača na delo, temveč s splošnim štrajkom \z-^ill mir. Sodišče je oprostilo- obtoženca, katerega so tr.koj izpustil! v svebedo
Razširjenje telefocsk esa prometa.
DUNAJ, 30. (Izv.) Prihodnje dni se objavi vladni odlok, s katerrm se razširja telefonski promet. Razširi se telefonska napeljava in pomnoži tndi število abonen-tov. Obenem se pa zvišajo tudi pristojbine na ono višino, kakor so se ie tvi^ale na Ogrskem.
PODLISTEK.
Py3f@5m7c@;r! zapiski.
Rorran. Iz francoskega prevedel A. R.
Nato je Salluces ponovno stisnil roko vikomtu in izginil za grmovjem.
Raphael je dolgo stal nepremično na istem mestu, s povešenimi očmi. Potem pa je vzdignil glavo, si položil roke na srce in dejal skoraj glasno:
— Saliucesu se blede. Pobegnil naj bi? Zakaj? Skril naj bi se? Zakaj? Ali mi preti nevarnost?
Kakšna? Domišijija____ali pa----ha! ugenil sem
vse. Salluces je moj tekmec, rad bi me odstranili O, oba pravita, da se doseže vse, če se le hoče. Torej si prisegam, da bo vojvodinja Matild* v treti mesecih moja, ali pa jaz mrtev!
XIX.
Bila je ena ura popolnoči.
Večerni hlad Je večino vojvodovlh gostov pre-cnal iz vrta, in množica Je napolnila sobe v pa-
Vihar na Francoskem.
BERN, 29; (Kor.) Kakor poroča »Peiit Journal«, je v okraja Orne razsajal ogromen vetrni smrk, >ki je odkril strehe, razbil okna in popolnoma uniči! poljske pridelke. Skoda je velikanska.
Malvyjev proces.
PARIZ, 29. (Havas.) V današnji razpravi pred državnim sodiščem je bil zaslišan bivši ministrski ^predsednik Ribot. Branil Je v kratkem, ali učinkovitem govoru politiko svoje vlade in izjavil, da tekom treh let, kar je bil Malvy njegov tovariš, ni mogel Malvyju očitati ničesar.
Asquith — lordkancler.
BEROLIN, 30. (Izv.) »Vossische Zei-tung« poroča, da bo v kratkem Asquith zopet poklican na mesto lordkanclerja, da pripravi vse za nove volitve v prid liberalni stranki.
V takoimenovanl zrcalni dvorani Je blio aran-tžiranih več četvork, in tu je bil tudi vikomt RaphaeL
Vikomt te Je naslonil na beii marmornati podstavek, na katerem je stala velika japonska vaza z naravnimi cveticami. Ta vaza ga je zakrivala. In izza nje je z žarečiml pogledi zasledoval kretnje prve skupine v najbližji četvorki.
Zanimala ga je tako aelo dama. katero le pač lehko ugenitl: vojvodinja Matilda.
Dražestno lepa mlada gospa je bila oblečena čisto belo, brez cvetic, brez dragotin, preprosto kot dekle, ki prvikrat stopa v svet. in Je bila enaka angelu, ki se je za nekoliko časa spustil s sinje-nega neba, ali vili, ki Je zapustila svojo Čarobno duplino, da bi vodila plese človeških otrok.
Kodrasti plavi lasje so se jI v dolgih zavojčkih ovijali okoli rožnatih lic in jI kakor zlate kače ljubkovali deviška nedra. Drugače tako milo zroče temnomodre oči so se jI lesketale/In kakor otrok šestnajstih let, ki ljubi harmonijo in gibanje, se ir a vso naravaostio vdalala svoiim radostnim ob-
Osrtskl psmiefit.
BUDIMPEŠTA, 30. (tev.) Fosianska »bornica je razpravljala o predlogi, t'ičočl :.e davka na vojne dobičke Avstroogrske
banke.
BUDIMPEŠTA, 30. (Kor.) V razpravi >e posl. Oeza Antal polemiziral proti izvajanjem avistrifekega finančnega ministra k'leue kvote in te javil, da Ogrska oe more pxTSi>evati k obnovitvi po vojni oškotfova-nib avstrijskih pokrajin. Ffnančnl minister pl. Popovics se je ]>o«tavjl na isto »taiv^čo.
Milijonar Kobeiik.
DL'NAJ, 30. (Izv.) Svetovnoznani češ ki virtuoz na ffosllh. Josip Kubellk, je k«?pil na severnem Ogrskem f?osestvo za r et milijonov kron. Kakor znano, je Kub-.iik ti>dl hišni posestnik na Dunaju.
Kopališče Poi^5jrady.
PRAOA, 30. (Izv.) Znano kopališče v Podebradih na Cešken^rojstnem kraju češkega narodnega krajR Josipa PoJe-bradskega, se >e izpremenilo v delniško družbo s 5 milijoni drniška glavnice. .Me* sto je popolnoma češiko.
Španska bolezea v Švici.
CURIH, 30. (Izv.) V Švfoi je -umrlo za špansko boleznijo nad S00 oseb. y samem bernskem okrožju nad 120.
Velika železniška nesreča.
BEROLIN, 30. (Kor.) Davi ie ob 9'14 pod postajama Landsberg in Ourkov skočil ekspresni vlak s tira fa vrgel tudi štiri vozove po sosednjem tiru vožečegn tovornega vlaka s tira. Oba vlaka sta začela goreti. Pri ekspresnem vlaku so zgoreli 4, pri tovornem pa 3 vozovi. Doslej ugotovljeno Število mrtvecev znaša okoli 40, težko ranjenih pa 19.
BeroUnskl turški veleposlanik umrl.
BERLIN, 30. (Kor.) Turški veleposlanik iiakkl paša je snoči umrl po osemdnevni težki bolezni.
čutkom. Smehljala se je običajnim galantnim pripombam, ki so Jih prišepetavall, ne da bi iih pravzaprav poslušala. Ce ji je bilo treba izvesti v plesu figuro, jo Je Izvedla lahno, z neposnemllivo dražestjo, kakor bt bil zaplaval tja na ono stran nežen metuljček.
Raphaelu je bilo, kakor vzhodnjakom, ki v opije vi omami vkfflo Mohamedov raj odprt, In nehote IJe pošepetal sani zase:
— Da, ali naj me Uubl ona, ali pa umrem! Radostni pogled vojvodlnje se le slučajno zaustavil na cvetlicah, za katerimi Je bil skrit vikomt, In tako Je ugledala žareče njegove oči.
In tu se J« zopet dogodilo oso, česar ne mere tajiti in tudi ae pojasniti vsa veda. Iz teb oči je žarela najbrž ona magnetična sik, Id jo Imajo baje nekatere kače, kaj« komaj se je ustavil Mat: I din pogled na teh očeh. Je začutila rezko, dasi ravno le trenutno bol ▼ svojem srcu. Obledela Je. :>:nc-šek Ji je izgini! z astnlc. V nekakem strahu je za-tisnila oči in Izpreletel le je neki neznan, neprijeten občutek
notranja in unonjn politiku
«.
■Ne le zaSmiva, <trnpak tudi kaj poučna je slika, ki jo podaja grofa Sternberg o državniški In polivki individualnosti bivšega našega ministra za vnanje stvari. Poučna zato, ker daje ključ do razumevanja marsičesa, kar se ie dogajalo in sklenilo na Vzhodu po polomu velike rus_ke države z mirom Brest-Litovskim v središču, in kar se dogaja v notranjosti Avstrije. Metodam grofa Czernina pritiska grof Sternberg pečat neodkritosrčnosti, neresničnosti in zato tudi protislovnosti. Drastično je do'v-iLzal to p.'icc na eksemplju vprašanja odcepitve Galicije. Nasprotstvo med Poljaki in Maloi Lisi, ali — kakor jih imenujejo sedaj — Ukrajinci je stalno in za sedaj vsaj neizkorenijivo. Grofr Czernin pa je imei dve železi v ognju: eno, očitno, za avstrijske Poljake, dnuu, tajno, za Ma-loruse. Poljakom je zagotoviJ odcepitev Galicijo in reSitev poljske&a vprašanja v avstro-polfck-un smislu, hkratu pa je sklenil tajen dogovor z Malo rusi, k: take odcepitve — noč3jo ntarvci zahtevaj} razpo-lov^eeiije Gallcijcl Dve železi! Grof Czern-'n si le izbral slaven vzor. Tudi veliki ksncelar Bismarck ie imel za razmer-|e med Nemčijo in Avstro-Ogrsko, oziroma Rusijo dve železi v ognju. S prvo je sklepal očitne pogodbe, ker je potreboval zavezništva nase monarhije za svojo velike načrte. Hkratu pa je bil siklenil tajen dogovor z Rusijo, ker njegovi politiki je veljalo kot aksijom, da nI smeti nikdar pretrgati niti med Berolinom in Petrogra-dom.
Slaven vzor si je torej izbral grof Czer-nin. Samo da je na njem za posnemanje Bisrnarckovih zgledov velik, latalen ne-dostatek: ta namreč, da Czernin ni Bismarck, da je bil ta poslednji vse drugačen državniški — kovač, da ie znal vse drugače sukati dve železi v ognju, nego je znal njegov posnemalec.
Jako neprevidno je bilo torej od strani grofa Czernina, ko je nedavno v gosposki zbornici očital naši notranji polički večno omahovanje od ene strani k drugi. Kajti, grof Sternberg mu more dokazovati 's konkretnimi zgledi, da |e bila politika Czerninova poosebljeno, neprestano omahovanje od enega načela do drugega, od e: z smeri k drugi. In grof Sternberg konstatuje Ie gcio dejstvo, ko kaže, kako je Czernin omahoval dolgo, dokler se ni zrevolucijoniral od napovedovalca samoodločbe narodov do mirovnih podajan/ in do sklepanj miru, ne da bi prizadeti naročil ihtsll pri tem kako besedo; in pa do
—	spoznavalca nemško-radikalne politike v Avstriji, ki neizprosno negira narodom te države vsako in tu-di nairahleh> pravico do samoodločbe!
Grof Sternberg je storil za sedanje čase naravnost velezaslužno delo s tem, da je pokazal, kako se je Czernin s to evolucijo, to končno rezultanto svoje politike — omahovanja od eTiega nazora do drugega, od ene direktive k drugi, oddaljil od tiste resnične avstrijske državne misli, ki jo je treba še le ustvariti! K ah i še le narodi, sporazumBeni in pomirjeni mod sebci Jej morejo đal vsebinol V narodnostni državi morejo le narodi y svoji skupnosti in dogovorno določit-i idejo, za katero se bodo mogii zavzemati vsi z isto ljubeznijo in zvestobo! More-li pa nemško-radikalni kurs, za katerega se grof Czernin raz-vnemlje sedaj, dovesti do predpogoja, prave eonditio sine qua non, za ustvaritev resnično avstrijske državne ideje do sporazuma med narodi? Odgovor na to vprašanje prepuščam^^mirrcim srcem — zdravim možganom!
Grof Sternberg je z ozirom na to, za bodočnost države življensko vprašanje napisal imenitno besedo, <izrekajočo kruto obsodbo nad sedanjo politiko grofa Lzerni-na: kvadratura kroga! V nedoslednosti, neodkritosrčnosti in nepesničnosti svojih metod zahteva grof Czernin hkratu dvojno, tia-si eno Izključuje drugo!! Zahteva »nemški kurz« in — parlainentarično vladanje. Grof Sternberg ga pa apostrofira z neoporečno veljavnostjo: ?a parlamenta-rlčno vladanje treba parlamentarne veČine; a kako naj nemški kurz zbere zadostno in zanesljivo večino, ko pa Nemci tvorijo le tretjino zbornice in še ti niso edini med seboj! Za izvedbo žalitev grofa Czernina bi trebalo torej — meni grof Sternberg — izsiliti kvadraturo kroga. Iz kroga nai bi se na^i-ivil kvadrat. To pa je na polju narodne posesti zavednih narodov neizvedljivo in bi tako izsiljevanje neizogibno postalo katastrofalno za — državo. Zavedni narodi ne <k>puščajo, da bi se kdo
—	tn naj je ta kdo tudi država sama — nasihio dotikal njihove narodne in politične posesti 1
Grof Czernin upravičuje svoje sedanje stališče z zahtevami, ki jih stavlja do nase države zavezništvo z Nemčijo. Notranji kurz <Ja mora biti nemški, ker drugače da ne more služIti misli te zveze! Notranja politika da se mora povsem prilagojati zahtevam vnanje — naše zveze z Nemčijo. Grof Sternberg pa mu odgovarja, da ravno po notranji politiki, kakor jo zahteva Czernin — politiki, ki ogroža In izzivlja narode — zveza z Nemčijo ne mere -postati popularna!!
PPOSIMO RABLJENEGA PE^ILA^ IN KRP ZA NASE UBOGE RANJENCE, -OD* A NAJ SE V »NARODNI DOM«.
Mapelađie Jiisasloraslffip Mi
Dvojna cenzurna mera.
Interpelacija na ministrskega predsednika In ministra notranjih stvari:
V dnevniku »Slovenec« v Ljubljani i dne 20. junija 1918 je bila zaplenjena sledeča notica:
»Nesramnost brez primere!« Celovške »Freie Stimnienc z dne 16. junija, št. 135, prinašajo v posebni dvestranskl prilogi natančnejše poročilo o »volkstagu« v Velikovcu. V poročilu samem pravijo samo, da je mariborski France Girstmcier poročal v daljšem sovoru o svojih vtisih ob sprejemu Štajercev pri cesarju, ob koncu prilose pa dodajajo sledeči v Celovcu cenzurirani privesek: »Iz govora štajerskega poslanca (!? od kdaj :n kje?) Glrstmeierja - iVlaribor naj se omeni še nic-eov g;ovor s cesarjem ob sprejemu štajerskega odposlanstva: Oirstmeier: »Veličanstvo! Vzrok, radi katerega vse to doživljamo, Je amnestija!« Nato je potegni! Oirstmeier podobo Koroščevo iz žepa ter reke!: »Veličanstvo,* dovolite, da s to podobo (an der Hand dieses Bildes) Vaše Veličanstvo seznanjam z veleizdajalcem. Veličanstvo, pomislite, kaj Je ta mož proti -svojim nahujskamtn kmetom dejal na nekem zborovanju: Duhovni spod se je namreč hvali!, gotovo po krivem, da hodi pri Vaši gospe soprogi neprlghšen ven in noter, kolikokrat se mu pollubU. — Ko je prišel govor na posl. Verstovškn, je opomnil cesar: »Tega ue poznam!« Gir.slmeier je odvrnil: »Potem tudi ničesar ne izgubite! Lfub: gospod in cesar, tako ne gre naprej!« — Tako slove v dobesednem prevodu noročilo celovškega Usta o Girstmeierjevem nastopu nred cesar(em. kamor ga je peljal dr. Seldler, Ali naj kaj pripomnimo? Reč! bi mogli k večjemu z Ncmcl: Pfui Telxel!«
Zgoraj citirani privesek je Izšel v »Atarburgcr Zeitungi v Mariboru z dne 21. junija 1919. Kar je smel objaviti nemški iist v Mariboru, je ljubljanski cenzor slovenskemu listu rapleni! in prepreči! Javno obrambo proti grdemu nemšicfcnrn favnerr'i obrekovanju In sramotenju.
Vprašamo Vaši ekscelencl:
Kaj hočete ukreniti proti dvojni meri. ki r,e ka>e v takem postopanju ccnzurnlh organov?
Dunaj, dne 16. julija 1918.
* » •
Preganjanje Ivana Rudolia Iz Vida pri Vipavi.
21. majnlka !eta 1915. Je orožnfški stražmolster Josip Pelan aretira! gosp. Ivana Rudolfa, ober jm s pesnikom Franom Zgurom, v njegovem rojstne-n kraju v St. Vidu pri Vipavi. Obema gospodoma se je reklo, da sta politično nezanerl.M va. Orožnik 1!ma nI niti dovolil, da bi se bila poslovila od svojcev in najpotrebnejše vzela s se'^oj. Odvlekli so ju v Postojno, kjer so ju predstavil! nekemu or >/-niškemu ritmojstru, ki ju ie nalirultl z »veleizdajnici, srbofill« in iu potem dal obvesti r Ljubljano Tam so ju izročil! divizljskemti sodišč«, k Ju je vteknllo v čisto majhno celico, katera ie bila polna nesnage. Vsa oprava je obstajala iz umazane sfamnlce, dali jima niso niti žlice in sta morala ono pičlo hrano Jesti Iz nesnažne po-;ode brez žlice Prisilili so gospoda, da sta morala coravl'atl najtežja dela. Med drugim sta morala vedro vleči iz globokega vodnjaka. Pozneje so Ju zavlekli v \Vagiio, noteia v Hamburg, v ?ft7.:ndorf iu Mi!-tergraben, lcjer sta povsod trpela največje pv>-manjkanjc In sta bila izpostavljena najbrutalnej-šemu ravnanju. Seie mcseca marca leta 1916. so konfinncijo gosp. 2grra, ki le medtem nev^nio. obolel, omejili na njegov domaji kraj. Isto se je zgodilo 7. gospodom Rudolfom 17. marca L 1516,*; toda iz svolega domačega kraja se nI smel o<L.tra-i nit!.
Ob času internacije je bil Ruaolf komaj 16 let star. Vkljub temu pa se je zde! c. kr. okrajnem^ glavarju v Postojni in dv elni vladi v Ljubljani' nevaren državi. Vse to pa na podlagi ovadeb r grizenega nemškonacijonalrega sodnega oflcljala v Idriji, pri katerem je Rudotf stanoval kot redeč.
Po dveletni Internaciji in nato sledeči konfinacfji Je bil gospod Rudolf 20. januarja leth 1917. poklican k vojakom, kjer se nahaja sedal pri »Heeies-bahn Nord Bsch. Baon 4 Station 13, Feldpost 340. Mlad! človek Je po nedolžnem izgubil 3 leta študijev, ter trpi naravnost nepopravljivo moralno; In materijalno Izgubo, neglede nu »dravje, ki Je zelo frpelo zaradi Inlernac ie.
Vprašamo skupno vlado, ali je pripravljena naznaniti vzroke internacije gospoda Ivana Rudolf i, krive obrekovalce In uradnike izročiti javnosti in
gospodu Ivanu Rudoltu dati polno zadostuje? • * *
Zaradi podpiranja iuajni4ke deklaracije.
interpelacija na ministrskega predsednika 'n domobranskega ministra:
Kmetovalec Jurij Leitgeb p. d. LIkcb Iz Poba pri Pliberku, okr. glavarstvo VeJik-ovec na Koroškem, je od leta 1915. dalje dobiva! vzdržev^l-nino, ker je sam brez Imetja In sta ga preživljala s svojim delom oba njegova vpoklicana sln< v a. Ker pa je bila njegova hči prisotna pr! nabirr.nlu podpisov za jugoslovansko majniško deklaracijo, mu je vzdrževalninska okrajna komisija v Velikovcu hipoma ustavila vzdrževalnimi z odlokom. Izdanim 15. marca 1. 191*., št. 2809/13/17. 2e prej so splošno v vasi govorili orožniki, oziroma »Nemcem prijazni Slovenci«: vsi, ki se udeležujejo na-cijonalne agitacije, izgube vzdrževa!nlno. Zato !e upravičen sum. da ie crožnlštvo podalo novo poročilo o potrebnosti Jurija Leitgeba. in sicer po lastn!. Iz politične maščevalnosti izhajajoče inicijative, vsled Česar je komisija mogla Izdati svoj ukrep z utemeljitvijo: »Ker preskrba ni več ogrožena« Od leta 1915. dalje je Leitgeb užival vzdrževalnino in njegove razmere se odslej n!so zbo!jša!e, rajši, poslabšale. Ministrski predsednik nam le izjavil svoječasno, da nihče ne bo zarad! ptx!pisa Jtigoslo^ vanske deklaracije trpel reprcsalij. Zato vprašamo njega in domobranskega ministra:
Ali sta pripravljena stvar preiskati In v danem slučaju poklicati krivce — orožnike na odgovor-! nost?
TRST ZA GORICO. Razgfe&rce razdejane Gorice se dobivajo v Stokovl kntigrrnl po 1 K kos. — Kupujte te razgleđmce v korist v Gorico se vračajočini beguncem!
Strati ft,

■■'.'ni. ■■ *
T Tnta, 91. lunja
ftaz ne poSISRit© vesti.
Usponi nesramnega poročanja. Kar Je
vojni trskovui stan hotel — nemškonacifc)-fialni vpliv, nemški kurz .te tu tako otf-fcn, da se da prijeti z rokanrri — Je tu-dj dosegel s svojim nesramnim poročanjem o dogodkih na Piavl. Vrgel je v nedeljo v svet ono podlo nam.gavanje, položeno ce-io v usta angleških, francoskih in italijanskih vojnih ujetnikov, tem podlejše, ker je le namigavanje: »Natančni čas so izdali baje jugoslovanski ubežniki«, v ponedeljek pa kriče že vsi nemškonacijonalni listi: »Torej nI nikakega dvoma, da se je ta ofenziva ponesrečila po izdajstvu jugoslovanskih beguncev in da se je kri stotin in tisočev naših bratov zaman prelivala le zato, ker so avstrijski državljani slovanske narodnosti pobegnili k sovražniku in mu dal'i na razpolago vsa mogoča sredstva, da je uspešno odbil naš sunek.« In tako dalje. »Tagespost« oelo zameri vojnemu tiskovnemu stanu, da govori samo o »nekaterih osamljenih elementih«, in da kar vseh Slovanov naravnost ne Imenuje veleizdajalce. Seveda pa ta »pogrešek« temeljito popravlja »Tagespost« sama* ki zaključuje: »Kako naivni so vendar oni, ki v takih okoliščinah še vedno prepovedujejo staro misel o mirnem sporazumu in spravi narodnosti. Samo vojna, pravica močnejšega bo in more odločiti o notranja usodi v Avstriji. S privotitvanu, uslužnostmi tn drogirra sentimentalnostmi se slovansko vprašanje danes ne da več rešiti. Stiny in Paprskar sta kronski pria za to.« — *
-J-v
Kriza v hrvatski vladi. Zagrebški listi poročajo, da je podban Krišković podal banu svojo demisijo. Iz znanih krogov zagrebških pa širjo v Budimpešto vesti (ki se zopet vračaro v Zagreb kot senzacije), da je tudi ban Mihalovič na odhodu, ker je zagrešil zločin s tem, da je razkrinkal frankovce in njihove lumparije. »Hrvatska Riječ* naglaša, da je edini razlog odstopa pedbanovega njegova boleh-nost, vesti o odstopu bana pa da so izmišljotina. torej le žella političnih in mo-raličnih bankroterjev. ki bi se hoteH preriti do — korita. Pričakujemo, da na<m na5 zagrebški dopisnik pojasni prave vzroke fn narav te parcijelne krize. Kajti čuti je tudi glasov, da se podban Krlšković umika radi svoželo sape, ki le začela struiitl v hrvatsko-srbski koalicii! hi ki je dobila izraza v znamenitih nedavnih govorih Članov koalicije dra. Dušana Popoviča, dra. Bertiča in Svetozara Priblčevica v hrvatskem saboru. Tudd sedanje glasilo koalicije »Hrvatska Riječ« ugotovila, da Je prišla v stranko sveža stroja ler da se pošteni ljudje približujejovirug drugemu ob vprašanju narodnega zedinjenja.
stvari.
PRITOŽBE RADI KRUHA.
Namestništvo sporoča: Ker so se v Javnosti v zadnjem času ponovno oglašale pritožbe zaradi premalo skrbnosti pri izdelovanju kruha in zlasti zaradi primeša-vanja zdravju nevarnih stvari, je namestnik zaukazai predsedniku aprovizacij-ske komisije, da naj se v vseh obratili, ki so soudeleženi pri izdelovanju kruha. Izvršuje poostreno nadzorovanje In v slučaju ugotovitve nedosta-tkov proti krivcem pristopa z neprizanesljivo strogostjo.
Tržaško prebivalstvo je gotovo hvaležno gospodu namestniku za njegov ukrep, toda obenem pa je tudi prepričano, da tudi najstrožje nadzorovanje pekaren ne spravi iz kruha vse tiste slame, plev, res In peska, ki je gotovo v moki, preden K> dobe peki v roke._______
Prodaja kuriva.
Oglje. 50 kg na rdeče Izkaznice. Razdeljevanje 31. Julija — Cena 80 vin. z* kr
Sv. Vid: 1001—1250 (35) Montfori 5. — Stara mitnica: 5001—5520 (24) Media 15; 1—150 (25) Foscclo 19. — KJarbola: 301—450 (15) Kjarbola Zg. j 54 (82 vin.) — Barkovlje 376—426 (13) Barko vije •234; 1—375 (14) Barkovlje 234. — Rojaa: 601 — 750 (10) Boroevtć 63; 715—957 (10) Borcevlć 51.
Koks. 10 kc na modre Izkaznice.
Sv. Vid: 101—350 (46) Montfort 5 (10 k z 2*70 K). — Skedenj: 201-400 (26) Skedenj 508 (K 2*70). — BarkovIJ^: I—211 (19) Barkovlje 234 (K 2'90 10 kg).
Domaim vestt.
Delovni odbor za tržaško aprovizaciju ima
Jutri, v četrtek opoldne zelo nujno sejo v uL Pa-dulna 5t 4/1.
Ko pa le Že tako,
se ne moremo dovoli načnditi samobitnosti ljubljanske aprovizacijske komisije, ki ima za preskrbo mesta, ki šteje komaj četrtino sedanjega tržaškega prebivalstva, na razpolago skoraj izključno poljedelsko 7n živinorejsko, torej dobro oskrbljeno de-£e!o z vsem ozadjem, da z zaplembami živil, prihajajočih Iz drugih dežela, odžira Trstu hrano izpred ust. Seveda, kemodnejše Je tako, prijetnejše Je: drugi imajo velikanske stroške, strahovite sitnosti, preden se jim posreči dobiti to aH ono preko ogrske ali hrvatske meje; ljubljanska aprovl-zacijska komisija pa lepo sedi v Ljubljani, na kolodvoru pa dajo po tržnicu nadzoruištvu zaplenjati
brez stroškov In sitnosti, kar i« namenjeno drugam, v Trst Omenili smo pred par dnevi zaplembo Štirih vagonov koštrunov. Zanimivo Je sedaj, kako ljubljanska aprovlzacija sama poroča o tej zaplembi. Ljubljanski Usti namreč poročajo Iz seje aprovizacijskega odbora: »Pretekli teden se je organom tržnega nadzorstva posrečilo konfiscirati na kolodvoru čez 200 koštrunov, ki so bili namenjeni za Izvoz preko deželnih mej. Blago ni fcllo kranjske provenijance, ampak ut?fcoiaplie«o~lz Hrvatske. Aprovizacija je izročila koštrune v razprodajo mesarjem, ki so prodajali meso na ljubljanskem trgu. Vsled nesporazumljenja (!!) in pomotoma (II) so mesarji nastavili ceno za koštru-novo meso po 10 K. kilograof (Kedaj je Še kak mesar vsled nesporazuma ali pomotoma prodajal meso — prepocenl?! — Prip. ured.) Ko so bili potem mesarji opozorjeni (!), da imajo prodajati zaplenjeno meso po običajnih tržnih cenah, se je cena koštrunovemu mesu dvignila na 16 X za kg. Konfiskacija mestnega magistrata namreč 5e ni potrjena od deželne vlade in že trgovska preudarnost (!!) narekuje, da se mora zaplenjeno blago prodajati po tukajšnjih običajnih cenah, ker bi bila drugače predočena nevarnost, da bi nastala vsled nizke cene velika diferenca, katero bi morala poravnati mestna občina.« — AH ni lepa ta! Zaplemba niti Še ni potrjena, a vendar so v Trst določeno blagb že prodajali v Ljubljani, in sicer tako, da so vrgli kar naravnost po 6 K pri kilogramu mesarjem v žep. Će so prvikrat mesarji »pomotoma« prodajali koStrtmovo meso po 10 K, pač ne v izgubo, gotovo niso Imeli izgube pozneje, ko so ga prodajali po 16 KI In če vlada ne potrdi zaplembe, in bi moralo blago v Trst? Kako more potem ljubljansko tržno nadzorništvo. kako more potem ljubljanska aprovizacijska komisija zagovarjati svoj rop na stradajočem tržaškem prebivalstvu? AH naj Trst potem Je papir, ki bi ga dala ljubljanska aprovlzacija za pokrlvem zaplenjeno in porabljeno blago? O, Trst Je lahko zelo. zelo hvaležen gospodu Ribnikarju, njegovim tržnim organom in ljubljanskemu aprovizacijskemu odseku za tako bratsko naklonjenost!
Šoskl otroci, ki pojdejo na Ogrsko. Iznenada je prišel predvčerajšnjim z Dunaja nalog, naj se sestavi skupina otrok, ki pojdejo na Ogrsko za nekoliko tednov. Število Je določeno na kakih 1200: nemške, slovenske In Italijanske narodnosti. V Divači se Jim pridruži še kakih 100 otrok Iz Gorice. Celo vsikdar — postrežljiva »Oazzetta dl Tri-este« se čudi, kako da Je prišel ta nalog tako iznenada, ter da morajo otroci nemudoma odpotovati. Kajti, dobrota Je namenjena le otrokom nemških državnih Sol. Na ta način seveda, da morejo hitro izbrati Izvoljene otroke po Šolah z nemškim učnim Jezikom. S tem da Je namen vse akcije pokvarjen, preprečen. Revni in potrebni otroci laške narodnosti so Izključeni. To pot soglašamo z »Gazzetto«, če meni, da Je bila v nenadnem nalogu tendenca. Naglašati pa moramo, da smo to pot Slovenci in Italijan! — enakopravni. Dobili smo vsak delež — krivice. NI eden otrok s slovenskih Sol ne pojde na Ogrsko, vzlic dejstvu, da se Jih Je na ClrU-MetodovIh šolah priglasilo — če se ne motimo — okoli 500, In vzllc dejstvu, da so naši otroci — ako vzamemo povprečno — gotovo bolj potrebni In siromašni, nego pa otroci nemške narodnosti. Kajti ti poslednji so po ogromni večini iz takozvanih »boljših družin*. Otroci, katerih starši žele, da se Jim otrok vzgaja v narodni Šoli, so ob tef priliki kaznovani: Izključeni so od namere, ki — naj bi bila človekoljubna, ki naj bi s« torej enakomerno Izvedla brez vsakega ozira na razliko narodnosti. Smo pač v — nemškem kurzu!! — O stvar! smo prejeli tod! naslednji dopis: Današnji listi poročajo, da odootuje v Četrtek, 1. avgusta t !. !z Trsta okoli 1000 otrok na prehrano na Ogrsko In sicer pod zaščito »Dobrotvorne akcije cesarja Knfla«. Za to akcijo se Je pred par mesec! po vseh tržaških šolah uvedlo nabiranje potrebnih crtrok !n oglasilo se le tudi na tržaških slovenskih zasebnih Šolah nad 500 otrok za to dobrodelno namero. Zdaj pa čitamo v tržaških listih, naj se izmed priglašenih o-rek zglasljo le on!, ki so bili priglašeni pri nemških državnih In nemških rasehnlh šolah, izpuščene so pa popolnoma laške In slovenske šole. Kaj poinenja to? Se-li tudi ta, pod zaščito NJ. V. cesarja osnovana dobrotvornost ravfia po nemškem lnirzu? Upamo, da se motimo! — Prizadete matere.
Tisti učenci c. kr. pripravnice za srednje šole v Trstu, ki so bili določeni koncem šolskega leta, da pojdejo na brezplačne počitnice na Ogrsko, naj se zglase danes, v sredo, ob 2 pop. ▼ spremstvu staršev aH njihovih namestnikov v šolskih prostorih, ulica S. Francesco 25/11., da se pouče pred odhodom o tem In onem. Kdor se ne priglasi, se prečrta. Odhod iz Trsta z Južnega kolodvora Je v četrtek, 1. avgusta, ob 2 Vi popoldne.
Odbor za poaoč strs dajo čini otrokom bo Imel v petek ob 5H popoldne v Slov. Čitalnic! važno sejo. Razgovor bo o otrocih iz zgornje okolice, ki naj bi se poslali na Hrvatsko. Zato Je učiteljstvo U zgornje okolice naprošeno, da se udeleži te seje.
Zaplemba Imetja. Tržaško deželno, oz. goriško okrožno sodišče Je izreklo zaplembo Imetja naslednjih oseb: Josip Bratu. roj. 1896. In pristojen v Gorici, nazadnje gimnazijec; Mario de Bassa. roj. 1. 1673. v Gorid, bivši magistratu! uradnik v Gorici; Hieronim de Montegnacco. rojen L 1990. v S. Pietro deli* Isonzo, b!vši uradnik pri vodni napeljav! v Ronkah; Josip Zanoila, posestfiik v S Pietro del!' Isonzo št. 8. Prvi tTije so osumljeni zločina proti vojni moč! države, zadnji pa zločina veleizdaje.
Mestna zastavljalnica. Danes. ▼ sredo, se bodo
dopoldne tn popoldne prodajali na javni dražbi nedragocen! predmeti, popoldne obleka In perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142. — Jutri, v četrtek, se bodo dopoldne prodajale na javni dražbi razne dragocenosti, zastavljene na razne prejšnje številke, popoldne pa nedraeocettl predmeti. obleka in perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142 in sicer od Štev. 214.401 do štev. 215.100.
Jetfka — šiba božja. Iz Vel. Zabeli nam pišejo: Rodbina tukajšnjega bivšega posestnika Filipa Kočevarja je bila res nesrečna rodbina: žrtev ne usmiljene morilke jetike. Vsa je umrla na tej bolezni: oče, mati, hči in sedaj še sin Leopold. Poslednji je umrl te dni v tržaški bolnišnici pri Sv. Mar. Magdaleni, kamor ga Je poslal zdravnik Iz Ajdovščine. Na tem zgledu vidimo, kako Je res skrajni čas, da se prične zlstematičen boj proti tej sovražnici človeškega življenja.
Svetolvansko gospodarsko društvo »Narodni dom«. Jutri, v četrtek, ob 6H zvečer odborova seja. — Tajnik.
Opozorjenje društvom. DruStva, ki b! hotela napraviti kako prireditev na korist šentvidske Šole,
so naprošena, da se poprej sporazumejo z odborom šentvidske podružnice, ker drugače ne bi mogel odbor privoliti v reklamo za tako prireditev. Dogodil se Je ie slučaj, ko Je nora ientvid-
ska Šola služila le za — reklamo.
Mladinska preskrba. Včeraj dopoldne se Je vršila seja delovnega odseka primorske podružnice c. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove In sirote, v kateri se je poročalo o delovanju v drugem četrtletju, ki je bilo prav zadovoljno, in kakor Je upati, tudi plodonosno.
Nabiralne pole za šentvldsko toio so blagovolili prevzeti sledeči p. n. gg. rojaki In rojakinje: 1. Godina, St. Bratuž. Cvetko, K. Cibic, Mahkota, Slekovec, Jerar.Je, Trebše, Matajurc, Borlak, Mi-rolt, Koron, Dežman, P. Geržina, O. Geržina, Vel-kavrh. Grom, »Edinost«, Pečar, CuČek, Dclmo-nego, Fajdiga, Jos. Cok, Skrap, Hvala* \Vaschte, Rupnik. Pole so sfriele večinoma na Kranjsko. Upanje Je, da se povrnejo precej — načečkane. Živele posnenislke. — Toliko vsem pr'zadetim v morebitno kontrolol
Orožnik te aretiranec, oba mrtva. Sežanski orož-nlški stražmojster Edvard Zitko, star 40 let. Je dobi! od svojega poveljstva ukaz, da naj skuša zaslediti dva vojna ubežnika, ki sta okoli Divače nadlegovala ljud! s tatvinami. Stražmojster Je storil, kakor mu Je bilo zaukazano* In Je tudi aretira! ob« tička. Gnal Ju Je v Povir k županstvu. Tamkaj Ju Je vpričo župana začel preiskovati. Ko ie segel enemu obeh lopovov v nahrbtnik, da bi pogledal, kaj se nahaja v nJem, Je aretiranec hipoma potegni! bajonet Iz nožnice In ga zasadi! orožniku v prsi. Let2 je omahni! in se skoraj zgrudil na tla. V zadnjem hipu pa je zbra! vse svoje moči, potegni! samokres iz toka in ustrelil. Zade! je onega naravnost v srce, da se le takoj zgrudi! na tla in v par trenutkih izdihnil. Takoj nato pa fe padel tudi orožnik sam In obležal mrtev na tleh. Drugega aretiranca so Izročili vojaški oblasti. Orožnik zapušča vdovo z otroki.
Tudi vojaški nbežnlkL Včeraj dopoldne okoli 10 sta redarski nadzornik in stražnik na Glavnem trgu ugledala dva vojaka, ki sta se linla zdela sumljiva. Pr!b!iža!a sta se Jima neopaženo in Ju prijela. Tedaj sta pa onadva pobegnila vsak na svojo stran. Nadzornik Je tekel za enim, ki Je pobeginl proti nI. Gavana, kjer ga Je tudi doteke! in aretiral ter mu z bajonetom prebodel roko, da bi ga pridržal. Toda oni ga Je sunil s pestjo ln mu ušel. DrugI je pobegni! proti Lloydovi palači. Stražnik Je strelja! za njim, a ga ni zadel. Krogla Je udarila v vežo palače ht se zaptCila t sirop. Končno Je stražnik begunca ujel v vrtu ood namestnlštvom. Bil je srbski vojni ujetnik Udimir Aleksić, oblečen v avstrijsko uniformo.
Tudi na Opčlnah Je streljal orožnik Soslfi za nekim šestnajsteletnlm Ivanom Oratonom, ki se Je potem Izgovarjal, da Je prišel po moko na Opčine, a prej nI hotel obstati, ko ga Je orožnik pozval, da naj obstane. Zadet Je bfl v roko. Prepeljali so ga bolnišnico.
-1
DRAMATIČNA ŠOLA. Vpisovanje vsak dan med hi *,43 In M>8 in V29 v gledališki dvorani Narodnega Doma. — Pouk brezplačen.
Poslano*)
Pivovarna ,,ADRIA" d. d. Trst-Sen; žeče, naznaoja svojim cenjenim odjemalcem, da se je z današnjim dnem Bjena zaloga v Trstu združila z ?alogo pive GOssove pivovarne v ulici Sanita št. 15, kamor naj se blagovolijo gospodje odjemalci obračati za dobavo piva itd.
TRST, 31. julija 1918.
*) Za članke pod tem naslovom odiovai*« uredništvo le toliko kolikor veleva zakon.
Mestna zastavljalnica v Trstu (Clvico monte dl pietl) daj a predujme na vrednostne papirje, kakor n. pr. obveznice, državna in občinska posojila, eiektne loterije Itd. s 6% letnimi obresti. Sprejema v prostovolino prodajo na Javni dražbi vsakovrstne vrednostne tn brez vrednostne predmete. ne da bi se isti zastavili. In v navadno shrambo vrednostne papirje po zmernih odškodninah.
Češko Budjevička Restavracija (Bosokova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. O. Oalattt (zraven glavne pošle.) Slovenska postrežba ki slovenski Jedilni listi.
Žalostnega srea naznanjamo vsem prijateljem in znancem, vimenu tudi vseh sorodnikov, prežalo3tno vest, da je rasa ljub jena, nadvse dobra soproga in mati, gospa

nenadema v mestni bolnišniei, mirno v Gospodu zaspala,
Pogreb predrage pokojniee se bo vršil v četrtek, 1. avgusta, ob 5. uri pop. iz hišo žalo-' s ti v flabrežini št. 6 na pokopaiift&e. JlABREŽiriA, 30. julija 1918.
Silvester- Caharija
soprog.
Ivan, Slavko Helenina, Do«*£e9 BlarEofi
sinovi.	hSere.
Novo pogrebno podjetje Corso 47.
žalostno
Kupicam
TuŽnlm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-»tno vest, da Je.naša nad vse ljubljena hčerka la sestrica, gospodična
tisi Nfsissiše
Dčenka c. kr. obrtne šole v Ljubljani, dne 25. julija t L, ob 10. url »veter, v 18 letu s oje starosti, previđena s sv. zakramenti za umirajoč«, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokoj ice se je vršil ▼ soboto, dne 27 k o, ob 6. url zvečer, iz h;5e žalosti v Črničah na domače pokopališče. ČRN1ČE* 80. julija 1918.
ALOJZIJ In ANA SLAMIČ, starfil. Rudolf, brat — Šlefsnlja in Anica, sestri
P^ftffff ffl d-Vr«t. do!>roobi»kov*oe kavarne riUUU db v blPiai trga veliko vojaSnice v Trsta Najernuina zagatov jeo* za 10 let Proda ■e tudi poaeb*j inventar kavarne. Pojasnila daie Kremser v Tmtu. nI. Ton en te 28.	2521
DAROVI.
Za stradajoče otroke Je nabrala gdč. Stanka RrbaTeva 600 K. Iva Miheličeva 320 K, ffdč. Mašenka Bartolova 71 K. ga. Razbornikova 300 K, gdč. Zorka Rženova 34*40 K. ffdC. Dolenčeva] 71 K. zdč. Goti 8 K, cdč. Slara Pahorjcva 143 K ! 70 vin., ga. vd. Hninpliicova, 125 K, gdč. Stana Pertotova. 343'40 K, gdč. Ptna Forlanlieva 157'40 K, ga. Iriiia Mahnctova 65 K. Šentjakobska podružnica 64 K, magdalenska podružnica 61 K In kolonjska podružnica 18*90 K, gdfi. Vinškova 88 K. gdč. Cokova 30 K.
—	Olga Lenasstfeva ie plafiala 20 K ustanov-nine ženski podružnici CM D. — Denar hrani bla-gajničarka,
—	Fran Pahor daruje m »entvldsko 5ok> 4 K. Denar hrani uprava.
—	Za ranjene in bokie vojake daruje blagi Ne-imenovanec 200 K, »Jadranska banka« hrvatske
časopise.
—	Za vojne »iepcc aoške fronte danile družina
Gliha 6 K.
Bjvjrff »elitve proHa » eueče pohi$i*o: poročna soba, omari, belo lakirano kuhinjsko po-kiitvo, posteiju, živalci stroj in drugo ra/Jičuo pohU vo Kravoa nI. Barriera I. rr. 4. 25 -
polteno marljivo, gospodarstva vajtnj lšlfei]] kuharico Aoijč. Pos e vecchie 16. 23! J
1 ji sja ha čevljarskega pomočnika Cink. ulic*
S£2 SE Ceclia	_52.
f^jSrt «n trma in stanovanje za poštenega pr?.V-i^LL tfU tikunta ?a mesec september, ok.ober in november 101v Cenjeno ponudbe po«! »1'oIg-njec" na los. oJd. Ed aosti	B 28
ZlaMCil ^ CL PlilO

v Trsta se Je preselila na Corso it. 15
m b?v*o zlatarni te O. Zerc^ v*tz A FI®Bo,
Velika izbera srebrnih !n zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic 0. Cene zmerne.	Cene zmer .
BMca o Sežani.
brivnico iz. Ijnbljaa«* presvlil v Sežaao v hiao Gabr&ček.	'
zidarji za fetalno delo se iaCejo za Jržii i'iiUIU Placa K 1.8» • do K 2 za uro, hrana i itanovanje se lahko dobi fc.im. Naslov pove Ins odd. Ed^osti	3517
7
FotoMcnl Gparaf ^^sri^
mi kas tami iu izvrstna laća je n* prodaj pri Vekoslavu Kl»inu, brivcu v Sežani. Cena K
8207
vsak! veter I " ob 9V,
»sisa vari m pfiJto
Vstopnina K 1*
RW*K»fffff fa dva m!*da prašiča. Cen? io rlUUUalU *<u dogovoru. Lucio Papirianv o, sr. Jakob.	* 2">03
TO^IlU aakonska soba is mo^neg* 1 ia, ee
Kranc.
takoj proda. Ulica Solitaiio 8t»v. L
25t >»
UtelltAM prašič se proda prt Ivanu na Bran-ROjnea deliji pn Kovaču.	25' (i
Veriimetlli
posebne vrste, v sodih fit	v stekle*; i*;* Ii
(1 1) prodaje po zmernih	cenah tvn~ a
J. Parčlna & C. v Trstu.	Via (i Donizetti 1.
VrlnH mi prinese špeba dubi Šivalni stroj in IVuUr ženske ftev^je št. 37. Ulica Ugo Foscolo 3S, pritličje.	2511
Preda
skoraj nov šivalni stroj za kroia^a
_______ali čevljarja. Sr. Mar Magdalena
zgornja It 1, Bivio, Julliea.	25 5
Illin*n vsake vrsto kupuje in p'ača po najvišjih VitCB cenah Fran Babič v Trs*u ul. Molijo -rande it. 20.
Samo rq debelo, ^^s^^akob
Levi, Tr-t, ulica S. Kicolo 19.	8147
f
ZOBGZDRAVNiK
Dr. j. Čermak
v Trsta, allca Po^t© vecchla li
vogal uiice del!c Poito Izdiranje zobov brez bo-leSin. — Plombiranj®.
— UMETNI ZOBJE --
rviliIH soba se odda pri mali đralini. Ulic;i kriUZlla Farneto 83, II desno.

2.05
Ral3l]eni
sode od p«vaT tud! nove,kupuje Hotel Balkan v Trstu.
2196
Vsa Jugoslavija naj pila
ToistooršRo slotlno ia novi SHua vrelec
Tem se dsti M Tino, !aj3js la sadss vina.
Naročbe naj se pošljejo na sledeči naslov: A. OSET, poŠta GušianJ, žslez. postaja Spodnji Dravograd (Koro'ko).
2000 steklenic po K 12 — steklenica sladkega Izolanskejja
HIPOilCA („Oessri")
proda tako) tvrdia J. ParCbia & C. v Trstu, sklatEšče V. Gaetano Donizetti J t. 1.
od 1S3 litrov naprti.
Protinjsai Istrsko ta fialsnsflnsKo uino na tifoUno Io dalieia.
mm ia M fiit si PiBia 2
Dobroznana urama in zlatarna
l PBiS i Trsta, Trte m\w M 3.
Basala zaloga oRaantniii or ter razruii zlatenln.
JADRANSKA BANKA
Trst, Via Cassa dl RH'iarmlo S
(Lastna poslopje) Kapital I" rezerva K 23,SOO.OOO. -
FILIJALKE: Dunaj Tegeth .fsti7 • Dubrovnik. Kotor, Izubijana, Metković, Opxttia Split, Si senik, ZaJsr,
VLOOE NA KNJIŽICE
1 o - ._
o
3
od dneva vloge do dneva vxdi^». Kentni lave^ p aču;e banka, svojega ObreatovJtnje	i*
tekočem in žirorafiunu p j ao^fov >ru - A. ^re l »ilv teki in nakainic na vsa ta-ia in »J JittKi <
KUPUJE IN PRODAJA: vrelantn* papipj® ronte, obligacije, sastavna pismi, prtjam-.« de ni« e, sročke, valute devi e, promesa Itd -PREDUJME na vrednosta« papirje !n b : ;» v jamih sklt iitt.h. SAFfi DEl .>Sl i 3
PROMESE---Pro4 ja sr »ftk razre in« l >r.a
rjo 'ZavaroTanio vsakovr-t.nih paprjttV proti knrzni iz-nhi. revizija žrao.inja	L t ±
brezplaiao. SUvbni kre lit. r©;nb'»c.r* kr<* i. ..
Bor.na naroČila. — lo'ta^o.
fitENJ1 CA.---ESKOSf* MEN'IO
|	Telefoni; 1463» 17l>3 in
! Uradna urai od 9 d® 1 p®?®Uia
j	Brzojavi: J ADRA^'SiA.