flMT Posamezna številka starne 20 v- 'Wm~
17 številka	M» r ho d ti e 1 ma ca 1918
Letnik X.
Maro-šMitsa liste: ---Celo leto	.	.	K	12'—
Pol leta ...	,	fr—
Cetri leta	.	.	„	3'—
Meseč«».	.	.	»	1-20
-Issisi AvaÉrlfc:—■— Celo iete	.	.	„	15'—
*#*<0s??meK«e številke
—	16 vinarjev. -
%
Inserat! ali okanila
se računajo po 18 vin.' od 6redne.petitvrste: prf večkratnih oznanilih velik — popust. —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In upravnišivo Maribor koroška ulica. 5. — Telefon St. 113.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo

IZ uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldni
V Zale«!
-se vrši v nedeljo, dne 17. marca 1. 1918 velik
manifestacijski shod
"vseh slovenskih strank za jugoslovansko idejo.
Govorita dr. Korošec in dr. Ravnihar. Ura n lokal se naznanita pravočasno.
Mftrod^a samoodločba is ki-seauska morala»
Vse mogoče pomisleke so že poiskali in zbrali zoper našo stremljenje za narodno osamosvojitev. Nemči so celo iznašli, da je naše stremljenje v nasprotju s principi krščanske morale, torej nemora no in nedopustno. Tudi na Hrvaškem' se taki glasovi javljajo v frankovskem glasilu „Hrvatski“ ter dobivajo izraz v strastnih napadih na blagega ljubljanskega škofa. Ce kdaj, je sedaj treba stvar trezno prevdariti, brez predsodkov in šovinizma, zakaj le tista stvar, ki sloni na granitni podlagi rešnice, pravice in poštenosti, more zmagati in se trajno vzdržati
Tudi‘ politika mora imeti moralna načela za vodilo; 'kar je nepošteno, ostane nepošteno, četudi do-naša hipno velike uspehe. Ljudska blaginja mora biti vrhovno ravnilo politiki, k temu pa seveda morajo služiti le primerna in zakonita sredstva. Taka politika je moralno dobra, druga pa slaba, nemoralna.
V kakem razmerju torej stoji z moralo naše stremljenje po Jugoslaviji? Temu stremljenju se je dalo ime „samoodločba narodov“, ki seveda dopušča tudi dvoumne razlage. Ce si stvar natančneje ogledamo, izvirajo vsi moralni pomisleki zoper upravičenost in dopustnost jugoslovanske ideje iz tega, da se (nalajšč ali iz nesporazumljenja) krivo tolmači naše stremljenje ali pa se versko-moralna načela izrabljajo, da se ž njimi olepša in opraviči slab, a gotovim krogom priljubljen vladni zistem.
Ne bomo se spuščali v razmotri vanje, kak zmi--isel lahko ima „samoodločba narodov“, kak pomen jr dajejo ruski boljševiki ali angleški državniki, ampak le, kak zmisel ima dejanski naš Jugoslovan-
ski pokret, izražen v jugoslovanski majniški deklaraciji 1. 1917.
Kaj torej hočemo? Avstrijske in ogrske dežele, koder prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, bi se naj združile v eno upravno celoto, katero oseba vladarjeva habsburške rodovine veže z drugimi deželami sedanje avstro-ogrske monarhije. Deklaracija izrecno pravi: „pod habsburškim žezlom.“ Moralni pomisleki bi bili umestni, če bi ta „samoodločba“ imela zmisel:	a) ali naj ostanemo pri sedanji dinastiji ali si
izberemo drugo? b) ali naj ima jugoslovanska drža* va obliko republike ali monarhije? e) ali naj ostane v stiku s sedanjimi deželami monarhije ali se zveže 7. drugimi ? Vse to je v naši deklaraciji izključeno. Zatorej odpade tu vse moralizovanje o zvestobi do vladarske hiše in izdajstvu, o uporu in državni avtoriteti. Negativna stran našega stremljenja je v tem, da se stre krivična nadvlada. Nemcev in Madžarov. Je Ti to kaj nemoralnega? Se li more iz 1 iblee, iz morale in državnega zakonika z glasovitim Členom 19. temeljne državne postave' z dne 2i. decembra 1867 opravičiti razdelitev državljanov v „gosposke in vladajoče“ (Nemce in Madžare), pa podjarmljene in nezanesljive narode, državljane prve in druge vrste? Ce se to ujema s krščansko moralo in idejo humanitete, polom priznamo, da je naše stremljenje neopravičeno!
Pozitivna s t r a n nagega narodnega stremljenja pa hoče udejstviti le to, kar je cesar reket pri otvoritvi delegacij: „gospodarji hočemo biti v svoji hiši“, in kar določa čl, 19 avstrijske temeljne državne postave: vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico varovati in negovati svojo narodnost in svoj jezik; država priznava enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, v uradu in javnem življenju. Mi hočemo, 'da ta mrtva Črka dobi enkrat življenje. Je li to kaj pretiranega, nemoralnega? Potem dokažite, 'da je imenovana temeljna postava sama nemoralna.
Tisočletna zgodovina, in posebej zgodovina zadnjih SO let našega ustavnega življenja, zlasti še sedanja vojna 'doba, je jasno (Dokazala, da pri sedanji obliki in sestavi države Jugoslovanom sploh ni mogoče niti v majhni meri doseči tega, kar nam gre po naravnem in državnem pravu, torej se mora enkrat izvršiti temeljita sprememba. Zagovorniki sedanjega vladinega zistema povdarjajo historično pravo kro-r.evin. 'Odgovarjamo: Sprememba v razdelitvi krono-Tn ni v nasprotju z moralnim ih ne pravnim redom. Te kronovine so se razvile v Čisto drugih, fevdalnih ■azmerah. ki so zđavna izgubile vrednost, niso na
LISTEK
Samoodločba Marc do ¥ in
Mad £ airi*
V	Zagrebu je izšla pod gornjim naslovom knjižica, ki jo je spisal „Jugoslovan iz Ogrske.“ V taj mjižici — ki ima precej belih lis — nam pisatelj po-iazuje Madžare kot neizprosne nasprotnike samoodločbe narodov. Madžari se v teh treh letih niso nič laudili, dasi se tresejo temelji Evrope. Veliki župan Smereezany n. pr. niti ne dovoli, da se na županijs-ti skupščini omenja ime „Slovak“, češ, da takega nadžarski zakon ne pozna, ter grozi, da bo z vsemi »redstvi državne moči uničil že v kali vsak pojav, ki ie W bil v skladu z madžarsko državno idejo.
Madžari, ki so napram drugim narodnostim 0-grske v manjšini, sanjajo vedno ,o_ edinstveni madžarski državi in zato delajo z vsemi sredstvi na to, ia čimpreje izginejo posamezne narodnosti in se potvorijo v Madžare.
V	tem oziru so vse madžarske stranke edine; eato so tudi vse stranke protivne kakemu razširjen-iu volilne pravice.
Pri sodniji in drugih oblastnijah morajo stranke, ki ne razumejo madžarskega jezika, same plačati tolmača. Madžar je prepričan, "da, je več nego človek, ki pripada drugi narodnosti. Nek njihov pregovor pravi: Tot nem ember — Slovak ni Človek. Že navaden žandar, a kaj Še le bilježnik ali predstojnik

se ponaša vse drugače na,pram nemadžarom, nego Madžarom, V tem mnenju potrjujejo Madžare tudi njih učenjaki. Tako je vseučiliščih profesor Csuday predaval svojim slušateljem:	. . ker, gospoda,
madžarski narod ima od vseh narodov na svetu najslavnejšo zgodovino. S tem se ne more niti en narod primer j ati, niti eden! ... Ker, kdo je dal kulturo Evropi ? Grško-rimski svet ! Od kje. so jo vzeli oni ? Posredovanjem Fenicanov iz Babilonije! A od koga so vzeli svojo kulturo Babilonci, gospoda moja? Od Sumirov, ki so naši predniki, torej od Madžarov! Naši domovini, oziroma našemu narodu se ima zahvaliti za svojo kulturo ves današnji naohražen svet, ker ne samo, 'da jo je ustvaril madžarski narod, on je tudi, ko se je naselil v krajih Donave in Tise, preprečil, 'da nekulturni narodi ne porušijo onega, kar se je zgradilo na zapadu.“ Poslušalci sprejmejo take stvari seveda kot gotovo resnico in prsa se jim dvigajo v ponosu, ker so člani naj.gfl.avne.išeig'a naroda na svetu.
Madžari so-prepričani o svobodoljubju svoje politike napram narodnostim ih se . sklicujejo na svoj narodnostni zakon iz leta 1868, S tem zakonom, ki daje narodnostim Še precej, pravic, so tudi res slepili svet, dokler jih še ni poznal. Toda ta zakon se ni nikdar izvedel, a gotove, naredbe so ga napravile sploh iluzornim. Danes je edini cilj madžarske zakonodaje ma/džarizacija od Kam at do Adrije.-Edini naslednik idej 1 Jenka, EötvÖsa in drugih, ki 'so ustvarili narodnostni zaklon, je danes. dr. Oskar , Jaszi. On ie redki tip onih ljudi na OLrskem, ki uvidevajo, da ie pravično rešenje narodnostnega vprašanja, na ()-ri škem conditio sine qua non za obstoj Ogrske v (ta-
stale iz narodopisnih ali naravnih potreb, ampak iz slučajnih, včasi celo privatnih vzrokov (podedovanje, priženitev), so se tudi često spreminjale in so primeroma dokaj mlade tvorbe. V upravnem oziru so drag aparat in glavni vir nezadovoljnosti in nasilnega raznarodovanja. Red in mir v državi in med narodi e pač vreden več kot kronovinske meje iz fevdalne dobe.
Ugovarjajo dalje, da moč in obstoj države zahteva nje enotnost, tej pa nasprotuje naše stremljenje po jugoslovanski državi, torej moralno načelo zahteva, da se nižje podredi višjemu.
Odgovarjamo: Tudi v cesarskem manifestu 1. 1848 se glasno povdarja potreba enotnosti, a to ni motilo državnikov, da so 20 let pozneje — s pomočjo in pritiskom Bismarckovim! — ustvarili dualizem. Ravno tisti, ki sedaj najbolj nasprotuje'o jugoslovan-oki ideji, smatrajo ta 'dualizem za nedotakljivo svetinjo, da, Madžarom se je zagotovila celo samosojna armada. In isti nemški krogi zahtevajo tudi odcepitev Galicije ali celo Dalmacije. Tako, tukaj enotnost, moč in ugled monarhije ni v nevarnosti, nikomur še ni prišlo na misel, govoriti o „nemoralnosti“ teh teženj, le Če Slovan zahteva svo:e naravne pravice, se mu zmiraj rivajo pod nos „višji 'državni interesi.“ In ti „višji interesi“ so le nadvlada Nemcev in Madžarov.
Čudno, da se nam vedno zabičujejo le dolžnosti ko 'države, pozabi’a se n«. da imajo podložniki tudi pravice nasproti 'državo in država ima namen in dolžnost pospeševati občni blagor državljanov. Ab se je v sedanji obliki pri nas dosegel ta občni blagor? Ravno nasprotno: nemško-ma.džarska nadvlada se je izkazala popolnoma nesposobno, doseči vebka cilje monarhije in je popolnoma dogos odarila. Vsa (višja civilna in vojaška oblast je v rokah Nemcev in Madžarov. In uspeh?
V zunanji politiki ta grozna vojna,
RS'	v znotranji po-
litiki popolna zmeda in nezadovoljnost, v gospodarskem oziru nezaslišano oderuštvo, pomanjkanje in glad. Ena naredba je bolj pametna ko druga, N k.,er v nemško-madžarskem taboru velikopotezne, rešilne, res plodovite ideje:	gospodovati in tlačiti, vrivati
nemške uradnike nenemškim narodom, to je vsa modrost vladnega zistema. 'Ali ni nekaj nemoralnega, neznosnega, sebične strankarske nemško-madžarske težnje proglašati za državno potrebo, slovansko na-
našnji sestavi. On se je vrgel v areno politične borbe z najn&popularnejšiin političnim programom na 0-grskem: „Pravičnost, enakost, svoboda ! “ Toda proglasili so ga takoj za izdajalca. Tudi ljudje, ki sicer v splošnem odobravajo njegovo 'demokratično in radikalno stališče, so v narodnih vprašanjih zasledovali politiko madžarske nadvlade.
Toda Madžari ne mislijo le na hegemonijo na Ogrskem, oni hočejo hegemonijo v monarhiji. L. 1910 je n. pr. izšel v „Budapesti Hirlap“ članek, v katerem je rečeno:
„Ko bi Ogrska bila v narodnem oziru povsem edinstvena, odgovarjala bi njenim interesom državna zajednica, ki bi ne počivala na dualizmu, temveč na federalizmu. Ker n apr api 25 milijonom raztresenih narodnosti v malih avstrijskih državicah bi igrala vodilno vlogo edinstvena 'Ogrska s svojimi 20 milijoni Madžari.“
Torej:	Najprvo treba napraviti 20 milijonov
Madžarov. Do tedaj pa naj bo oni, ki bi se upal dvomiti v dualizem, pripravljen, dia se postopa z njim kot veleizdajalcem!
Dovoli je. poznati prizadevanja Madžarov,. da bi v zunanji politiki pridobili odločilen upliv in ni nikakega dvoma, 'da je pri odločitvi o vojni imel grof Tisza odločilno besedo, in ga je grof Karoly oznaoT za začetnika vojne. Z imenovanjem grofa, Gzernina zunanjim ministrom je grof Tisza izgubil neposreden upliv na. zunanje zadeve monarhije, a po njegovem odhodu je nastala v pogledu prehrane neka vrsta pasivna resistenca s strani Ogrske. To pa ima dbbro preračunien namen:	da, prepriča Dunaj, da, ima. 0-
prska vsled svojega boljšega gospodarskega položaja
rode pa sumničiti in obsoditi za državljane nižje vr-ote, vsako njih narodno teženje ožigosati kot „nat.o-nala Uberhebung“, njih jezik bi kvečjem se smel rabiti še pri konjih in kravah.
Suženjski duh je nekaj najbolj podleaa. Ljudstvo se mora demoralizirati, Če se mu da povsod čutiti, da je radii svojega jezika „manj vredno“, da je rojeno za hlapca nemškemu ali madžarskemu gospodu. Nekaj velikega in plemenitega pa je, ljudstvu dati duševnega zraka in solnca, da se zaveda, veseli svojega življenja, razvija svoje zmožnosti. Mož, veljava in blaginja države je pač v tem, če ima narode svobodne, probujene, zadovoljne, ne pa potlačene, potuhnjene, nezadovoljne sužnje. Naše stremljenje je torej velikega moralnega pomena za državo in dina-
stijo samo.
Očitajo nam, da hočemo isto, kar namerava SDorazum. Stari izrek že pravi: Ce dva eno pravita, vendar ni isto. Ce se bojite rešitve jugoslovanskega problema od strani entente, je pač temu lahko pomagati, treba le nasprotniku travo pred nogami pokositi Dajte nam, kar nam gre, pa bodete zamašili lista nasprotnikom; če hočete biti res gospodarji v svoii hiši, napravite sami red, pa se nihče ne b* vmešaval v naše znotranje zadeve.
Odločno pa ugovarjamo, da se versko-moralna načela izrabljajo za olepšavo in utrditev krivičnega, nemoralnega zistema. Mnogi krogi vidijo dandanes cevsod nevarnost za vero in državo, samo tamne, kjer v resnici je. Godili so se med vojno nezaslišani javni škandali, a poklioani faktorji so molčali z moralo; ravno tisti krogi in listi, ki sedaj tako natančno preiskujejo moralno dopustnost jugoslovanske ideje, so proslavljali kot vzor človeka, ki je odpadel od vere in privatno živel v priležništvu; spodtikajo se nad tem, da smo jugoslovanski katoličani v, družbi „z liberalci, pravoslavnimi, mohamedanci m hu-sitF, a ne pogledajo na svojo družbo, kjer se „krščanski“ socijalci ramo ob rami potegujejo za sužen-stvo našega naroda s protestanti in hujskači „proč od Rima.“ V Nemčiji je prav, dìa se skuša poravnati rrepad med katoličani in protestanti, pri nas ne bi smelo biti kaj takega, ker bi to ne bilo v korist nasprotnikom. Krščanstvo ni vera sovraštva, ampak liubezni, po izreku sv. Avguština treba sovražiti zmote ljudi pa ljubiti, ni stranka tesnosrčne ekskluzivnosti. marveč koncilijantna ljubezen do resnice m dobrote, ki spaja in združuje, kar je pozitivnega m dobrega.
Vedno pa nas navdaja bojazen, da bo tudi pri nas nekega dne pricapljal na pozornico kak strogi janzenist z biblijo poči eno, s kupom nemških „Špehov“ pod drugo pazduho in začel dokazovati moralno nevarnost jugoslovanskega gibanja. Vsakemu takemu poskusu velja že naprej : N a š a ve s	;J
čista, naša stvar dobra pred Bogom in pred državo.	. .....—......
Bismarck la iLvstrha*
Pod naslovom „Neizpoznana Avstrija piše bavarski list „Augsburger Postzeitung“ Sne 16. februarja sledeče:
„Nemci nobeno državo na svetu tako malo poznajo kakor Avstro-0 grško. Kolikokrat se čuje jo nemile in zaničevalne sodbe o tej državi, zlasti iz L i o-gov vsenemcev, ki pač nimajo umevanja za ničesai druigega, kakor za rek o prednost imaiočem, za gospodstvo poklicanem nemškem plemenu. In vendar je
pravico zahtevati vodstvo zunanjih zadev naiše monarhije.	'	.	....
Pisatelj prihaja potem do vprašanja, da-li ss
more Ogrska demokratski tako preustrojiti, da bi se rešilo narodnostno vprašanje v skladu s pravnim čutom ter v soglasju z narodnimi in kulturnimi težnjami posameznih narodnosti. Dokazujoč, da vlada dta-nes na Ogrskem privilegirana kasta, ki identifikuje svoje interese z interesi madžarstva, povdarja, da je krona vedno uporabljala napram Madžarsm strašilo demokratske volilne reforme, ko so bile njih narodi-nostne zahteve pretirane. Največja ovira, da ee postavi Ogrska na zdravo demokratsko podlago, je l-deologija o supremaciji madžarstva, ki je okužila celo one, ki naj bi imeli odločilno besedo v eventuelni demokratski Ogrski.
Dokler torej ta bolna ideologija ne izgine popolnoma, dokler na njeno mesto ne pride edino zdrava zahteva demokratskega duha: enaka svoboda, e-nake pravice in enake dolžnosti, bodo nemadžarske narodnosti gledale z nezaupanjem na vse poizkuse demokratskega preustroja Ogrske.
Ker smo pa prepričani — pravi pisatelj — da bi nas do tedaj sredstva madžarske supremacije mogla izbrisati iz lica zemlje, moramo z zahvalo odklopiti tolažliive besede dr. Vaszonija, da se bo v demokratski Ogrski narodnostno vprašanje rešilo samo-nosebi.
Brezpravnost, v kateri živijo nemadžarske na-■ dnosti na Ogrskem, karakterizuje dr. Jaszi slede-{' ■’ • Kdo je že kedaj videl, da se je madžarski kmet ; Oteževal:
da mu je orožnik prebodel trebuh, ker je nosil Madžarsko kokardo;
bil od njih tako oboževani Bismarck tisti mož, ki je rekel, d!a bi se morala Avstrija ustvariti, ako' bi je ne bilo. Njegova politika s© seveda ni vselej gibala v okvirju tega njegovega spoznanja, ker bi sicer 1. 1868 ne bil mogel italijanskemu kralju staviti ponudbo, da se naj zapadna Avstrija razdeli notri do črte Drave. Politiki pri vrčkih pive, ki ničesar ne slutijo in h katerim se mnogokrat pridružujejo tudi taki, ki si lastiš pravico, da se bi jih naj upoštevalo kot resne, pač ne pomislijo, da so krize, vsled katerih danes Avstrija boleha, samo posledica kratkovidne politike, katero je poprej vodila Prusija napram svojemu današnjemu zavezniku. Z ramo se miga ter se zaničljivo govori o državi Slavakov, Poljakov in ciganov. Toda odkod pa pride, da ti „Slavaki“ strmoglavljajo dandanes Avstrijo iz krize v krizo? Vzrok temu je slabost Nemcev, ki bi naj bili narode zve-zajoč element v Avstriji. Z e izguba Slezije, tega zavetišča nemške kulture, ki je omogočila Avstriji, da je mogla ščititi nemštvo in ga vzdrževati proti Madžarom in Cehom; k temu je prišla leta 1859' še izguba Lombardije, te stare nemške državne zemlje, koje j posest je Avstriji omogočila, da je mogla svoje stališče ob Sredozemskem morju obraniti in varovati. Nemška zveza, na koje pomoč je Avstrija računala, jo na Bismarckovo prizadevanje ostala nevtralna. Zlasti še 1. 1866a ko je bila Avstrija vržena iz nemške zveze in je ob tej priliki izgubila še tudi Benečijo, je postajala notranja kriza stalna. Cehi in Madžari so po letu 1866 takoj grozeče dvignili glavo. Saj so vendar pruski armadni vodje obljubili Cehom, cla zopet dobijo svojo narodno državo, in saj je vendar Bismarck leta 1866 nahujskal Madžare k revoluciji zoper vladarsko hišo Habsburžanov. Skozi desetletja so se ti narodi v svojem nespametnem upanju na pomoč ozirali proti Berolinu, kjer je Bismarck pozneje z zvezo z Avstrijo skušal zopet popraviti največjo napako svoje zunanje politike. Toda enkrat vzbujenih narodnih stremljenj Cehov in Madžarov ni več mogel uničiti. Duhov, katere je poklical, se Avstrija ni več mogla iznebiti. Brošura Zeysiga, ki je leta 1905 izšla v Berolinu, dokazuje, da so upali na Ogrskem še tudi po smrti Bismarckovi na kakega novega Bismarcka, ki bi naj Avstrijo razdelil in Ogrsko osamosvojil Bismarck, ki je napačno želel, da bi naj Avstrija svoje težišče premestila: iz Dunaja v Budimpešto, vsled Česar bi naravno bilja popolnoma izgubila svoj značaj kot nemška prednja velesila na izhodu, se je moral udati cesarju Viljemu IL, ki je začel izrecno velikonemško politiko ter razbil pogodbo z Rusijo, ki je ojačevala samo avstrijsko slovanstvo, kojega reni-tentni elementi so iskali in tudi našli tamkaj svoje o-jačenje. Pogodba je stalno ogroževala Avstrijo, ne da bi zasigurala Nemčiji odkritosrčnega prijateljstva Rusije. Tudi priklopitev Rumunije, katero je hotel Napoleon III. dati Avstriji kot nadomestilo za Benečijo, je Bismarck prekrižal, ker je hotel imeti Romunijo kakor tudi Italijo kot zaveznika v morebitni vojni zoper Avstrijo.“
Tako sodi nemški list o Bismarckovi politiki zoper Avstrijo. To sodbo priporočamo našim nemško
da ga je okrajni predstojnik vrgel ven, ker ni znal madžarskega;
da ga je okrajni predstojnik po krivici obsodil, ker mu je tolmač krivo prevel pritožbo;
da mu otroci ne znajo Čitati in pisati, ker trosijo Čas v šoli z učenjem pesmi in deklamacij v tujem jeziku ;	,
cla mu oblast ne pusti osnovati ^pevskega društva ali čitalnice, leer njih jezik ni državni;
da ne more za poslanca, bilježnika, župana izbrati svojega človeka, ker njegov materni jezik ni madžarski in ker hoče dvigniti kulturo svojega naroda;
da je vsako vabilo, davčni opomin in razglas cblastnije za njega državna tajna, ker ne razume madžarske tiskovine?
Kaj takega se Madžaru še ni dogodilo; pač pa se dogaja vsak dan neštevilo takih slučajev nemacl-žarom.
nacionalnim zagrizencem in nemškutarjem v resen preudarek in v — spokorno izprašanje vesti. Biti o-boževatelj Bismarcka, pristaš vsenemštva, aavdušen tulitelj nemŠkonacionalne pesmi „Die Wacht am Rnein“ in obenem avstrijski patriot: to ne gre skupaj. Omenjeni nemški list jasno dokazuje, da je to nemogoče. Ali oboževatelj Bismarcka in vsenemštva, potem ne avstrijski domoljub, ali pa avstrijski patriot, potem protivnik Bismarckove in sploh vsenemške protiavstrijske politike. „Augsburger Postzeitung“ tudi jasno in odločno izpričuje, da je Bismarck in sploh vsenemštvo Avstriji veliko več škodovalo, kakor bi Ji mqgli škodovati vsi velesrbski zagrizenei vseh Časov. Tudi to naj nemški nacionalci in nemškutarji blagovolijo vzeti na. znanje iz omenjenega nemškega lista. Naposled sledi iz izvajanj bavarskega lista o vzrokih notranje krize v Avstriji to, da se ta kriza ne more rešiti, dokler ne bo strt uje» glavni vzrok: prvenstvo Nemcev in Ma d -žarov v avstro ogrski monarhiji.
Bol 2a ljudsko s o J o.
Nov veter piše po jugoslovanski zemlji. Buntovni dogodki so vzdramili tudi najbolj apatične Slovence iz spanja nezavednosti : vse čut i, d a s e bliža ura našega o d r e š se (n j a, da se bliža izpolnitev naših želj in uresničenje našega upanja, daje ni več m o č i„ ki bi mogla z a b r a-niti ujedinjenje troimenskega jugoslovanskega naroda v; eni državni celoti f pod žezlom Habsburžanov.
Brez najhujšega odpora ud strani našega tiem-! škega soseda seveda to ne bo šlo. Ta se je že davno ■ p. ed vojno pripravljal na ta boj in Schulverein in 1 Siidmarka sta skušala z umetnim potujčevanjem polj	nemško mejo dalje na jug. Desetletja že usta-
navljajo Nemoi v slovenskih krajih nemške šole in pritiskajo z vso silo na od njih gospodarsko odvisne Slovence, da pošiljajo svojo deoo v nje. Naučiti se tam seveda ne morejo ničesar, ker ne razumejo jezika. Ko izstopijo, ne znajo ne slovenskega ne nemškega jezika in ne drugih šolskih predmetov, ker je bil ves trud nemškozagrizenega učitelja naperjen na to, d|a uniči v mladem srcu slovenski čut in mu vz-I hudi sovraštvo do lastnega jezika in ljudstva, f In na te pomilovanja vredne janičarje kažejo i Nemci, ko govorijo o nemškem življu na jugu, Češ:
1 nemški narod jé v nevarnosti, če postanejo Slovenci gospodarji na lastni zemlji.
To pa ni noben nemški narod, to so s silo p0-tujčeni udje slovenskega telesa, ki bi ostali Slovenci, če bi bili obiskovali slovensko ljudsko šolo.
Pa Nemci ne ustanavljajo samo nemških šol po slovenskih krajih, oni preprečujejo z vsemi sredstvi ustanovitev slovenskih šol za pristno slovensko deco tam, kjer imaj politično moč v rokah. Tako je prišlo, da v Mariboru Nemci ne dovolijo nobene niti utra-kvistiČne ljudske šole, četudi stanuje v Mariboru na ; s°če 'Slovencev in je pritok prebivalstva iz okolice izključno slovenski. Dobro vedo Nemci, da bi postal Maribor sčasoma slovenski, če bi imeli Slovenci svoje Šole, kakor zakon zahteva, in bi ostalo to, kar pri-Be iz dežele, slovensko.
Skrajni čas je tedaj, da se postavijo mariborski Slovenci na lastne noge in ustanovijo privatno slovensko ljudsko
Šolo. Treba bo pač globoko poseči v žepe in potrkati na vrata rodoljubov zunaj Maribora po vsem jugoslovanskem jugu.
Zato pozdravljamo z velikim veseljem sklep mariborskih Cirii-MetodoVik podružnici, da pričnejo v znamenju narodnega ujedinjenja veliko skupno akcijo in zbirati izključno za slovensko ljudisko šolo v Mariboru poseben fond.
Ni nobene druge tako važne panoge narodnega dela. kakor je ljudska šola in požrtvovalnost na tem polju zasluži največjo zahvalo celega naroda.
Neki veliki župan je rekel o priliki svojega nastopnega govora:
„Slovaki morajo premisliti, da živijo v ogrski državi in ne smejo zahtevati ničesar, kar ni v soglasju z madžarskimi težnjami. Učite se madžarski! To je najbolje, kar vam morem svetovati, ker madžarski jezik je svetovni jezik. Čemu treba sploh slo-\aških knjig? To je nepotrebno!“
Pisec prihaja na podlagi teh razmotrivanj do zakljhČka, da je tudi vprašanje Jugoslovanov na Južnem Ogrskem mogoče rešiti le v zvezi z jugoslovanskim vprašanjem vobče. z oživotvorienitem edinsive-ne in neodvisne, svobodne države Hrvatov, Srbov in Slovencev.
Slovenci onstran Mare za Jugoslavijo«
Slovenci in Slovenke v trgu C m u r e k in v sosednjih vaseh so podpisali naslednjo izjavo:
„Tudi Slovenci emureške župnije z navdušenim veseljem podpisujemo jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917. Starčki še pripoveduješ, daje bil Cmurek pred 60—80 leti do polovice, pred dobrimi 100 leti pa skoro docela slovenski. Iz stare zgodo-
’vine Cmnreka je znano, da je Slov eukn-j un akin j a preoblečena v moško bojno opravo leta 1418 prijezdila iz Radgone in je v slovenskem jeziku pozvala vojvodo Ernesta Železnega, ki je taboril s svojo čelov Cmureku, naj takoj pride liadgoao reš t turškega o-bleganja. Cmurek in vse vasi na levem brogli Mure na rodovitnem radgonskodipniškem polpa so bile še v 18. stoletju slovenske. Temu priča so slovenska i-mena: Tilmič, Rak#, Lihočka vas itd. Opravičena ie torej naša zahteva, da se tudi nam, ki smo še ostali med Nemci, dajo naše narodne pravice v cerkvi, šob in uradih. Z veseljem pozdravljamo Slovenci cmure-ške župnije ustanovitev Jugoslavije.“ Sledi 112 podpisov Slovencev in Slovenk iz obširne omureške župnije.
V mestu Radgona in okoliških vaseli na levem bregu Mure se je podpisalo dlosedaj za Jugosia-V 'jo nad 300 Slovencev in Slovenk. V S t r a s u pri Spielfeldu znaša število ten podpisov do sedaj že nad 40.
Izjava š p i e 1 f e I d s k i h Slovencev in Slovenk se glasi tako-le:
^Podpisani se pridružujemo našim bratom in schräm v jugoslovanski domovini ter pozdravljamo gibanje za združenje vseh Jugoslovanov, ki prebivam v avstro-ogjski monarhiji, v veliko jugoslovansko dr-žavo, kateri bi naj vladali kralji habsburške vladarske rodovine. Z vso odločnostjo pa zahtevamo ob tej priliki, da se tudii Spielfeld in sosednji severozahodno od nas ležeči, nekdaj popolnoma slovenski krau priklopijo bodoči Jugoslaviji. Spielfeld mora še navsaknačin pripadati k j u o s 1 o-vanski državi. Prosimo jugoslovanske poslance da se zavzamejo za nas.“ Sledi 96 podpisov.
Razveseljivo znamenje je., da je naša misel prodrla tudi v kraje, katere so naši narodni nasprotniki računafi za popolnoma svoie. Glas, da se bliža Slovencem rešitev izpod nemškega jarma, je oživil narodno zavest tudi v srcih zapuščenih Slovencev in Slovenk ob skrajni perifemjl Slovenije. Povdarjamo da so priprosti ljudje: posestniki, železničarji, viničarji, hlapci, dekle in drugi delavci sami povzročili pobiran ie podpisov. Le prav malokateri ie odklonil svoi podpis. Jugoslovanska misel gre naprej z neizdržljivo silo. In ta velika misel mora zmagati!
Jufoslwanska deklaracija.
Občinski odbor občine E a g o z n i u a, politični okraj Ptuj, je pri svoji seji d/ne 17. svečana t.
1.	soglasno sklenil sledečo izjavo- Občinski odbor ob-č ne Rogoznica, politični okraj ptujski, se z navdušen ;em pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega klupa z dne 30. maja 1917 v zahtevi po zjedinjenju celosku pnega trojedinega naroda sloven.sko-hrvalsKo-orbske-ga v enotni neodvisni jugoslovanski državi v okviru habsburške monarhije. Z;ajedno izraža Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje za njegovo dosedanje delovanje in ga prosi, da vstraja pri dosedanji politiki, — Sledijo podpisi.
Občinski odbor občine Cirkovce, pol. okraj Ptuj, kakor ve en tolmač narodove volje se pridru žuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne BO. majnika 1917 v zahtevi po samostojni jugoslovanski državi v okvirju habsburške monarhije ter iz reka Jugoslovanskemu klubu zahvalo in zaupanje za njegovo dosedanje delovanje. Iskreno in hva-ležao pozdravlja prizadevanja presvitlega cesarja Karla I. za dosego splošnega mi u. Občinski odbor v Cirkovcah, dne 10 svečana 19! 8. Sledijo podpisi žnp&na in odbornikov.
Občinski odbor občine St. Lovrenc pod P r o ž i n o m se je v svoji seji dne 8, februarja t.
i.	enoglasno izrekel za jugoslovansko mainiško deklaracija
Občinski odbor na Vidmu ob Savi se je soglasno pridružil pri seji dne 20. januarja 1018 deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. majnika leta 1917.
Županstvo občine Marra Reka je dne 20. iebruarja odposlalo izjavo za jugoslo. n usko deidara-ciio z dne 30. maja 1917 na Jugo-tavan*.!.i klub na Dunaju.
Občinski odbor v St. Rupertu nad L a š-k e m je v svoji redni seji dine 14. svečana 1918 izjavil sledeče:	Občinski sdbor z veseljem pozdravlja
ustanovitev Jugoslovanskega kluba, ki v njem edinem vi’dii jamstvo svoje boljše narodne bodočnosti; se z navdušenjem pridružuje majniški deklaraciji, zahtevajoč državno zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov pod habsburškim žezlom. Izraža poslancem, z-Hruženim v Jugoslovanskem klubu, zlasti njegovemu načelniku g. dr. Korošcu, svoje popolno zaupanje in odkrito zahvalo za njihovo neustrašljivo in nesebično delovanje za koristi našega naroda, zagotavljajoč jih. Ha stojimo za njimi vsi kot en mož. Izjavo je podpisalo 14 odbornikov in zapisnikar.
Občinski svet vj Žvabeku na Koroškem in Šolski svet sta na skupni seji dne 24. februarja t. h sklenila enoglasno sledečo izjavo: 'Občinski odbor v Žvabeku kot zastopnik najsevernejše točke slovenskega ozemlja z navdušenjem pozdravlja stremljenje Sv. Očeta Benedikta XV. in našega presvitlega cesarja Karla I. v dosego skorajšnjega konca svetov-
ne moritve. Pozdravlja deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 kot edino pot do trajnega miru medi narodi. Poživlja Jugoslovanski klub, nat vstraja do zmagovitega konca na začrtani poti. Pridružuje se tej izjavi tudi podpisani krajni šolski svet. želeč naši mladini lepše in srečnejše dneve ob lastnem ognjišču. Živela Jugoslavija! Živel naš ljubljeni cesar Karel L. — Sledijo podpisi.
Podpisani občinski odboii občine Ščavnica, župnija Sv. A n a n a K r e m b e r g u, zbrali dne
13.	prosinca 1918, zahteva, da se prejkoprej združijo vsi Jugoslovani v samostojno jugoslovansko državo v smislu deklaracije Jugoslovanskega! kluba z dne 90 majnika 1917 pod žezlom slavne habsburške vladarske hiše, ker vidi edino v tem rešitev slovenskega naroda. — Podpisi. — Enako izjavo nam je tudi vposlal občinski odbor občine Ž i t e e v Slov. gor.
Občinski odbor v Dragučovi pri M a r :-b o r u je v svoji seji dne 24. februarja 1918 enoglasno sklenil, da se pridruži jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917 ter želi, da se ta misel čimpreje uresniči. Obenem izreka občinski odbor Jugoslovanskemu klubu, oziroma njega načelniku g. dr. Anton Korošcu, popolno zaupanje. — Podpisi župana in odbornikov.	.
Obmejni Slovenci in Sl veoke pri Sv, Juriju ob Pesnici, ki smo bd' že cbsoieni na po časno a gotovo narodno smrt, zahtevamo, da se čim prej združijo V8i avstrijski Jugoslovani v samostojno državo pod habsburško vladarsko hišo v smislu deklaracije Jugoslovanskega kluba na Da naju z dne 30. majnika 1917. Hvaležno in z iskrenimi željami spremljamo neutrudno delovanje svetega Očeta Benedikta XV. za pravičen in trajen mir ter enako prizadevanje presvitlega cesarja Karla I., pod čigar žezlom hočemo živeti v svobodni Jugoslaviji. — Sledi 228 podpisov.
Podpisane žene in dekleta občine v u r b e r g pri Ptuju sc navdušeno izrekamo za iziavo Jugoslovanskega kluba % dne 30. ms ,a 1917 ter zahtevamo zjedinjenje naših jugoslovanskih dežel pol vlado našega cesarja Karela I. Naši možje in nasi sinovi na frontah, me žene in dekleta ter naši otroci hočejo biti svobodni državljani naše Jugoslavije. — .Sledi 378 podpisov.
Podpisani občani trike obline Ptujska g o r a se pridružujemo vočigled započetim mirovnim pogajanjem s vsem srcem klicu trpečih milijonov po skorajšnjem miru v smislu Sv. Očeta Benedikta XV., ne miru sile, ampak pravice, sporazum-
1	jen j a in popolnega samoodločevanja vseh narodov, ter. navdlušeno pozdravljamo tozadevna prizadevanja ljubljenega našega cesarja Karla I. — V svojem in v imenu svojih sinov, očetov, oziroma bratov, ki še stoje na bojiščih, na braniku mile domovine ali pa so že padli junaške smrti pred sovražnikom, pa zahtevamo, da se prejkoprej združijo vsi Jugoslovani monarhije v samostojno jugoslovansko državo pod žezlom slavne habsburške vladarske hiše, v smislu deklaracije državnozborske e a Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. Svobodna Jugoslavija, prosta vsakega gospodstva tujcev mora, biti plačilo za vsa brezmejno prestano gorje in prelito srčno kri na-fih dragih.
Prost mora biti, prost mesi rod,
Na svoji zemlji svoj gospod! (Gregorčič.)
To hočemo, to moramo, to bomo! (A. Medved.
Kadjanar.)
Sledi 332 podpisov: mož in mladeničev 90, žen in deklet 242 ter 14 gor iški h beguncev. — V narodne namene se je pri tem nabralo 157 K in sicer 100 K za Tiskovni dom, 31 K za Krekov spomenik, 14 K za Ciril-Metodovo družbo in 12 K za Slov. Stražo.
Jugoslovansko deklaracijo je podpisalo 213 žen in deklet trga Gornja Radgona m mesta Radgona,. 93 žen in ueklet občine P o 1 i c e, 102 z občine C r e š n j e v c i, °5 i/ občine Slavni-c a, 109 iz občine Hrast e - M o t a, 100 iz občine
2	e t i n c i, 75 iz občine D e d o n j c i ser občinski odbor občine Sratovoi-Mele. — Za Jugoslavijo f?e je tedaj izjavila že skoraj cela radgonska o-kolica.
Katoliško izobraževalno društvo v St. Pav-1 u p r i Preboldu se je na svojem občnem zboru dne 17. februarja soglasna pridružilo jugoslovanski deklaraciji.
R a j h e n b u r g. 1746 žen in deklet rajhen-burške župnije je poslalo 'Jugoslovanskemu klubu na Dunaiu izjavo za zedinjenje vseh 'Jugoslovanov pod avstrijskim cesarjem in za takojšnji mir. Da bo slovenski rod — na svoji zemlji svoj gospod!.
Podpisujemo I. da želimo takojšen mir kateri pa mora prinesti vsem malim narodom popolno zauo-ščenie in enakopravnost. II. Strašnih posledic te orožne vojne pa se bomo rešili le tedaj, če nas ne bodo več izrabljali tujci:	zato zahtevamo svobodno
jugoslovansko državo pod slavnim habsburškim žezlom. III. Našim jugoslovanskim poslancem :zraža.mo popolno zaupanje in jim kličemo: neustrašeno naprej za pravice zatiranih! — Žene in dekleta iz slov bistriške okolic ee. — Siedi 516 podpisov.
Podpisani prebivalci občine S 1 o s i) e r g in R e m š n i k, okraj Arvež, se pridružujemo v polnem obsegu izjavi deklaracije z dne 30. mata 1917 pod žezlom Habsburžanov, ker le v njej vidimo predpogoj zn svetovni mir, v njej osvoboditev izpod vsakega tu-
r
jega, naši veri,, narodnosti,. gospodarstvu škodlji e ga vpliva. — Sledi 160 podpisov.
Mir.
Te dni• podpišejo boljševik: mir z Nemčijo. Fcd-pišejo ga, ker ga morajo podpisati. Nesreča Rusije je, da je v teh usodnih časih prešla popoln .ma v roke stranke, ki v svoji državniški nesposobnosti presega vse, kar je tekom zgodbvme v Evropi dosedaj zagrešila politična nezmožnost. Boljševiki so vsled svojih utopisti,čnih stremljenj politični otroci, kakor, jih v sedanjem Času ni nikjer najti med civiliziranim svetom. Najprej razionati armado, izprazniti fronto, razorožiti narod, pahniti domovino v brezdno onemoglosti, potem pa sklepati mir z do viš&a oboroženim in v vojaškem oziru veleorganiziranim sovražnikom: Ka.j takega morejo samo politični otroci, ki v svojih idejah živijo državniško življenje tam nekje na Inni ali na Martu. Račun in sicer strahoviti rar čun zato pa mora plačati Rusija.
Pogoje, ki'jih Rusija mora sprejeti, so takšni, kakršnih ni nikdo slutil, ko so se začela mirovna -'o-gajanja med Nemčijo in boljševiško Rusijo. Ce se izvede mirovna pogodba, ki jo je Nemčija leoi ultimat dostavila Rusiji, da se sprejme tekom 43 ur in v Brestu Litovskem podpiše tekom 3 dni, bo Rusija popolnoma odrezana od Evrope in potisnjena proti Aziji Rusija izgubi Ukrajino in Poljsko, ki nota popolnoma samostojni in neodvisni državi, izgubi Litovsko in Kuronsko, vsled česar bi reka Dvina borila bodočo južnozahodno mejo Rusije. Rekli smo. Dvina bi tvorila mejo. Zakaj v dejanskih razmerah ne bo tvorila. Onstran Dvine sta še namreč ruski pokrajini Livonska in Estonska, kateri bo Nemčna tudi okupirala, in sicer, kakor v ultimatu izjavlja, s svojo policijsko močjo. Kam nazadnje prideta ti dve pokrajini, o tem molči mirovna pogodba. O tem bo določalo tamošnje prebivalstvo v senci in pod varstvo, a — nemškin bajonetov1. Kakšna bo ta odločitev, si lahko mislimo. Boljševiki so gotovo nesposobni, da bi ti dve pokrajini rešili za Rusijo, Onstran, Finskega zaliva proti severu ležeča Finska pa je že proglašena m neodvisno, samostojno državo. Tako bi torej Rusija izgubila široki zemeljski pas, segajoči od obližja reke Don na- jugu do švedske meje na severu, zenite, ki spada med najrodovitnejše ruske kraje in na kateri prebiva nadl 50 milijo ov prebivalcev, torej več kakor polovica vseh prebivalcev evropsko Rusije. Tako bi bila Rusija v svojem razvoju vržena nazaj za več kot 200 let, na dobo pred Petrom Velikim.
Ali bo mogla Rusija preboleti to velikansko izgubo ? Ali se ne bo ruski medved iz omamljen ja, ki ga je povzročil sedanji siloviti udarec, zopet vzbudil ter razjarjen zahteval nazaj, kar je iiekda» bilo njegova last? Z užaljenim ljudskim čutom se ni šaliti. Alzaeija in Lotarinška, brez katerih bi ne bilo sedanje svetovne vojne, sta zgodovinski dokaz zato. Ali mar Evropa potrebuje še drugo Alzacijo-Lotarinškc na vzhodu? Ali naj militarizem, ta strahovTa sesav-ka ljudskega premoženja, še tudi po sedanji vojni v-zbuja in vzdržuje med evropskimi diržavami tekmovanje v oboroženju? In to vse zavoljo tega, da nemški imperializem doseže in ohrani svoje osvajalno ei-lie? Poleg tega bodo nove dlržave in državice, ki se bodo dvignile na zemeljskem robu nekdanje ruske monarhije, stalno pozorišče rovarjenja in zmed Tako bo Balkan, to permanentno evropsko smodnišBe, Is Balkana preko Rumunije podaljšan skozi Evropo do Švedske meje. To bo uspeh miru v Brestu Litovskem.
Da M mir z Rusijo pospešil splošni mir, tudi r.i misliti. Angleški finančni minister Bonar Law je te dni izjavil, da vojne ne bo tako kmalu konec. S-plošni mir, ki bo sklenjen, bo sporazumni mir brez aneksij in kontribucij ter bo temeljil na načelu narodne pravičnosti in prava o samoodločbi narodov. Mir, ki ga je Rusija bila primorana podpisati, spraviti v to okvirje, je težavno početje, ki se ne da podpreti z razlogi, marveč z mečem. Annectere = privezati, pritegniti, priklopiti, pridružiti. Ce namerava Nemčija Litevsko in Kuronsko odtrgati od ruskega feritorialnega gospodstva ter jo popolnsma pritegniti v svojo interesno sfero, ali ni to aneksija? Nemčija pa Še ima v tem oziru dalje segajoče namene. List „Kölnische Zeitung“, ki zastopa zunanjo politiko Berolina, piše:	„Nemčija mora imeti odprto in varno
not do ruskega tržišča. Zato mora vsa Kuronska, Livonska in Estonska priti pod nemško oblast. T ako bi bile zavarovane severne ceste v Rusijo. Toda to ni dovolj; treba jih je tudi zavarovati na jngo-vzhodu. Tukaj pa se nova poljska država vleče kakor klin med ruskim tržiščem in ruskim kupcem. Ker Poljaki niso dovolj zanesljivi, je treba realnih tgarancib“ — Potemtakem je treba rešitve poljskega vprašanja ne v avstro-poljskem smislu, marveč v smislu ekonomskih interesov Nemčije.
Nemški imperializem ima torej visoke in široke cilje. Docela jih je uveljavil proti Rusiji* ko se je z boljševiki sklepal mir.
Državni zbor.
V	torek je imela državna zbornica dve seji, in sicer predpoldne in popoldne. Predpoldanska seja ;e trajala le kratko časa. Ministrski predsednik dr/v,-tez Seidler je naznanil zbornici, da cesar m vzel na znanje odstopa obeh poljskih ministrovi CvinklinsLe’ ga in Tvardovskega. Nato je predložil naučni minister zbornici zakonske predloge glede izobrazbe in u-sposobljenosti učiteljskega osobja na ljudskih in meščanskih šolah. Zbornični predsednik dr. Groß je nate naznanil zbornici, da prekine sejo do 2. ure po*. v svrho posvetovanja in pogajanja vlade z načelnici opozicionalnih strank..
Med prekinjenjem se je vršila seja načelnikov na kateri se je n aglašalo, da se naj proračunski provizorij zaenkrat odstavi z dnevnega reda, da se dobi čas za pogajanja med vlado in parlamentom. Meo tem pa naj reši zbornica razna poročila odsekov.
V	popoldanski seji, ki se je pričela ob /43. uri, je zbornični predsednik naznanil v načelniški konle-renci dogovorjeni dnevni red, ki obsega Štiri manjša odsekova poročila. Zbornica je sprejela predlagani dnevni red in sicer kot prvo točko ureditev določb pri prodajanju fideikomisov. Poročevalec dr. Waldner je izrazil željo, da se storijo potrebni koraki, da se fideikomisi v 'Avstriji sploh odpravijo. Seja, ki je trajala komaj dober četrt ure, je bila nato zaključena. ,V isti seji je bilo vloženih več interpelacij, predlogov in vprašanj. Poslanec dr, Korošec je vložil interpelacijo glede postopanja oblasti napram prebivalstvu v Dalmaciji in Sremu, zatem štiri interpelacije glede zasledovanja Jugoslovanov na Koroškem, v I-Stri iu v Dalmaciji in poslanec Pogačnik interpelacijo zavoljo postopanja okrajnega glavarstva v Beljaku proti Slovencem v zadevi nezakonitega prevzemanja goveje živine v Pliberku.
V	sredini seji se je nadaljevala razprava glede prodajanja lideikomisov. V razpravo je poseglo več govornikov. Poslanec Jarc je zahteval, da bi naj cesarska naredba glede na prodajo kmetskih posestev ne bila veljavna samo za časa vojne, marveč da bi se naj izdala slična določila tudi za dobo po končani vo:ni. Nadalje je zahteval, 'da vlada predloži zbornici zakonsko predlogo, zadevajočo razlastitev obširnih lovišč veleposestnikov in grajščakov, ki so nastala na ta način, ker so se pokupila razna kmetska posestva in spremenila v lovišča. Nadalje bi so naj potrebno ukrenilo, da bi se naj porazdelila taka veleposestva, katerih se vsled prevelike razsežnosti ne more v svrho ljudske prehrane primerno obdelovati. Sploh bi moralo v tozadevni zakonodaji veljati načelo, 'da je zemlja za to tu, 'da prehrani prebivalstvo. Zbornica je nato v drugem in tretjem branja sprejela zakonsko predlogo glede 'določb pri prodajanju fideikomisov.
Pričela se je nato razprava o drugi točki dnevnega reda, o zakonski predlogi glede pridelovanja fos'orovo kislino vsebiročih gnojil. Ko je poseglo a razpravo več govornikov, je bila seja zaključena.
V seji brambnega odseka je podal domobranski minister izjavo, da je vlada že zvišala pokojnine vojnih invalidov, častnikov in vojaških uradnikov, ki so pred letom 1900 stopili v pokoj, kakor tudi pokojnine vdov in sirot vojaških oseb.
r	:	,• ' IT'
Jugoslovanski klub je vložil te dni zopet večje število interpelacij o preganjanju1 'Jugoslovanov, in sicer: interpelacijo radi strahovlade naglega soda v Dalmaciji, glede preganjanj Slovanov v Sremu, glede prepovedi razširjenja lista „Glas Slovenca, Hrvata in Srba“ v zasedenih delih Srbije, glede zlih dejanj nekega nemškega nadzdbavnika v Srbiji, glede strašnih- zločinov v Srbiji, ki jih je izvršilo vojaštvo nad domačim prebivalstvom, glede preganjanja župnika in pisatelja Fr. Ks. Meška, odvetniškega kandidata Josipa Koščina, učiteljice Milke Volarič in Ni-'dola Adžija Damasova iz Drniša v Dalmaciji, glede groznih razmer v vjetniškem taborišču v Brunovi na Češkem.
Turki zasedli Trapecunt
'Turki so> 'dne 24. februarja zopet zasedli kav-kaško mesto Trapecunt, katero so 'dne IS. aprila 1. 1916 zavzeli Rusi. V turške roke ste prišli tudi mesti Erzerum in Mamahatum (zahodtno od Erzeruma).
Nemiri na Irskem.
Sinnfeinovei razvijajo na Irskem živahno agitacijo za svobodo Irske. Nemiri so izbruhnili po celi deželi.
rač> j *Eaših vjetnikov iz Rusije.
Iz vojnega časnikarskega stana se poroča, da je ruska vlada istočasno s svojo izjavo, da
Ije vojska končana, tudi , odredila oproščenje vseh v Rusiji se nahajajočih vojnih vjetnikov. Ser pa vladajo v Rusiji zelo nere sne razmere, je nemogoče organizirati reden povratek vjetnikov v domovino Vsled tega potujejo naši vjetniki zadnje tedne na lastno roko. V sak dan i h pride 4000 — 5000 na našo vzho iucga,-liško fronto, kjer jih naiprvo škod 14 dni ob držijo v karanteni zavoljo mi rebitnih kužnih bolezni. Vjetniki se obdržijo potem 4 tedne v armadnem območja, odkoder jih pošljejo k njih nadomestnim od lelkom, kjer se jim mora dati itedenski dopust:
Politične vesti.
'Oms—móS*-'
Načelniki 'državnozborskih strank pri cesarju. ■V £redo so bili poklicani k avdijenci pri cesarju načelniki strank, za Jugoslovanski klub dr, Korošec in za Cehe poslanca Stanek in Tušar, v četrtek stapa bila zbornični predsednik dr. Groß, načelnik nemških krščanskih socialcev prelat Hauser in načelnik nemškonacionalne zveze poslanec Waldner. V torek in sredo se je dr. Seidler pridno pogajal z opozieio-; nalnimi strankami, 'da bi jih pridobil za glasovanje za državni proračun, ker nima za to potrebne večine, kajti kosedaj se je opiral samo na Nemce. Zdaj le pa začel uvidevati, da vendar ne gre brez Slovanov, ali celo proti Slovanom. Sebe in državo bi bil lahko rešil iz zagate, v kateri se sedaj nahaja on in I njegova vlada, če bi bil izpolnil zahteve Cehov in Ju-! poslovanov. Vsaka avstrijska vlada, naj ji načeluje j dr. Seidler ali kdo drug, mora priti 'do prepričanja,
I da v Avstriji tako dolgo ne bo konca stalnih k iz,
J dokler ne bodo izpolnjene upravičene zahteve Cehov I in 'Jugoslovanov.
I Sprememba pri prehranjevalnem uradu. Cesar I ’le spredel demisijo prehranjevalnega, ministra Höfer-j ja in je imenoval podravnatelja državnih železnic j dvornega svetnika Ludovika Paul za predsednika --I ne ministra — urada za ljudsko prehrano. Urad sam I bo popolnoma podrejen ministrskemu predsedniku, f Nemški nadporočnik govori v državnem zooru : za Jugoslovane. Po sklepu državnozborske seje one 27. februarja je vstal na levem delu galerije nadporočnik in je pričel govoriti v zbornici: „Ali ne bi bi-I lo mogoče, da bi v ljudski zbornici prišel enkrat do ; besede tudi vojak? Nočem o tem govoriti, o čemur se jo tukaj obravnavalo. Govoriti hočem o splošnem po-* ložaju. Prihajam s fronte ob Piavi. Ali smem govo-! riti?“ V dvorani navzoči slovanski poslanci so m« i zaklicali: „Da, da!“ In nadporočnik je govoril: „Bo-1 rim se že Četrto leto v srbsko-hrvatskem polku. Jaz g sem Nemec ter sem ponosen na svojo narodnost, pa I vendar sem poln Sikrbi za njega bodočnost. Sili me.
I da izjavim, 'da sem v Srbo-Hrvatih našel narod — f poln najsijajnejših lastnosti v pravem pomenu bese-! de. Že leto in dan me muči dejstvo, ker stališče na-3 šega naroda napram temu ljudstvu ni pravo. Že doi-I go sem Čakal trenutka, ko bodo Nemci rekli, da za-1 služi srbsko-hrvatski narod prav poisebno naklonje-I nost. S Srbo-Hrvati se gotovo med vsemi avstro ogr-I skimi narodi ravna najslabše. Ta narod bi morali I Nemci podpirati. (Bravo-klici v zbornici.) Gospoda I moja! Vi se zabavate z menoj. Tega nisem pričako-I val. (Nekaj poslancev v zbornici zakliče: Ne!). Mene I ne žene napuh“, je nadaljeval nadporočnik, „in če f smem od koga pričakovati, tedaj pričakidem od svo-I jega naroda, 'da bo vrnil Srbo-Hrvatom pravičnost! j Ce smem kje govoriti, je pač tukaj, kjer se me mora I poslušati. 'S svojo uniformo sem ločen od javnega de-} lovanja. Zabranjeno mi je, delati politiko. Nehajmo z I narodnim bojevanjem. Predvsem zahtevam od svojega I naroda., 'da prednjači z lepim zgledom. Ce ima nemš-! ki narod vodstvo zbornice v svojih rokah, mora tudi j v tem oziru iti naprej." — Zbornični služabniki so 1 hiteli h govorniku in so ga odvedli v zbornično pi-I sarno. Tam se je 'dognalo, kdo da je in se ga je od-I pustilo. Nadporočnik se žove Edvard Wenzel in slu-I ži pri 22. pešpolku ('Sinj v Dalmaciji). Dogodek je v-I zbudil veliko pozornost med poslanci.
Prof. dr. Pivko. Kakor znano, zaganjajo Ncm-I ei in nemškutarji velik krik zaradi prof. 'dr. Pivka. I Kdor pozna njegov značaj in ve za njegovo hrabro I obnašanje v vojski (ne pa v kavarnah, na. kolodvorih I in po ulicah!!), ne verjame tega, kar pišejo Nemci, f Zato bi bilo dobro, da isti, ki imajo tudi pozitivne I dokaze za nemško obrekovanje, to nemudoma sporo-1 čijo Jugoslovanskemu klubu. (Sporočamo tudi, da jo I gospa dr. Pivkova zopet na prostem, ker so bila ob-I rekovanja proti njej popolnoma neutemeljena.
Pozor! Nemško časopisje in nemški politiki zbirajo v zadnjem času material; medtem seveda največ- obrekovanj, da bi pokazali ne morda hrabrost jugoslovanskih vo'akov in častnikov, ampak njihovo nezanesljivost. Tukaj velja: Oho za oko! Material je treba vposlati Jugoslovanskemu klubu. Kljub temu, da je toliko Nemcev, oficirjev in vojakov, zaposlenih v varnem zaledju, se bo pri Nemcih dal zbrati obilen material.
Radgona protestira. Mestni zastop radgonski je tudii protestiral proti ustanovitvi jugoslovanske države pod žezlom Karla J. v smislu 'deklaracije z dne 30. maja 1917 Jugoslovanskega kluba) posla cev na ; Dunaju. Ko bi mestni očetje vedeli, kakšna Čast še ; čaka Radgono, bi strmeli. V jugoslovanski državi bo i namreč Radgona zopet, kakor je bila pred kakimi ti-I soč leti, glavno mesto obnovljene nekdanje slovens-I ke županije Dudlebske in se še lahko zgodi, da bo I celo pl. Kodolič njen prvi veliki župan. V Dudlebski j županiji bodoi združeni ogrski in štajerski Slovenci to in onostran Mure in Radgona bo njih kulturno in gospodarsko središče.
Gradtc proti naši deklaraciji. V seji graškega občinskega sveta se je sprejel nujni pre dog dr B e-nerta, v katerem občinski svet protestira proti ns-; tanovitvi jugoslovanske države ker bi se s tem nemške naselbine na ingu izročile na milost in nemilost Jugoslovanom. Nemcem bi se s tem odrezal dohod do Adrije. Občinski zastop mesta Gradec torej iz;avlja, da ne bo nikdar dopustil, da se kaj takega izvrši in se bo boril proti ustanovitvi Jugoslavije z vsemi sredstvi. — Za nemškonaciooalni I predlog so glasovali nemški nac onaic^ in krščan-J ski- socialci, proti pa socialni demokratje, kateri so f stavili svoj posebni priding.
Konference dr. Duhač—dr. Orosel. Mariborska j e. kr. državno pravdništvo nam piše: „Slavnemu u-1 redniš'tvu „Straže“ v Mariboru. Sporočilio v št. 16 j ,Straže“ z dne 25. svečana 1918 na tretji strani:
I „Konference dr. Duhač—dr. Orosel“ se temeljem § j 19 tisk. zak. uradno popravi, kakor sledi: Ni res, da I ima c. kr državni pravdnik dr. Ferdinand Dukatsch' j z dozdevnim vodjem mariborskega nemštva dr. Oro-I slom skrivne politične konference in toraj tudi ni res, j da so te konference v zvezi s kako nemško izjavo j proti Jugoslovanom. C. kr. 'državno pravdlništvo v I Mariboru, dne 27. svečana 1918. C. kr. prvi djržavn* j pravdnik :‘V. Verderber 1. r.“
Ptujski okraj za deklaracijo. Za 'deklaracijo j Jugoslovanskega kluba so se izrekle sledeče občine j in korporacije iz ptujskega okraja: Mestni Vrh, Kili car, Krčevina pri Ptuju brez Z ave a, in Hajdina; v I občini Kicar se je nabralo 304 podpisov, Janežovei I 173, Podvinci (možje in fantje) 101, žene in dekleta I 160: krajni šolski svet za ptujsko okolico v seji dne I 24. februarja, in mnosi zastopniki občin ptujskega o-I kraja.
Ptujski okraj spet pošilja vabila našim in Šta-I jerčiianskim n »"(im ro udn skem okraju, da bi šli 1 na Dunaj k cesarju protestirat proti ustanovitvi Ju-1 goslaviji; toda naši župani so prezavedni, da bi šli I kedaj na te 'Ornigove limanice,
(Ljutomerski okraj. Strasten nasprotnik proti j Jugoslaviji je ljutomerski živinozdravnik Schmidt.
I Kakor izvemo od verodostojne strani, sestavlja on I neko protiizjavo in skuša pobirati podpise za njo. Pa I verjamemo! Niegov nastop se nam je zdel dovob su-! mljiv že na nedeljskem županskem shodu v Ljutome-1 tu, ko je z izzivalno opazko skušal dražiti župane I celega ljutomerskega okraja, Češ, da se naj brigamo ! bolje za to, koliko živine bomo oddali, kakor pa za j Jugoslavijo. Med župani je nastalo vsled tega veliko f ogorčenje. Mi Ammo, da ideali nemških zagrizencev ni I Avstrija, ampak VsenemČijal Mi se trudimo zanaša I sveto pravično stvar, od vsenemcev, Td živim .med I nami in od naših žuljev, se paß ne 'damo več koman-! dirati.
Prehranjevalni nadzornik pl. Baltz proti Slo-I vencem. Ko je vlada ustanovila mesto prehranjevai-I nega nadzornika za Slovenski Stajer, se je reido, da j bo imel prehranjevalni nadzornik nalogo posredovati 1 ped ljudstvom in vi a db. Na to mesto je prišel nadpo-I večnik v r. Baltz pl. Baltzberg, ki pa baje ne razu-j me ne besedice slovensko, O delovanju tega gospoda i je prihajalo že od raznih strani veliko pritožb, aa ne j ume jezika našega ljudstva, in o 'drugih njegovega f referata se tikajočih zadevah. In dne 26. februarja je s pl Baltz dokazal, dia mrzi slovensko ljudstvo, da nas Ì smatra za tujce, ki na Slovenskem Stajerju mso go-I spodarji. Na celjski magistrat je za ta dan ,pl. Badz j povabil zastopnika vseh slovenskoštajerskih cucraiev,
1 da se pogovorijo o nameravani spremembi načina re-! kvizicije žita in krompirja. Po njegovem referatu s® I ie razvila debata o novem sistemu rekvirirauja, ka-I tere so se poleg uradnih funkcionarjev udeležili tudi 1 gg. Roblek iz Žalca, potovalni učitelj Goričan in Žeji bot iz Maribora. Ko je naš zastopnik začel govoriti ; slovensko ter je hotel označiti želje kmetskega ljud-1 stva glede sistema, je skočil g. Baltz po koncu in j@ I prepovedal g. Žebotu govoriti slovensko in sicer z I motivacijo, da on (g. Baltz) ne razume slovenskega 1 jezika in da tako tudi sodi o večini navzočih. Kar I enostavno je zapovedal, da naj govori naš zastopnik I nemško ali pa mu mora odvzeti besedo. Urednik Že-f bot. ki je hotel govoriti strogo stvarno, je ugovarjal f proti temu 'Slovence žalečemu nastopu g. nadzornika
Iin se je v znak protesta odpovedal besedi. Med navzočimi je napravil nastop g. Baltza mučen uhs. Vi-! ‘delo se je, da nihče ni odobraval njegovega nastopa,
I a žal toliko poguma nikdo ni imel, da M s protesti-* I rajočim slovenskim zastopnikom zapustil sejno dvora-I no. V slovenskem Celju, v sredini slovenske zemlje. 1 se bo vendar smelo govoriti slovensko. G. Baltz pL I Baltzberg pa, je dokazal, ‘da ne sodi na Spodnje Sta-
gersko. Proti nastopu o. kr. prehranjevalnega na*d-sornika Bältza odločno ugovarjamo: 1 Vprašamo viario. kako si drzne za' Slovenski Stajer na tako mesto taviii človeka, ki je našemu ljudstvu tuj po jezi-in tuj po svojem mišljenju, Naj kmalu izgine iz slovenske dežele!
¥ soji gosposke zbornice dne 27. februarja se le vršila razprava, o nujnem predlogu barona Czechia in tovarišev, da zbornica izreče e voj e popolno zaupanje zunanjemu ministru grofu Czerninu za njegovo uspešno zunanjo politiko povodom sklepanja miru ■jr Brestu-Litovskem, Ob tej priliki je rekel baron Cze-dik, da je formula: Mir brez aneksij še danes v veljavi, vendar pa ne izključuje poprav meja. Noben Avstrijec hi ne mogel priznati, da bi Lovčen zopet, prišel pod staro oblast. Tudi na italijanski meji je potrebno, da se meje popravijo. Nihče si ne more misliti miru, ne da bi se zasigurate zveze z Bolgarijo in brez posesti Belgrada.
Volitve v Španiji. Pri volitvah v špansko zbornico je baje zmagala Nemčiji prijazna struja. V Mar dridu je izvoljenih 5 Nemcem in 3 ententi prijazni kandidati. Propadel je vodja rajdikaljniih republikancev in prijatelj entente, vojni hujskač Aleksander Lerroux.
««viets
Minister dr. Ivan vitez pl. Ž o Iger —j tajni svetnik. Cesar je imenoval ministra Žolgerja za svojega tajnega svetnika.
Odlikovana učitelja. Ivan Žolnir, nadučitelj v Ptuju, sedaj v vojaški službi kot enoletni prostovol-jec-naredjnik, je bil odlikovan z zlatim zaslžnim krilcem, in Franc Poljak, učitelj v Mariboru, zdai kot poročnik v vojaški službi, je bil pa odlikovan s Sig-oum laudis.
Učiteljske draginjske doklade za leto 1918. Itedodsek proračunskega odseka, kojega Član je za Jugoslovane poslanec dr. Verstovšek, se je dne 26. februarja barvil z draginjskimi dokladami za učiteljstvo v letu 1918. Priznalo se je splošno, da tako ne gre, kakor se je delilo doklade dozdaj. Pododsek je predložil vodilne misli za zakon, po kojem bi se dež. odbora vezalo pri razdelitvi : «pred vsem se zahteva večja enakomernost v višini. Zlasti Kralnjsika je skrito najmanj dala učiteljem. Mora se ozirati tudi na penzijoniste. Višina doklade določi se analogno dokladam državnih uradnikov od XI. do VITI. činovn. razreda. Zdaj ima vlada končeno se izjaviti, je li pritrjuje odsekovim načelom, ki bi državo stale o-kroglo 200 mil. K,
Slovenske posojilnice k slovenski Zvezi! 1z Ptuja nam pišejo:	Vaš dopis glede posojilnic, ki so
Članice Verbanda v Gradcu, je našel povsod veliko priznanje. Tudi „Slovenski Narod“ je istega ponatis-
nil.	Ge. učitelji, s katerimi sem imel priliko govoriti, so povdarjali, da delujejo na; vsak način na to, da bodo postale te posojilnice članice slovenske zadružne organizacije. Poteg posojilnic pa so Še kmetijske zadruge v Žalcu, Središču, Cvenu, Ptuju, frsničar-Ske zadruge in konjerejske zadruge članice nemškega Verbanda. Ako resno stremimo zatem, da dosežemo Jugoslavijo v smislu majniške deklaracije, potem moramo z vsem: močmi delati nato, da bomo v vsakem oziru neodvisni odi tujega vpliva, tuje odvisnosti Kake malenkosti nas no smejo ovirati pri našem stremljenju, saj vemo, da n. pr. 103 posojilnice Stenice ljubljanske Zadružne Zveze prav izvrstno izhajajo in izkazujejo nad 1 milijon K rezervnih zakladov. V krogu članov vseh posojilnic se pričakuje, cfla se bo na letošnjih občnih zborih povsod razpravljalo c pristopu k slovenski zadružni organizaciji.
Slovenski krojači, na plan! Zadruga krojaških mojstrov za Slovenski Staier v Celju je izvolila na svojem občnem zboru dne 4. februarja l. 1. «a načelnika g. Antona Selišek in g. Maksa Zabukovšek za podnačelnika. Ker bo ta zadruga igrala v Času prehoda iz vojne do miru in v poznejšem roku pri dobavi surovin in pri razpečavanju izdelkov za Slovenski Štajer Še odločilno vlogo, se vabijo južnoštar jerski krojači v lastnem interesu k zanimanju za t® svojo stanovsko zadrugo. Krojači, na plan!
Dr. Jurič in Havliček. Poroča, se n«m, 0a bi je studenški župan, advokat dr. Jnr:Č, dal napraviti za potovanje na Dunaj lodnasto kmetsko obleko. Krojač jo je moral v naglici dovršiti. In minil je Čas od Ì3 do 15. februarja, a ne dr. Jurič, ne drugi srečni izvoljenci niso rabili novih ali starih, ne lepo zlikanih oblek. Mariborski občinski. svetnik Havbček je kot roten Ceh menda sam za uresničenje Češke deklaracije, odločno pa je nasproten jugoslovanski dek-iaraeiji. To je menda mislil povedati na Dunaju,
Nemci ne marajo koruznega kruha. V „Tages-pošti* Čitamo, da so baje graški nemški strokovnjaki Izrekli mnenje, da je nemogoče iz same koruzne moke speči užitni kruh. Zahtevajo, da se mora pridjati koruzni moki vsaj 20% moke žlahtnega žita. Fini že lodei graških in gornještaterskih Nemcev torej ne prenesejo koruzne moke. Pri nas na Slov. Stajerju pa jedo v mnogih krajih že od nekdaj sam koruzni kruh, pa te gre! In naše slovenske kmetice in delavke znajo peči iz koruzne moke prav lahko uži ten kruh. Ce nemški peki tega ne znajo, pa se naj gredo učit k Slovenkam. Sicer pa se slovenski Šta-
jerci ne jbomo ppav1 nfjö kregali, če mam Nemci prepustijo ves koruzni pridelek, sami pa si naj poiščem nadomestilo, kakršnokoli si želijo.
Pošiljanje poštnih zavojev ustavljeno. Poštni uradi do preklica ne smejo sprejemati nobenih zavojev v kakršnokoli smeri. Izvzeti so segnò nujni z avo ji, pošiljatve za vojno pošto in. denarne pošiljatve.
Poletni čas. Po poročilu, berolinskih l.štov bo tudi letos v Avstriji in v Nemčiji upelja.n nov poletni čas slično kakor v lanskem letu in sicer se bode pričel s 1. aprilom in se bo končal dne 14. oktobra.
Ruski vjetniki se ne zamenjajo z laškimi. Domobranski minister je odgovoril na interpelacije poslanca dr. Benkoviča in tovarišev glede nameravane ■ zamenjave ruskih vojnih vjetnikov z laškimi, da vo- j jaška oblast tega ne namerava storiti. Ruski vjerni- j ki s® Še ne bodo odposlali v Rusijo.
Zadružništvo. Z ozirom na razna vprašanja ] povdarjamo, da je Zadružna Zveza v Ljubljani naj- j večja jugoslovanska zveza po številu članic, kakor j tudi po kapitalu. Njen dolgoletni predsednik je bil 1 dr. Krek. po njegovi smrti pa je bil izvoljen za pre .- j Bednika dr. Korošec. Za Šfajerako obstoji pododbor j v Mariboru, kateri vodi vse zadružništva se tičoče j zadeve na. Štajerskem. Istemu pripadajo 103 posojilnice in 18 kmetijskih zadrug na 'Spodnje-Stajerskem. Natančno poročilo o stanju cele organizacije koncem teta 1910 je prinesla „Straža“ dne 8. februarja t. 1. Vse posojilnice so imele okrog 30 milijonov K hranilnih vlog, rezervni zakladi vseh članic znašajo čez 1,100.000 K, odvišnega denarja izkazujejo posojilnice čez 15 milijonov K. Povdarjati se mora, da je Zadr. Zveza v Ljubljani bila ista, ki je sama uredila vse 1 zadruge, hi so bile v slabem položaju, da ni nikdar pritiskala na člane in da je s prirejanjem zadružnih in drugih gospodarskih tečajev vzgajala zadružne delavce in budila zanimanje za razne gospodarske panoge, katero delo bo spet po vojni vršila.
Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. n. : Dr. Urban Lemež, odvetnik, Slov. Bistrica (Potočnik kontra Vrečko) 10 K; dr. Florijan Kukovec, odvetnik, Slov. Bistrica (Jančič kontra Brglez) 20 K; P, Holcman, kaplan, Maribor, 20 K; Ivan Medvešek, župnik na Tinjah pri Slov, Bistrici, 40 K; Neimenovani g. vojni kurat 70 K; Gostija Slavič—Žnidarič, Iljaševci, 16 K; Frane Močnik, župnik, Sv. Stefan pri Šmarju, 5 K; Gašper Zrnko, župnik v Puščavi, mesto venca na grob f rojaka g. nadučitelja Avgušt. Hauptman, 30 K; Anton Rantaša, c. in kr. vojni kurat, Usora (Bosna), 20 K; Anton Kocbek, župnik v St Petru pri Radgoni, mesto venca na grob t g. A. Hauptmana, nadučitelja pri Sv. Križu nad Mariborom, 20 K; dr. Pavel Stermšek, c. iav profesor, Maribor, kot preostanek zbirke I. b razreda za vienee po f tovarišu Kosu, 20 K ; Slovenski rodoljub po g. notarju Lokarju 20 K: Franc Ogrizek, župnik, Dramlje, 10 K; Mohorjani v Pamečah pri Slovenjgradcu 18 K; Mohorjani v Starem trgu pri Slovenjgradcu (po g. kaplanu Vrbanjšeku) 32 K; dr. Anton Medved, c. kr. profesor, Maribor, na čast pevcem ob godu g. šolskega svetnika Fr, JerovŠeka, 20 K; Biber Srečko, c. in kr. fregatni poročnih,* Pulj, 20 K; Zacherl Fran, učitelj, Ljutomer, 5 K; Alojzij 'Arzenšek, stolni kanonik, Maribor, 10 K; Hinko Škorc, kaplan, Ribnica v Dravski dolini, 25 K; Posojilnica v Mariboru,. v spomin f g. blagajnika Rapoca 50 K : Vršič I., Sv. Tomaž pri Ormožu (nabrano), 20 K; Ivan Pajtler, župnik pri Sv. Rupertu v Slov. gor., na gostiji gdč, učiteljice Felicite Škrjanec in g. Alojzija Schicker nabrali odlični gostje 130 K; I. Rop, kapi. pri Siv, Ani, nabrano na ■gostiji v Frolahu pri Sv. Ani 40 K; Roman Skerbec, župnik, Prevorje, mesto venca f. g. Krener 22 K; Fran® Bračun, c. kr. profesor, Maribor, 100 K. Vsem p. t. gg. darovalcem prisrčna hvala! — Pirc, t. č. blagajnik.
Za Krekov spomenik so darovali pri tiskarni sv. Cirila: Stamec Alojzij, posestnik, Krčevina, 2 K ; Serbela Benedikt, Četovodja, 47 pp., 10 K: Posojilnica v Križevcih 50 K; Okrajni odbor Gornjigrad 250 K: Občina Rečica v Savinjski dolini 100 K: Baznik Janko. c. in kr. vojni kurat, 20 K; Žene in dekleta v Lučah v Savinjski dolini 38 K; Železnik Gregor, posestnik, Gradišč pri LuČanah. 3 K : Alojz in Frančiška Razlag, Sitarovci, 2 K; Bajt Ignac, c. kr. ka-znilniČni učitelj, 10 K; Rečko Jožef, nabral na gostiji v Slivnici pri Celju, 16.40 K; Potočnik Franc, Ormož, 17; Dobaj Anton, posestnik, Sv. Jurij ob P,. 10 K; Rožman Frančiška, 'Staranovavas pri Križevcih, nabrala med agitiranjem za Jugoslavijo, 41 K; Nadporočnik Jan Juderka 5 K; ognjenika Vale M 2 K, in Ra-dak Dušan 2.50 K; ter Četovodja Vob er Franc 1 K in Žajo Josip 1 K, vsi od c. in kr. trdn. top. polka Št 5 v Tivatu v Dalmaci ji ; Neimenovan iz Pobrežja 5 K. Hvala vsem darovalcem!
Pozor na poštne znamke iz teta 1916 ! Stare poštne znamke iz leta 1916 po 15, 20, 25 in 30 vin., na katerih se nahaja podoba našega rajnega cesarja Franca Jožefa I., ter dopisnice in zalepke iz 1. 1916 so veljavne bile samo do dne 1. marca 1918.
Tobak hi dovoljeno saditi. Na mnogih krajih vlada mnenje, da je dovoljeno saditi tobak. Pri fi j naučni oblasti smo zvedeli, aa je gojitev tobačnih ra ; stlin v naših krajih pre'koste j strogo prepovedana. ;
Kadilci, pozor! Po raznih gostilnah, kavar- : nah in še celo na ulicah in cestah prodajajo razni goliufi, ki so v vojaški obleki, raznotere „fine“ cigarete, komad po 12 vinarjev. V teh cigaretah pa ni
nič pristnega tobaka«, marveč — posušeno konjsko blato I
Dogodek v Formina. Poslanec Brenčič in tovariši so vložili dne 20. februarja na justičnega ministra nasledr jo interpelacijo: Nekaj dni po žal strierò dogodku v Forminu kjer je žitni komisar W e-derwohl na višjo odredbo brezobz rno nastopal proti kmetskemu prebivalstvu ia to moral plačati s svojim ž vljenjem, je na licu mesta v navzočnosti preiskovalnega sodmka dr. Fürstbauer ja fot grafitai notarski kandidat notarja dr StraLIe. Napravil je baje deset slik: 1. Napadalce z orožjem, 2. Skupino orožnikov, ki so aretovali ljudi. 3. Komisijo z obdolženci (2 sliki) 4 Komis jo samo. 5. Položaj po prvem napadu. 6. Neka žena kleči na Wie-derwohlu. 7. Napadalci okoli Wiederwdila. 8 Wiede? wohl na tleh, napadalci se oddaljujejo. 9. Dva posnetka, ki predstavljata rekvizicijsko komisijo z napadalci. 10. Napadalci na preži. Slike delijo javno, da bi na ta način zasmehovali ljudstvo m hujskali proti njemu. Da imajo te sliRe namen služiti le političnim namenom, dokazuje že okolščina da so skušali ta žalostni dogodek izkoriščati v nemškem časopisju, medtem ko nekega drugega slučaja, ki se je dogodil v okraju Arvež, niso niti objaviti, marveč ga skušali prikriti, ker je pač šlo za nem-fko prebivalstvo. Zato vprašijo podpisati: 1 Ali je Njegova ekscelenca voljna okrajnega sodnika dr. Fürstbauerja radi teh fotografskih posnetkov pofcii-: ati na odgovoi ? 2. Aii je Njegova ekscelenca voljna odrediti, da bodo vse slike takoj zaplenjene?
Pismo ruskega vjetnika. Janžekovič Frane iz Gorišnice piše svojim staršem: Preteklo je že pet mesecev v tretjem letu mojega žalostnega vjetmštva, a nikdar se mi ni vzbujal spomin na domovino tako kakor sedaj, ko ležim v bolnišnici. Ko pride nedelja ali kak« praznik, prihajajo roditelji obiskat svojih ranjenih sinov. Prinesejo jim kruha, mesa itd., in čeravno ranjeni ali holani, lajša jim njihove bolečine zavest, da ležijo na domači zemlji, kjer jih obiskujejo in tolažijo njihovi dragi. Kako pa jaz? Ločen od svojih dragih, ne vem ne za nedeljo ne praznik, in živim kakor nema živina, ki je zmiraj vprežen a v svoj težki jarem. Nikdo ne pozna mene, nikogar jaz. Ne pridejo me obiskal ne oče ne mati, ne znanci in ne prijatelji. Kdaj se nas Bog usmili in reši iz te-le grozne muke? Kdaj pride čas, da bomo zaslišali preveseli glas: „Povrnite se v svojo domovino!“ Mogoče nikoli! Oh, presrečen bi bil dan naše vrnitve m gotovo najsrečnejši dan našega življenja. .Čeravno meri zračna Črta od mene v mojo milo domovino 410 vrst, šel bi domov peš, bos in nag, ako bi le cmel. Tako vzdihujem kot bolnik na postelji, želeč zdravja ali smrti, in čakam na dan svoje rešitve. Pa ne obupam, ako ljubi Bog dopusti, tudi ta srečni trenutek bomo dbčakali. — Tako ubogi vjetniki! Kaj porečejo k temu tisti, ki nimajo najmanjšega sočutja z našimi vojaki in iščejo, ko oni toliko trpijo, le zabave in veselja, Četudi je grešno. Delajmo torej pokoro vsi, da se nas Bog tempreje usmili in nam da kmalu pričakati presrečnega dneva vrnitve naših dragih!
Slovenjebistriški; okraj. Zadnjo komisijo, ki je rekvirirala v tem okraju poljske pridelke, je vodil četovodja po imenu Zangger, baje bivši trgovec iz Celja. Zelo strogo je nastopal proti kmetskemu prebivalstvu, ki je radlitega vznevoljeno. Slovensko ni hotel govoriti. Ce tudi tedaj ni hotel govoriti slovensko, ko so mu slovenske kmetice nosile v trgovino srebrne kronice, o tem, pa zelo dvomimo. Ljudem je pravil, da je kmet. Ko pa je zagledal nekje „Slov. Gospodarja“ na mizi, je začel zmerjati čez njega. Čudno to, ko vendar „Slov. Gospodar“ izmed vseh časopisov najbolj brani kraietove koristi. Zato pa je nateianj, kar zahtevajo kmetje od takega „komisarja“, da ne žali njih narodne zavesti in, da se dostojno obnaša. — O Zanggerju smo dobili vse polno pritožb. S solzami v očeh nam je pripovedoval posestnik-rezervist iz poljčanske župnije, kako neprimerno osorno — da ne rabimo ostrejšega izraza — je nastopal Zangger v hišah, kjer so bile samo ženske in otroci doma. O-pozarjamo okrajno glavarstvo na postopanje tega moža! Uredništvo.
Misijonski koledar* je zaradi mnogih tiskarni-ških ovir v Ljubljani še le sedaj izšel. Tnda „1- olc-dar“ je v tej knbgi , ostranskega pomela, veteyaui-miva ji je uruga vsebina. Kakor smo bili namreč že Slovenci dosedaj skoro povsod popolnoma od .s d od Nemcev, tako tudi na misijonskem polju. Ravno zaradi tega pa ni mogla postati misijonska misel pri nas domača in se razviti tako, kakor bi se bila lah-KO. Zato smo napravili sedaj samostojen jugoslovanski misijonski načrt. Lani se je v Ljubljani ustanovila Misijonska zveza, ki ima namen organizirati mi-• sijonsko misel med Jugoslovani, postaviti zato za v-I z gote slovenskih misijonskih poklicev lastne, domar I če zavode. Potem našemu fantu ali dekletu, ki hoče I na delo v Gospodov vinograd, ne bo treba več v — I nemške in druge samostane se ubijat naiprej z nem-! ščino in ta ne bo več glavni pogoj za božji poklic, i ampak mi Jugoslovani nastopimo tudi na misijons-I kem polju samostojno. Potem nas bo prevzelo večje S zanimanje za sv. misijone in zavodi Misijonske zve-»
ze bodo mnogim našim rojakom uravnali misijonsko pot. In to bo naša najlepša zahvala za našo svobodo, ki nam jo bo dal Bog v tej vojni, da pojdejo sinovi in hčere svobodne Jugoslavije osvobodit satanovega jarma milijone, ki še „.sedijo v temi in smrtni senci.“ Vse te načrte nam natančneje razlaga novi Misijonski koledar. Opiše pa tudi vse dosedaj znane slovenske misijonarje in jih, v kolikor je bilo mogoče, prinaša celo naslikane. Zato je mejnik, ki nam kaže slovensko misijonsko preteklost in prihodnjost, voditelj vsakemu, ki se zanima za misijone. Zato si ga naročite takoj vsi, ki vam je pri srcu razširjenje božjega kraljestva na zemlji. Ce bi se zdela cena 2 K komu prevelika, naj ve, da je ves čisti dobiček namenjen misijonom. Po pošti ga naročite po naslovu: „Misijonska zveza, Ljubljana, Trg Tabor 12“, Če si pa slučajno v Celju, si ga pa lahko sam kupiš pri Sv. Jožefu nad Celjem
Umrl je vladajoči veliki vojvoda meklenburški Adolf Friderik IV. V soboto popoldne je s svojim psom zapustil grad. V nedeljo so ga našli blizu meščanskega ribnika ležati mrtvega s prestreljenimi prsi, Najbrž se mu je omračil duh.
Slovenskoštajerski poslanci protestirajo proti nasilnim rekvizicija m. Dne 28 februana so slovensko štajerski poslanci pri ministrskem predsedniku Seidlerju odločno protestirali pre ti nasilnim rekvi zie jam krme m žita Zahtevali so, Daj se v vseh kmetsk h okrajih mako pravično post pa in naj se ne nalagajo slovenskim okraj -m Večjih bremen kot nemškim. Poslane so zahtevali nadalje, m j namestnija zavzame napram slovenskemu prebi valstvu drugačno stališče kot dosedaj. Ministrski predse mik je vzel pritožbe slover skib poslancev na znmje in je obljubil, da bo dal graški na j mestu ji potrebnih navodil, da se zadosti sloven- 1 skim zahtevam.
Dopisi.
Maribor. Kako skrbi mestni magistrat, oziroma mestna sanitarna oblast, za red in snago v me- ; stu, je splošno znano. Te 'dni je prišlo v naše uredništvo več oseb, ki so nam naznanile naslednji slučaj:	Straniščna greznice hiše Luterjeva ulica št. 5 :
je bila že prejšnji teden popolnoma polna, Ker je dotekalo vedno več snovi, je pritisk vrgel kamenito ploščo greznice na dvorišče in snov se je razlila po celem dvorišču. Stanovanja so bila polna smradu. Magistratu se je že pred 14 dnevi naznanilo, da je . greznica polna, uradniki na magistratu so obljubili, j da se že bo izpraznilo, a ostalo je samo pri obli ubi. | Se le. ko je že vec dni bilo dvorišče podobro smrd- | Jiivemu jezeru, je magistrat ustregel zahtevi strank, j — Tako je naše mestno gospodarstvo. Naj bi mestni j magistrat tiste pobaline, ki napadajo mirne Slovence, l raje nagnal, naj gredo izpraznjevat greznice. Tje j najbolj sodijo.	|
Maribor. Duhovne vaje za mariborsko skupš- | Čino III. reda sv. Frančiška se bodo vršile od dne j 3 marca zvečer do dne 7. marca zvečer. Za Sloven- ! ce bodo premišljevanja v pondeljek, v torek, sredo in | četrtek ob 5. uri zjutraj in ob 3. uri popoldne. f
Slov. Bistrica. V prepreSenje nepotrebnih za- | mud sporočamo, 'da se uraduje pri tukajšnji oitrajni Sodniji na št. 5 (vložišče, legaliziranje podpisov, odpoved stanovanj i. dr.) samo od 549. do 12. ure pred- : poldne in nd 1. do 2. ure popoldne. Ta privilegij (m samo 4 ure dela na dan!) ima namreč samo oni u-radnik, ki je prepovedal v svoji pisarni strankam ! slovensko govoriti. (Ali nimate sodnega predstojnika? j Op. ur.)	J
Sl jv. Bistrica Po kratki bolezni je umrl 12 let- | ni sinček da čoegi of ria a n hišnega posestnika j M haebt Schwarza, M jo Schwarz Pogreb se je vršil j dne t marca popoldne. Halo prizadeti; obitelji na« j še sožalje !	j
Laporje. Dne 24. svečana t. 1. je umrla po kratki mučni bolezni nadučiteljev a soproga gospa F. j Lah. rojena Bevc. Pogreba so se udeležili šolarji tu- ; ka.jšrre petrazrednice s cenjenim učiteljstvom in več- j je število drugega ljudstva. N. v m. p. !
Kočno pri iSlov. Bistrici. Tudi pri nas se na- j rodna zavest vedno bolj prohuja. Posebno mladina Ì je narodno vneta. Kot izraz tega. navdušenja je po- j darila Tiskovnemu domü v Mariboru 40 K, kijih je j nabrala vrla narodna mladenka Emilija Pivec. Le j krepko naprej 1	j
Središče. Slovenska Kmetska Zveza priredi v nedeljo, dne 3. marca, ob pol 3. uri popoldne v Središču-v društvenih prostorih bralnega društva političen shod. Govorila bosta: poslanec Brenčič o drž. zboru in nadrevizor Pušenjak o gospodarskih zadevah. Agitirajte za obilno udeležbo!
Ptuj. Narodna čitalnica v Ptuju priredi dne 3. marca 1918 v Narodnem domu v Ptuju gledališko i-gro „Martin Smola“, burko v'treh dejanjih. Vstopni-' na za osebo: sedeži 1. in 2. vrste K 3.50, od 3. do
5.	vrste K 2.50, od 6. do 8. vrste K 2, od 8. do 11. vrste K 1.50, stojišče K 1. Začetek točno ob 548. uri zvečer. Po predstavi prosta zabava. Cisti dobiček jo namenjen za dobrodelne svrhe.	-	j
Konjice. Tukajšnji arhidiakon, nadžupnik in dekan mil. g. Frane Hrastelj je podaril Rdečemu križu 1000 K.
Celje. Tukaj je umrl pisarniški ravnatelj Jak. Mesareč, star 54 let.
Vransko. Slovensko katoliško izobraževalno društvo vabi vse ude in prijatelje društva na svoj občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 3. marca, pop. po večernicah v bralni sobi.
Trbovlje. Na pustno nedeljo, dne 10. svečana, se je priredila v Društvenem domu spevoigra „Natakar“ ob spremljevanju tamburic in po igri tamburaški koncert. Po igri se je nabralo za Krekov spomenik 40 K.
Zadnja poročila došla dne 1. marca.
Iz avstrijskega poročila.
Dunaj, 28. februarja.
Na posameznih odsekih fronte ob Piavi po večano artilerijsko delovanje. — Naši letalci so kot povračilo za I talski napad na cdprto mesto Inomost dne 27. februarja metali na vojaške naprave pristanišča Benetke bombe.
Nemške cete pred Petrogradom in Kievom.
Nemške čete, ki so zavzele mesto Pskow, korakajo, kakor poroča radio-agentura iz Petrograda, naprej ter so se včeraj nahajale samo kakšnih osem ur pred Petrogradom. V mestu vlada mrzlično razburjenje. Tudi pred Kiew so že dospele prednje straže nemških vojaških oddelkov. Mesto bo v nekaterih urah v rokah nemškega vojaštva,
Japonska razburjena.
Nemško prodiranje v Busijo je močno razburilo vlado v Tokiju in japonsko prebivalstvo. Ge Nemci zasedejo Petrograd, so od Vladivostoka oddaljeni samo za en mesec. Tekom pet ali šest tednov se nemške čete lahko razli,ejo čez Sibirijo, kjer se polastijo bogato se tamkaj nahajajočih živil, municije in sibirske železnice. Vrh tega preti nevarnost, da se Nemci polastijo bakrenih in platinskih rudnikov v Uralu. Francoski listi že napovedujejo, da bo Japonska s svojo vojaško silo posegla vmes, in sicer v Sibiriji in y smeri proti tirila...
j Czeriiiuov razgovor z rumuuskim
kf al jem.
Dne 27 februarja je imel grof Czernin w nekem od rumunskih čet zasedenem delu Ru* s mun je razgovor s kraljem Ferdinandom. Na*-znanil mu je mirovne pogoje četverozveze. Kralj si je izprosil čas za premislek. Od odgovora bo odvisno, ali bo možna mirovna re-šitev.
Drlavai zbor,
V četrtkovi seji (28 febr ) je zboru ca na» daljevala razpravo o izdelovanju umetmh gnojiL
Ì Govoril je o predmetu m* d drugimi tudi poljedelski minister. Razprava je bila precej suhoparna, ker še vedno ni rešeno glavno vprašanje, kako - se bo rešil dr Seidler iz krize in se pogajanja j vlade z načelniki opozicionalnib strank še vedno 1 nadaljujejo. Predpoldne sta imela Češki Svaz in f Jugoslovanski klub plenarni seji. V Češkem Svazu I sta p roč.« la poslanca Stan* k in Tušar o avdi-1 jeuci v s edo pri cesarju, ki je trajala pol ure. f V Jugoslovanskem klubu je pa načelnik dr. Korošec poročal o avdijenci, ki je bajala 20 miaut.
I Imenovane poslance je predpoldne sprejel tadi j ministrski predsednik dr. Seidler, s katerim so se ! vršili razgovori. Avdijence parlamentarcev pri cesarju se denes nadaljujejo Odločitev utegne pray kmalu p i-ti Zdaj pa je položaj še celoma nerazjasnjen. Govori se, da bo državni zbor odgođen. Predsednik dr. Grofi pa je izjavil, da mu o tem ni nič znano.
I
Gosposka zbornica.
I
V četrtkovi seji je gosposka zbornica nada« f ljevala razpravo o nujnem predlogu Czeiika in f tovarišev. Kot prvi govornik je govoril dr Pattai,
I ki se je izrekel za takozvani »Siegfrieden«. Reke!
I je, češ, da ne upliva ugodno za inozemstvo če l se v enomer rili v to, da bi se sklenil mir, in f mu formula »brez aneksij in konpenzeci,« ne I ug*ja. kajti iz te formule smo že davno vun. f Blazno Jbi b lo, če bi se reklo, da ne bomo nikdar f nič vzeli, čeprav se bi morali več let bojevati j nadalje in če bi naposled zmagali. Njegova izva-janja je zavrnil dvorni svetnik dr. Laminaseli :
! Če bi krmu kaj odvzeli, bi imeli le maščevalno j vojsko. Če bo vijna še dalje trajala, bo Evropa i spremenjena v puščavo, Amerika oslabljena im { le Japonska bo imela dobiček.
Zvišanje vojaških plač
V brambmm odseku avstrijskega državu.
I zbora je izjavil domobranski minister pl. Czapp,
I da se vršijo pogajanja radi zviša? ja plač vo-I jaštva. Pogajanja se še sicer niso končala, veü*
I dar je upati ugodnega uspeha. Po ministrovem I mnenju, se bo dnevnina vojaštva v zaledju I zvišala na dan za 25 vin.
r	Lf—11 «mm ■ •whéiimii	awiwfwr**«»	1
Na zasebnem učilišču Legatovem v Mariboru ojb ! Dravi se začnejo s 3. aprilom 1918 novi tečaji za t stenografi,o, strojepisje, pravopisje, računstvo zdra-j ženo s knjigovodstvom, tečaji za lepopisje, za slp-j vecščino in nemščino. Tečaji trajajo šest mesecev, j prospekti na razpolago. - Maribor, Viktringhofova I ulica 17.
j POSESTVO
j Veliki Hum (Willkommhof) pri Mariboru, postaja Pes j niča, se proda na prostovoljni dražbi Posestvo obsega 46 ha njiv, trajnikov, vinogradov in gozdov ter je popolaoma arondirano Gradič je dobro novo-zidan, poleg so hlevi za govejo živino, konje in svinjerejo ter druga-gospodarska poslopja. Od Maribora je posestvo oddaljeno pol ure z vozom, od postaje Pesnica ne d*leč peš.
Prostovoljna dražba posestva bo dne 12 marca ; 1918 na posestvu Veliki Hum samem ob 10. uri • dopoldne. Izklicna cena je K 110 000 — ter more 1 po dogovoru precejšen del kupnine ostati na po-j sestvu vknjižen.	.
Vabilo aa naročbo Pondeijkove Straže. Straža, ki j Izhaja v pondeljek, se more naročiti tildi sama za se. Sama pondeljkova Straža stane:
za celo leto	K 4'—
za pol leta	K 2 —
za öetrt leta	K 1’—,
Naročnina se pošlje na naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže v Mariboru. Že zadnji pondel jek smo priložili položnice nekdanjega Našega Doma, po katerih se tudi lahko pošlje naročnina sa Pondeljkovo Stražo.
•0000:0000«
OKLIC.
A 221/16 14
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri e. kr. okrajnem sodišču na Vranskem so na prošnjo dedičev dne 25. avgusta 1916 umrlega posestn ka Leopolda Orožim iz Gomilsk ega na prodaj pojavni dražbi nepremičnine vi. št, 94 kat. obč. Gomilsko s hišo pop št. 30 na Gomilskem, gospodarskim poslopjem kozolcem, njivami, travniki in gozdi na dalje vi. št. 6 kat. občine Sv. Matevža s pravico do sorabe pašnika vaške občine na Gomilskem združeno s prvooznačeno neprimičnino — vse to kot celota — pa brez pritiklin. Vsem nepremičninam se je U'tanovila izklicna cena 21493 K 54 h.
Dražba se bo vršila dne 18. maroa 1918 ob 10. uri dopoldne v biši, ki jo je prodati sami.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je izročiti gospodu c. kr. notarju Mihaelu Jezovšek.
Dražbene pogoje se zamore upogledati pri sodišču odd. I do 17. marca 19J8 in na dan dražbe pri sodnem komisarju na Gomilskem h. št. 30.
C. kr. okrajno sodišče Vransko odd. II,
dne 6. svečana 1918.	234
Kupi
iorenje, rep% kisb z@l|ef Si isto repo, strd, drevesno skórjo, in ježtce, po naj- 1 višjih cenah in tudi v vagonih za aprovizacije Po- j nudbe Karlu Ray er, Maribor, Tegethof ova ul. 57.
Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrati sv®f list v Novem mestu
Dolenjske Ilovice
irsi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem Štajerskem Naprej plačana letna naročnina 3 krone.
e m siru a m ti Oh a®®»,. ® m m h» sum m.	SraejsOTä» osale* s CM»*» ttefaurtse Horifesr M
Tipnim tiskam si. Cirila Maife, s liilii lili tesili cista It. 1	
Ì ÄWlWl,	Č«ko*ril raätso c. fer. peStns u hranflnic« 81. 23.039 v teterarìsan tslafos 98. tfö
Priporoča svojo veliko u-logo raznega papirja, peresnikov, peres, škatljic «a peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, iabljie, Smili zavitkov (barrarli» k» belib, v vseh velikostih), trgovskih knji®, aotioev, nissneaega papirja v mami in škatljah, razglednic i«L Svete podobe (male, velika in stensk«X razpela vseh velikosti, molitveniki, asolaia, svetinjke, škapulirJL liambilUe ® ora# iato.

m
i Gospodar’ in, Straža’
se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakamah :
V Mariboru :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5.
Papirna prodajalna Pristemik, Tegetthoffova ulica.
Trafika Hand! v Tegetthoffovi ulici, Trgovina Czadnik v Stolni ulici.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). Papirna trgovina Weixl Glavni trg.
»	* Lagler Jos. Schmidpl.
Trafika Jož. Ortner, Schmidplatz 2. Trafika v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski ulici.
» Coretti, Grajski trg 1.
» v Tegetthoffovi ulici (g. Žilko, blizu glavnega kolodvora).
Trafika Žilko, Melje.
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-daienski cerkvi).
Papirna trgovina Scheidbach, Magda-leDski trg 9.
Trafika Maher, Magdalenski trg.
Trafika Nerat, Franc Jožefova sesta 31. » Kresnik Ana, Franc Jožefova cesta 33.	v
Fleischmann v Krčevinah pri Maribora.
Andritz pri Gradcu:
Trafika Schlacher Marija.
Mrežice:
Trgovina g. Antona Umek.
€telße:
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Knjigama gosp. Adler.
delavec:
Trgovina g. J.VajncerL, Velikovšfea cesta 5.
Sv. Muh-Lote:
Gosp. Kristel Ferdinand (organist).
Mobrna pri Celju:
Trafika Ropan Alojzija.
Molenji Logatec :
Trafika A. Kraigher.
Mr am:
Trgovina Janeza Kodrič.
Pohnsdorf:
Trgovina Jurija Gajšek.
Gradec:
Zeitungsstand A. Klöckl, Jakominiplatz. Zeitungs Exp. Kienreich, Sackstr. 4.
Gustanß (Koroško):
Trgovina g. Vinko Grandula.
Št. II/ v Slov. gor.:
Organist g. Anton Rozman (stara šola).
Sv. Jakob c Štor. gor.:
Trgovina g. Frid Zmauer.
Sv. Jur iß ob jaz. zet.:
Trgovina M. Zorko.
Kozje:
Trafika Vahčič.
Laski trgi
Trgovina Osoiin Jos.
Lebring :
Knjigarna Scheidbach.
Sv. Lenart v Slov. gor.'.
Trgovina gosp. Antona Zemljič.
Leoben :
Nicki Rupert.
Lßutomer:
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Jflalanedelja :
Trgovina Senčar Fr.
JXovacerkev pri Celju:
Jankovič Antonija.
Petrovče:
Trgovina Polanc Jožef.
muß :
Trafika Franc Julis Glavni trg.
Podlehnik pri mu ju:
Trgovina gosp. A. Marinčič.
Postojna'.
J. Marinšič.
Madgona :
Trgovina gosp. Antona Korošec. Trgovina A. Krempl.
Muse pri Maribora.
Organist g. Ivan Nep. Slaček.
V Slov. Mistrici;
Prodajalna g. Roze Piči.
Slov. Gradec:
Trgovina g. Bastjančič.
Stemtal:
Čisel Matilda.
Šmartin na Pohorßu:
Trgovina g. Janeza Kos.
Šoštanj :
Trgovina g. Ane Topolnik.
Sv. Trojica v Slov. gòr.:
Trgovina g. Peter Cauš.
Sv. Tomaž pri Ormožu :
Trgovina g. J. Kegel.
Sv. Vid pri Ptußu:
Trgovina D. Tombah.
Veržej :
Trgovina gosp. Marije Koroša,
Vo jnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Vransko:
G. Brezovšek Ernest.
Žetale:
Trgovina gor,n Mat. Berlisg.
lzhaJa vsafe Cetrtek m staQe « ce*@ 99oiov6nsiki uuspyaar let0 8 K) za poi leta 4 K, za četrt
leta 2 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav* ntštv® „Slow, öospodarja“, Maribor. Posamezna številka stane 20 vin.
99
I-u iztiaja vsak ponueijeK m peteh popoldne. Naročnina za »Stražo« ylliiÄil	znaša za celo leto 12 K, za pol leta 6 K in za četrt leta K 3 —.
Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvo lista „Straža44, Maribor. Pozamezna številka stane, kedar obsega 8 strani, 20 v, na 4 straneh pa 12 v.
Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču. Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inserirai v »Slov. Gosp.« in »Straži«,
krasno veleposestvo na Štajerskem, lepa lega, 243 oralov zemlje in sicer 160 oralov travnikov in sadonosnikov, 50 oralov gozda ostalo njive prvovrstne kakovosti. Elegantno grajščinsko poslopje 70 sob 8—9 sob oprem'jenih z lepim pohištvom, 80 glav goveje živine, veliko svinj, vodovodov, električna razsvetljava, več postranskih poslopij, lepa opekama v zalogi še 600.000 opek, vinske posode za 1000 polovnjakov 1500 hi. sadjevca, za prodana jabo ka se je izkupilo 9000 K, se proda za 950.000 K. vknjiženega dolga je 600.000 E, za izplačati bi bilo nekaj čez 30Ò.000 K.
Več pove upravništvo lista.	208
Gostilna
$ Narodni Do
v Mariboru
OGLAS.
Najboljši kavni nadomestek v koe-kah ali odprto na vago v poštnih zavitkih 5 kg prodaja najceneje Alojzij Oli fčič Trst, via Co-roneo 13.	34
Jesenske prasce
kakih 6 ali brejo svinjo želi kupiti Simon Doško, posestnik Kamnica pri Mariboru.	31
Kupim pianino, madraca in posteljni vložek za denar in druge stvari. Naslov v upravništvu.

se priporoča cenj. občinstvu v Mariboru, v okolici in vsem, ki potujejo v Maribor. Točijo se najfinejša vina: Pekerčan i. t. d. Priznano dobra kuhinja.
V Narodnem Domu se vedno najde poštena slovenska dražba.
Se priporočata
A. in L. Stelzer.
1
II
l
za pristnost jp izvor se y notorni »tsegii. bel m, ibtis in ime
(dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. CVITARUC vdova ¥ MARIBORU, Šolska ulica št. 5.
mm
JT
n
Panorama-International“
kef so vedve predatale.
Kn|ig«rnA ymstsiiR« in miiiMtftUit,
Goričar & Leskovšek
Celie
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah, XX
%® gestilniiarlo:
Papirnate servi jele vsled norih predpisov namestmje v Grad s« po zelo nizkih cenafe.
mm
sjtCUPiMg
dobro ohranjen |
piAimro'
ali
HARM0N1J|
j Naslov na upravo | I tega
!
Hiša na prodaj vogel Viktringhof in Schmidova ulica, primerna za vsako trgovino. Cena 55.000 kron. Pojasnila pri gospej M. Koprivnik Badlova ulica, Vila 15.
Travnik in njiva v bližini mesta Maribora se kupi ali vzame v najem. Vpraša se pri tvrdki Tischler Maribor, Tegetthoff-ova ulica 19.
fcXXXXXXXXX Majhen vinograd
zraven nekaj gozda, 1 njiva, z o-peko krita hiša, stiskalnica, klet, hiev, vse novo v izmeri dveh oralov, krasna solčnata lega v Socki pri Novi cerkvi se proda za 6000 kron. Vpraša se: „Curhaus“ Dobrna pri Celju.

Slovenci ! Naročajte in M j razširjajte |’ É
Stražo!
!
m
Za novovpokiicane se toplo priporoča: podpisovanje vojnega zavarovanja ali zavarovanja vojnega posojila c, kr. avstr, vojaškega vdovskega in sirotinskega sklada.
Mesto za naznanilo v uradnem poslopju c. kr. okrajnega glavarstva, Maribor, II. nadstr.
vrata st. 26.	190
zxxxzixzxzx
za cepljenje trt,
ima naprodaj, dokler je v zalogi
Franc Ogrizek, ‘rr*
GRADEC, Parkstrasse št, 7.	19#
Edina šiaferska steklarska mmr&dmm. trgovin# Pa debelo!	Pa érmìmmi
FRANC STRUPI
Graška cesta
• # «• • # 9
CELJE
prtfs«r@ia p® «afttiiftìs «enak sv@J©	te
pss>®@de, svetilk, ©gledal,	§!p la »Spistefsa ®l
ho. — ^revsetf« vseh steklarskih del pri e«rlf?vtò Sa
PafsoliđnefSa fit točna postrežba*'
Ustanovljeno h 18§3.
Uftefiotljtio i. 1893.
Maribor, GraJaM trg its?, 3, Eritrea gostite® S:.te Srsemo
Oflffi-' ge priporoča n» ob ilei obisk. Odprte cel de®, latopnina Predstava traja 86 «tart, Vojni dogodki iz »geh vseh ds že! eeiega «r male der at ja tu malo
boj II, pokrajina vseh ds žel ceisgs svata' ? unni velikosti, sliko r. te ia ~«sbššb®, Z» maJr der arja to maki togato Issa sa vidi ara« go zanimivosti celega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panerasto,* piò» .opet,
podporno društvo
i mm.
i im
= v titvbfiarii ==
registrava«®	g cireieniin
©«vrlini® ilanei* poselila erefl pereM* u, sam vi if vljenjfik i ti polis,
O o i e st* vv - v r c .cf vic st n i h p« p i ri c v a li
liiKS^b! me. sinibmm prejemke.
VraStsjo s© posojila v 7s/„ IS ali ga*/» I©fSla v odsekih sli p«, v pcljobcib dogovorje&ìli obrokih.
Kdor želi pr »rjUc, naj se ehrst® us pisarno v Linhi,teni» Korgresritrg h, 19, M d?je vsa pv trebita pojasnila.
jg&druga spre; «mm tudi bramirne tle|» i* jih c brestu-e po 4 7»%.
Društveno lest«o premožesje znaša koncem leta 1815 519.848.40 krosa, Bsležslfcov je bilo koncem let® 1915 1924 s 16.615 deleži, ki 'reprežestej® jamstveno plavalce za 6,089.850 kroo.
Tratnik
kupim ali vzamem v najem in sicer v bližini Maribora. Vpraša se pri tvrdki Tischler, Maribor Te-getkof-ova ul. 19.	32
Eno cerkev sli sitarlo siile» poslika katol. umetnik, propagator umeni cirkevuego, brezplačno, le povrnitev režijskih stroškov Podrobna pojasnila daje „Revue pro umeni cirbveni“, Praga-Vino-gradi, Krameriova 10. češka.
Uč«nsc in prodajalka se sprejmeta, v trgovini z steklom, porcelanom in galanterijskim blagom. I. Kovačič, Radgona.
Dva vi n carja,
(e samostojne in spretne strokovne oseSse, sosejmem pid ugodnimi rog ji, kot *000 our. 1500 kros plače, letno S—8 »sinje drv, ko» njive, stanovanj*, iz vinograd» depot»! Za prebrano je dobre poskrbljeno. Le »trakovno too-bražeae oseb* se nsj oglasijo pismeno ali astate;;® pri upsg-vni-štn „Straže“.
Pls)èsm
visoke obresti in dam na
željo namesto denarja druge st varil Vsled nakupa več oralov zemlje se išče na lepo posestvo v lepem trgu nujno posojilo 6000 K proti triletnem odplačilu. Posojilo popolnoma varno 1 Ponudbe na upravo tega lista.	35
Spodbrtj@štaf. l|udska posojilnica ¥ Maribora
ilifii* sav»
*%%• Oteeati e® pripirajeje k M s» njih otsrastsvsaje kaj pte*
■pfbamllln	(g|s»|«*|<n le dsse« te ricsr- m	fsstì puÉa^i wmö pa	■* vk»jtofco «#Ms p« S*/,»/«, n» vknjižbo to poroten» n
&	& n» ««èst	j?» •*/«. ÉtóaJj® talg*gq|. n» mitom vradnotonib p*pirfev. Dnlgove prš drugih Jmimik t$mJm
frema.	v lest prati fovmütvi g®tor9b straAser, M ?* *ik<m m	1 kraa. Prafinj. a v'ksji-ifeo dela MMjüston brwpitotoo, .trank» piate le k«An»
Uradne mrš
és SS. s» doftddmto vsrts» ittòet» ci 8. is It. se« ieg-ste* ksnestši ycwaiikn f Bradato arah m s graj««»

FdfasnIIa se dafafo
ia pešgj» gi*|?rs*|s «ak itàmmlà 8. i® li. dre 'kpU» i» od 8.. da 5. «* pnpe&iae.
«	Possfllmles lam tnđl b« mpetoge 4oma£« hrsaStec naMrahtik«.
Stolna alien 6 lined Glavnim trgom In stolno cerkvijo,)
I«c*Pi!r?t*srj tfj s?aieSnlk: Ssnsordl »Straž».
ffisk' tiskarn» svi Olrila v. M »ribam.
Odguvorrd slednik : Vskoslav Stupan,