SPY. 281 Naročnina za državo SHS: V l/ODIM V SOMI, M19. cecemora I8Z5. Posamezna Številka slane 1'5C Din LelO L!l! na mesec . . za pol leta . za celo leto ... Din 20 ... .120 ... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji , v inozemstvu. ... Din «0 ... . 80 tedensko prilogo „ Ilustrirani Slovenec Uredništvo je v KopParlevi ulici 6 III. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne sprejema io. Uredništva leleton 50. upravništva 528. Cene inseralomi Gnostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 150 tn Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2"50, veliki po Din 5'— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izv?emšl ponedeljka in dnevu po orazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina Hijena v ooiovinL Političen Uprava le v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.549 (za inseraie) Sarajevo 7.565, Zagreb 59.011, Praga in Dunai 24.797. Bos, človek in delo. V »Neue Ziiricher Zeitung « razpravlja o tem prof. inženjer Friedrich in razvija misli, ki so v naši dobi za vsakega nas uvaže-vanja vredne. Ce pogledamo danes n:še gospodarsko življenje če spoznavamo težave in polome na tolikih mestih, in če na drugi strani vedno zopet izprevidimo, da vse to delo, vsa ta borba toliko nešteto ljudi ne zadovoljuje, tedaj moramo hočeš nočeš priti do zaključka, da v celotni sestavi organizacije in vsem nišem razmerju do dela mora biti neka temeljna napaka, ki onemogočuje vsako pravo in krepko udejstvovanje in nam ne da priti do pravih uspehov. Ta napaka tiči v tem, ker smo se navadili v gospodarstvu gledati zgolj mehanizem materielnih vrednot, namesto da bi doumeli bistvo in smisel dela samega. Mi stojimo danes na vsak način na novem razdobju. Stremljenje mlade generacije iz materializma ven k poduhovljcnemu živ-Ijcnskemu naziranju sili k drugačnemu živ-Ijunju in delovanju. Težave, vedno iz nova se pojavljajoče v gospodarstvu in industriji, imajo v prvi vrsti svoj vzrok v tem, da še nismo znali najti mostu med človekom in delom. Vsak človek, vsak voditelj, vsako občestvo se mora zavedati, da sta tu dve peti, ki ju je mogoče iti: ali pot berbe ali pa pot harmonične moči. Pot borbe, ta vodi, krkor nas izkušnja uči, vedno k propadanju. Se nikoli ni bil, poglejmo kamorkoli v gospodarstvu in zgodovini, z bojem dosežen trajen uspeh, trajno blagostanje. Vse dosedanje zmage so 2>ile le navidezno zmage. Trajne vrednosti ustvarjati, trajne uspe-hehe zasigurati, to more samo harmonična moč. Nositelj vsega resnično živega je zeken harmonije. Ničesar, pa res prav ničesar si ne moremo misliti brez harmonije. Kdor misli zgolj materialno gospodarsko, ta misli negospodarsko. Če hočemo problem dela in uspeha res rešiti, moramo najprej bliže poznali vzročnost človeškega borenja splch. : Vsak, ki resnično zavedno živi, si mora bi.i na jasnem, da je naloga človekova višja nego zgolj materialna, in da ni nikdar ko ičenje časti in bogastva najvišji namen borke. Uprav zato, ker človek od teh vrednot ne more prav nič ponesti sebej na oni svet, si mora biti svest tega, da težnja za njimi ne more biti nikdar zadnji, najvišji cilj. Ker s smrtjo vse zunanje vrednote izgube svoj pomen in ker v večnostnem zakenu velja samo čistost, zato mora biti stremljenje po čistosti, stremljenje k Bogu, delo človekovo sploh. V tej borbi k Bogu le postane prosta tista neizmerna sila, ki so jo razvijali resnično veliki ljudje. Delo pa je tisto polje, kjer se očitujc notranja moč, kjer se človek v udejstvovanju samega sebe spozna. Brez dela niha večina ljudi sem in tja, ne more sama spoznati svoje smeri, svoje poti. Seveda mora biti človeku delavcu v delu, ki ga opravlja, biti dana prilika, da udejstvuje in uveljavi to svojo notranjo moč. Delo ga mora zanimati, mu mora biti simpatično, na delu mora biti udeležena tudi njegova duševnost. Delo, v katerem človek nc raste, je brez svrhe, zato jc monotono delo neproduktivno, ker si ne pridobi si:npa- ! tije tistega, ki ga opravlja. Če mora kdo I opravljati — in najsibo tudi kratek čas — le monotono delo, ne bo nikdar mogel biti ludi z dušo zraven in tako razviti najvišjo moč, ki je potrebna za pravi uspeh. Seveda ie treba tu povdariti, da je označba »mono-teno« za vsakega človeka različno; kar je ta enega monotono, je za drugega lahko zelo tanimivo. Zato pa je treba za vsako poklicno lelo, bodisi za akademika bodisi za navad-icga delavca, postaviti zahtevo, da si izbere • li da se mu da delo, ki mu kot človeku nc-tfj dalo, ki ga bo notranje naredilo harmo-ličnejšcga in močnejšega. Spoznali moramo že enkrat, da z mate-"cln:mi sreds'vi, s plačo, premijami, problema dela ne moremo rešiti. Ker so vse materine vrednote podrejene, zato s takimi stvarmi človeka v času najglobljega notranjega beja nc moremo zadovoljiti. Pomagali nam more samo poudarjanje duševnega v smi-»«u moči. Potrebno nam je »amo jasno trezno veleti. da smo izraz božjega zakona. Vedno zopet si moramo predočiti, da nismo vezani aa telesnost; v veri na tisto božje, v uvrščenju v brezmejno duhovno postavo, v zaken, ki ga vsak lahko imenuje, kakor hoče, edino leži ključ k navzgor. Mi moramo ven iz napačnega naziranja, da smo vjeti v materialne spone. Kadarkoli je človeštvo hodilo pot ma- terializma, je ta pot, kakor kaže življenje, kakor priča zgodovina, slej ali prej privedla vedno zopet k samouničevanju, k propasti in kaosu. Samo v duhu krščanskega idealizma in demokratizma je rešitev. Kaj se skriva za Uz mfivlčevo Celgrcd, 18 dec. (Izv.) V političnih krogih se zelo komentira vest, da je minister Uzunovič podal ostavko. Ta vest se še ni potrdila. Izvedelo se je samo to, da je vest v zvezi z nedavnimi spori radikalnih ministrov, ki so Pašiču dali svoje portfelje na razpolago. Zanimivo je, da je prišla ideja o ostavki od Uzunoviča, ko se ve, da je on blizu Pašiču. Mislijo, da se ta njegov korak ni mogel izvršiti brez Paščeve vednosti. Splcšno mnenje je, da je hotel Uzunovič na ta tačin Pašiču pomagati, da bi se pospešila rekonstrukcija vlade Razen tega bi morala ta ostavka učinkovali na klub, na drugi strani pa bi morala pospešiti dogodke, ki se razvijajo v smeri, ki ne morejo biti Pašiču prav po volji Radikali ki itikujejo vSatlo. Bclgrad, 18 dcc. (Izv.) Na današnji seji j radikalnega kluba se je ra'.prav'ja!o o var- j čevanju. Naglašalo se jc, da jc treba uvesti kar največje varčcvcnjc. Ostro so kritizirali državno gospodarstvo, kakor so to dosedaj vedno naglašali člani opozicije. Debz.ta je prinesla mnogo zanimivih stvari na dan in mnogo lepih besedi, zato je zanimivo, ali se bo od teh obljub kaj izvedlo. Seja finalnega odbora. Belgrad, 18. dcc. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora jc minister za šume in rude predložil v odobritev praviinik za izredne doklade na premog, svetilke, vrtove, premije in tantieme za uradnike in predde-lavce v rudnikih in uradnike pri ravnateljstvih v Sarajevu in pri glavnem ravnateljstvu v Belgradu. Predsednik fin. odbora, več vladnih in opozicionalnih čianov je izrazilo nezadovoljnost, ker se jc predlo:'il novi praviinik brez zadostnega pojasnila, ker ne misli na rudarje, ki so zaposleni v drž. rudnikih. Na vprašanje članov fin. odbora se jc reklo, da sc je za dcklade izdalo 8 in pol milijona dinarjev. V bedeče bo treba 9 in pol milijona. Dalje se je reklo, tla sc tc dcklade delijo na 850 uradnikov, ki dcbivr.jo 10 dinarjev doklad na dan. Višji uradniki dobivajo seveda več. Posl. Pušenjak zahteva, da se predložijo pravilniki tudi za csiala m nislrstva, ki imaio pod seboj ostala drž. podjetja, da se pa priznajo načeloma dek'adc edino uradn;kcm v rudnikih, ne pa pri ravnateljstvih ter da se zmenjša število urednikov v rudniku Ve'.nje in Zabukovec, ker jih je preveliko vsled re-duciranega števila rudarjev in ker se je v teh rudnikih zmanjšala produkcija. Poslanec se čudi, da se povišujejo dok'ade uradnikom, ne mbli se pa na tiste, ki največ delajo pri produkciji, to jc rudarjem, katerim so hoteli na konferenci v Sarajevu znižati njihove tedenske prejemke. Zahteva, da se upošteva upravičenost delavcev in da ostane v veljavi dogovor iz 1. 1923., ki se tiče minimalnih doklad za delavce. Med tem naj se razpravlja o pravilniku, čim bo ministrstvo dalo potrebna pojasnila. ^Referent ministrstva odgovarja, da ostane v veljavi, kar se tiče rudnikov, odredbe dogovora iz 1. 1923. Finančni odbor jc sklenil soglasno, da sc razprava o tem predloži na prihodnjo sejo, ki sc vrši 28. dccembra. Pozivajo se vsi ministri, da predlože pravPnikc za svoje uslužbence in gospodarska podjetja. Fin. cdbor bo od 28. dccembra dalje razorav-ljal o proračunu, katerega namerava vladna večina sprejeti do 1. februarja, na kar bi ga vlada predložila narodni skupščini. KATEHETSKE PLAČE. Bclgrad, 18. dec. (Izv.) Na ponovno intervencijo posl. 6 k u I j a je finančni minister podpisal potrebne kredite za izplačilo vsi h katehetskih plač in potnin v Sloveniji. ŠIKANIRANJE OBMEJNEGA PREBIVALSTVA. Bclgrad, 18. dcc. (Izv.) Radi neprestanega šikaniranja obmejnega občinstva je posl. B r o d a r interveniral v ravnateljstvu za carine in poslal na finančnega ministra vprašanje, v katerem zahteva, da fin. organi prenehajo s šikaniranjem našega občinstva, ki ni niti naimani opravičeno. Zahteval je, da fin. minister izda podrejenim organom po- i sebna navodila. Na orožniško poveljstvo je vloži! protest proti postopanju v Sorici v za-dc Vi propustme za prehod preko meje. K shod HPS v Zagrob, 18. decembra (Izv.) Včeraj je priredila HPS velik shod v Prelcgu, na katerem sta govorila dr. Korošec in Stjepan Barič. Shoda se je udeležilo nad 300 volivcev, ki so soglasno obsodili pogubno pr i tiko Stjepana Radiča odobravali pa trezno politično držanje dr. Korošca in HPS. Kakor poročajo iz. Medji-mtiria, vlada med tamešnjim prebivalstvom veliko nezadovoljstvo z najnovejšo politiko Stjepana Radiča. ma delegacija m i V delegaciji ho tudi en Slovenec. Belgrad, 18. dec (Izv.) Po izjavi finančnega ministra se izve, da bo odpotovala naša delegacija pred Novim letom v Ameriko. V tej delegaciji bo tudi en Slovenec. To j- v glavnem zasluga posl. Franca S ni o d e j a , ki je naslovil na predsedstvo narodne skupščine vprašanje, zakaj ni bilo nobenega Slovenca v delegaciji, ki je šla na medparlameutarno konferenco v VVaslrngton. Proslava Strpana JMea. Zaerob, 18. dec. (Izv.) Dne 28. t. m. (na Štefanovo) bi se imela v zagrebškem gledališču vršiti pod piireditelistvom radičevske »Seliačke Sloge« velika proslava Stiepana Radiča. Splošno sodijo, da bi Radič rad kraljevo bivanje v Zagrebu izkoristil na ta način, da bi se pod njegovo zaščito reliibilitiral pred hrvatskimi kmeti, med katere si sedaj ne upa. zameti ln viharji. Zagreb, 18. dec. (Izv.) Iz, vseh južnejših kra„ev naše države prihajajo poročila o novih velikih snežnih zamet h, o hudem mrazu, ki vlada zlasti po Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Vojvodinji in Južni Srbiji. Zaradi snežnih žametov je promet skoro popolnoma zaostal ali pa prihajajo vlaki z vel kitni zamudami. V Južni Srbiji je prignal m raz. s hribov mnogo volkov v doline, ki so napravili kmetom že mnogo škode. Napadajo tudi ljudi. Železniški proir.et na progi Belgrad—Su-botica je ustavljen. Tudi na progi Belgrad— Zagreb z velikimi težavami vzdržujejo promet. Kako dolgo bo to še mogoče, je vprašanje. Japonci zasecfli Mukden. Pek in z, 18. dec. (Izv.) Japonske čete so zasedle M u k d e n in razpršile Tsang-tso-li-novo armado, ki sedai v malih skupinah požiga in pleni po predmestjih. General Kuo-sun-ling, ki je zaveznik Fenga. pa že koraka proti Mukdenu. Bati se ie vsled teh dogodkov poostritve rusko-iaponskih nasprotstev. ker Japonska nikdar ne bo zapustila Mukdena in iužnoniandžur.die železniške črte. Boji na Kitajskem. London. 18. decembra (Izv.) Iz Tientsina poročajo, da se je 'JO km daleč jugozap dno od mesta razvnela vel ka I itka med generaloma Čang-lso-linom in Fengom. Padlo je v boju i nje že nad 10.000 mož. Sn atrajo, da se ge neralu Fengu ne bo posrečilo osvojiti uiesla. Volitve v Delavsko zbornico. Roklamacijsko postopanje. Reklamacijsko postopanje je določeno glasom razpisa vol,lev v Delavsko zborn.co na dneve od 26. decembra 1952 do vštetega 4. januarja 1926. Volivni imeniki bodo razgrnjeni in članom na vpogled na vseh krajevnih vo-livnih edin eah. Krajevne volilne edinice za volitve v Delavsko zbornico so: v mariborski oblati: Celje—Štore za O. U. Z. D. in B. S., Maribor O. U. Z. D., Ptuj O. U. Z. D., Gornja Radgona O. U. Z. D., Konjice O. U. Z D., Murska Sobota O. U. Z. D. Slovenji gradeč-Mislinje O. U. Z. D., Šoštanj—Velenje O. U. Z. D. in B. S., Guštanj B. S.. Mežica B. S.; v ljubljanski oblasti: Kamnik O. U. Z. D., Logatec O. U. Z. D., Kočevje O. U. Z. D. in S. B., Novo iiiesto—Št. Janž O. U. Z. D. in B. S., Krško—Rajhenburg O. U. Z. D. in B. S., Laško—Trbovlje-Hr: stn k 0 U. Z. D. in B. S., Zagorje ob Savi O. U. Z. D. in B. S., Litija B. S., Kranj O. U. Z. D., Tržič O. U. Z. D., Jesenice O. U. Z. D. in B. S. (Kratice O. U. Z. D. in B. S. značijo prva Okrožni urad za zavarovanje delavcev in druga B r a t o v s k e skladnice.) V včerajšnji številki >Sluvenca< je Lilo objavi eni >X ;<> voli.". Vsak tak mora biti vpisan v volilni imenik zato naj vsak pogleda, če je vpisan. Če ni, se sam ali po pooblaščencu vpiše. Kako se vrši vpis ali izbris iz volivnega imenika, določa šlatut Delavske zbornice in sicer: »Čl. 35. Popravek so mora zahtevati ust-meno r.li pismeno pri orgr.nih zavarovanja, kjer je imenik razgrnjen. Ko se zrhteva popravek, se morajo pre Uožiti dokazi, da ima doti čn: oseba glasovalno pravico v smislu 1 31 teh prav.I, ali da je nima. O utemeljenosti popravka sklopa kraj. vol. ob. Sklepi sc morajo izdati v teku 48 ur. oitkar se jo popravek zahteval, sklep se mora pismeno sporočiti osebi, ki je popravek zahtevala. Proti tej rešitvi jo dopustna v teku 21 ur po prejomu pritožba na gl vni vol.vni odbor. O.iobrcne izpremembe so vpišejo takoj v volivni imenik. Za vpis ali izbris v ali iz volivnega imenika je p .trla dokazila. To dokazilo velja v obliki potrdila delodajalca, pri katerem je uslužben oni, ki ga reklamiramo ali izrekla-miramo. Potrdilo mora vsebovali za onega, ki ga hočemo vpisati, da je; bil dne 15. dece -l.ra 1925 pri do ličnem delodajalcu uslužben, za onega, ki pa ga hočemo izbrisati, da 5. dec. 1925 ni bil uslužben. Vpisi ali i brisi se iz-vrš jo na volivnih edinicah zgoraj navedenih krajih. Vsak član zbornice (volilni upravičencec) ima to pravico in tudi pravico prepisa volilnega imenika. To pravico daje il. 34 drugi odstavek štatuta Delavsko zbornice l.i slove: Vs~k član zbornico ima pravico, da v zgornjem roku volivno imenike preglo:la. pro-pišo. objavi, tiska in da zahteva bodisi zase, bodisi za drugega njih popravek. Tžava za reklamiranje je s tem, ker so volivni imeniki samo pri poslovalnicah Okrožnega urada za zavarovanje delavcev oziroma pri bratovakih skladnicah iii imajo gori navedene volivne edinice zelo velik okoliš. Vsakemu volivcu se bo »težko osebno prepričati, ali je v vol vnem imeniku, zato pa naj naši somišljeniki na sedežih volivnih ed nic velivnim imenikom posvečajo tem večjo pozornost. i\mm se vrača tlcmov. Moskva 18. decembra (Iz.v.) čičerina pričakujejo v Moskvi za 23. decembra. Iz Pari-a se bo vrn 1 domov preko Berlina in ltige. V Varšavi se ne bo ustavil. V Rigo se mu peije nasproti latiški poslanik v Moskvi, Ozolo, lei bo čičerina spremljal do Moskve. IvAMENEV V ANGORl. Carigrad. 18. dec. (Izv.) Po poročilih iz Angore ie dospel tia iz Moskve Kamenev. Obisk tega ruskega državnika nai bi služil v ookrepitev rusko-turških odnošajev. NOVI ZVEZNI PREDSEDNIK V ŠVICI. Ženeva. 18. dec. (Izv.) Včeraj so se vršile volitve zveznega predsednika za I 19*26.. ki ga volila državni zbor in stanovska zbornica. Za zveznega predsednika so izvolili do->euaniega podpredsednika Haberiina, za podpredsednika pa Motta. Iz češkega parlamenta. Praga, 18. dec. (Izv.) Na današnji seji poslanske 7.bornice se jo prečitala vladna deklaracija. Glede zunanje politike pravi deklaracija, da bo Češkoslovaška svojo dosedanjo smer obdržala tudi v bodoče. Deklaracija govori o zvezi s Francijo. Zlasti poudarja važnost lokarnske pogodbe, s katero se urejuje razmerje do Nemč.je. Za združenje češke in Poljske države. Varšava, 18. decembra (Izv.) Vcditelj vVitoševe stranke Dembsky je izrazil misel o /.edinjenju Poljske s Češkoslovaško. Ta izjava je pomembna, ker je Dembsky član parluinen-tanie komisije za zunanje zadeve. Dembsky-jeve načrte podpira tudi l s pomočjo dosedanjih ministrov skušal sestaviti kabinet iz strank sredine. Državni zbor bo začel s sejami 12. januarja. r- s 1SJ tfova orientacija popclarckc; stranke. Rim, 19. dec. »Giornale dTtalia« objavlja poluradni komunike, ki zavrača vesti, da se stranka razide odnosno preosnuje v novo stranko. Ljudska stranka heče naspro'.no osredotočiti svoje moči v obrambo popolar-ske tradicije. Bodoči strankin kongres bo imel nalogo, da z morebiln mi statutarnimi reformami prilagodi organizacijske oblike stranke novim pogojem danega položaja. Po-polarska parlamentarna skupina bo ravnala vselej v zmislu strankinih sklepov. V orientacijo pristašev ljudske stranke začne šc ta mesec izhajati tednik »Idea Popolare«, ki ne bo toliko razpravljal o političnih vprašanjih kakor o temeljnih načelih krščanske ljudske šole. Italijanski senat za zakonodajno moč fašistov; ke vlade. Rim, 19. dec. Senat je odcbril zakonski načrt, ki daje vladi moč, da izpopolni kazenski zakenik in kazenskopravdni red ter zakone o ureditvi sodstva; da'je da izpremeni in izpopolni državljanski zakonik in zakone o javni varnosti. M univerzi. Za včeraj ob 8 popoldne je SSLU (Svet slušateljev ljubljanske univerze) sklical izredno skupščino, ker se je to izkazalo kot potrebno spričo vznemirljivih vesli, k! se tičejo okrnjenja ljubljanske univerze. Ob nabito polni zbornični dvorani otvori ob četrt na 4 predsednik SSLU akademik Maček skupščino in peda v kratkem referatu vse zahteve akademskega sluSatcljstva ki hoče neokrnjeno vseučilišče v Ljubljani. Nato dobi besedo akademik V a t o v e c, ki je v čuvstvenem govoru ovrgel vse predsodke, ki se navajajo proti ljubljanski univerzi. Svoja izvajanja je zaključil nekako takole; Samo en kriterij je, ki more biti meritoren pri diskusiji glede obstoja ali neobstija ljubljanske univerze, kriterij znanstvene višine in tvornesti na nasi univerzi. Ravno mednaroden sloves naših učiteljev, ki jih vabijo na inozemska vseučilišča, znanstvena višina, na kateri stoji naše vseučilišče, ter dejstvo, da so si mnogi izmed naših učiteljev v kratki dobi šestih lel ustvarili svojo šolo, ra kriva vso plitvest argumentov, ki jih leto za letom dekla-mirajo proti obstoju našega vseučilišča. Slovensko ljudstvo pa upira svoje poglede venomer nn ntš najvišji znanstveni in kulturni zaved: ljudstvo iz Štajerskega, Kranjske, Koroške in Primorske; delež tega ljudstva je namreč bilo venomer samo zlo — lastno vseučilišče je siml ol njegovega političnega zve-ličanja. Tu' aj se shajajo bratje iz Srbije, Hrvatske in Slovenije ter se med seboj spoznavajo in navdušujejo v medsebojni plemeniti tekmi. Ustvarila se je znanstvemi tradicija in doprineseni so bili dokumenti znanstvene tvornosti, produktivnosti ter napredovanja. In čigava je ona roka, ki bi si drznila rušiti nekaj, kar je bilo "grajenega v prvih lelih svobodo v znamenju ljubezni in bratstva? Po govoru akademika Vatovca, ki je bil večkrat prekinjen z burnim pritrjevanjem, je še akademik M r z e 1 spregovoril v imenu akademikov marksistov, nakar je predsednik zaključil krasno skupščino z zahvalo vsem tovarišem, ki so se udeležili skupščine v tako velikem Številu. Najlepša ilustracija, kako se pri nas ra-zume pravičnost, je poročilo od 14. XII. iz fin. odbora (o 200 domovih) »Minister za vere je priznal da so bili po tem členu prizadeti naj-siromašnejši duhovnik) in da se je tem ljudem zgcdlla velika krivica. Ob koncu debate pa izjavi isti minister, da na more sprejeti predloga, da se popravi krivica, ampak le za dob ) od 1. X. naprej. Torej krivica ostane za avgust in september. Iustitla fundamentum regnorum. Kaj pa, če fundainenla nI? Za šolski pouk je vlada dolžna eno tron.eselje 23-24, polletje 24-25 tromesečje 25-26. Ko bi duhovnik dobil za vsako uro plačo kot učitelj, bi jih mnogo lahko izhajalo brez vse druge plače. V NEDELJO - DNE 20. DECEMBRA celodnevna procaja praktičnih fccfišnlh in novoletnih daril pr! 'C, J, M Egiptovsko pismo. Aleksandri ja. 10. dec. 1025. Koncem novembra so bile v Egiptu volitve za državni zbor. Govorilo in pisalo se je o njih v tukajšnjih listih, kakor je to sploh navada, prav veliko. Na dan volitev so se bali nemirov zlasti še v Kajiri. Tukaj v Aleksandriji se Evropejci za volitve niso prav nič zmenili; le vpraševali so vedno, če se je hali nemirov. Toda izvršilo se je vse popolnoma mirno; le zvečer je bilo nekaj demonstracij. Volitve niso piiuesle velikih sprememb; pač pa pišejo listi, e'a bo novi parlament volilni red nekoliko spremenil. Bolj ko za volitve se Egipčani zanimajo z« vojsko v Siriji. Tukajšnji domačini splošno simpatiz.irajo z Druži, kar ni čudno. Listi očitno lega iz previdnosti no poudarjajo; pač pa lo kažejo tu pa tam napisi na zidovih po me lu, n. pr.; >Doli s Francozi!« — Stvari •e :a Francoze zelo slabo razvijajo, še veliko U Išc, kakor to poročajo brzojavna poročila, l«i so vsa pod strogo cenzuro. Da Francozi ne nepredujejo, kaže to, ker kličejo tukajšnje po :auike pod orožje. Ze marsikateri šolski Iiit.I in več francoskih fratrov fra- ''^kan^v je i iralo odriniti v Sirijo na bojišče. Pa tudi j Frnr. oske same prideta vsaki teden po dva, vča.slh po trije parniki z vojaki za Bejrut od koder jo že'eznica v Damask. Značilno za raz-tr.cre na bojišču je dejstvo, da pošiljaje druge velevlasti vojne ladje v Bejrut, da ščitijo tam svoje podložne in njih premoženje. Zdaj sto- jijo v Aleksandrijski luki šliri bojne ladje, dve angleški, ena italijanska in ena ameriška, ki lahko vsak trejiolck odrinejo proti Siriji; več drugih vojnih ladij pa je že odšlo tja. Da jo v Egiptu vse mirno se imamo zahvalili angleški posadki in angleškim vojnim ladjam, ki so kakor policaji v Egiptu, četudi .je Ujipt drugr.če, t. j. na papirju — popolnoma samostojen, Kjer pa egiptovski uradniki morejo, takoj pokažejo, kako nasprotni so Ev-roj-ojcem; to se zlasti vidi pri revidiranju petnih listov. Danes (10. doc.) se jo vreme nem doma spremenilo. Ponoči je prišel velik in mrzel dež in lemperalura je za tukajšnji kraj globoko padla. Danes po noči je kazal toplomer snmo 7° nad ničlo, kar je za tukajšnji kraj nekaj nezaslišanega. Danes po dnevi smo imeli 16° toplote, morje pa je še vedno ohranilo 20". Do včeraj (9. dec.) toplomer ni bil padel nobenkrat pod 20°, navadno je kazal 25° in še več; se razume vse v senca. Smo pač. v Afriki! Narodno gledališče v Ljubljani. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 19. decembra- PROFESOR STORTCIN. R. F Nedelja, 20. decembra ob 15. uri pop.: PEGICA MOJEGA SRCA. Ljudska predstava do znižanih cenah. Izven. Duhovniška plača župnika znaša po postavi iz leta 1917 letnih 2000 K, če ima kaplana, 200 K več. K temu pridejo še starostne doklade vsaka 3 leta po 20 K, pozueje le vsakih četvero let. Po vojski so nam zaceli dajati draginjske doklade 2110 K mesečno, 1. 1922 že do 550 K. Tega leta je i šla nova naredba. Vsak dobi plačo in 12 D.ii dnevnic; lorej ca. Din 360 mesečnih dnevnic. Omejitev pa je sledeča: kjer jo 32 oralov zemlje — ni dnevnic. Minister ima pravico jih priznali v izjemnih slučajih. Tiste prošnje pa so bile rešene s 1. IV. 1924. Torej je vsak, ki je po m nlslrovem presodku bil vreden, potreben in upravičen do dnevnic, prikrajšan /.a 20 mescev t. j. ca. 7.2G0 Din. Poznam župnika v skalevitih hribih, 1 ateremu je ustanovni gozd pripisan k nadarbini. On mora opraviti letnih 45 sv. maš za to. da sme dob ti iz, gozda drva. Nili pet klafter jih ne more lelno, ker ne more plačati dela in spravila. On naj živi cd ca Din 50 in kar za sv. maše dol i cel mesec. Ker mera poatrcmici plačati 250 Din mesečno, mu oslane v najboljšem slučaju Din 50. Bere ni, stranskih dehedkov v hribih malenkostna vsola. Torej na dclg. Pride naredba iz julija 1925. Župnija mora imeti 200 domov. Minister sme le to v Macedoniji spregledati, kjer bi močan Janez cel dom v kešu nesel, pri ms pa, kjer imamo cele stanovanjske kosarne s kepo popolnoma ločenih družin, ne. »Kmetijskega lista« neumnost in »esol- esarskft pokvarjenost«. Kmetijskemu listu je v zadnji številki zdrknila ena, ki dokazuje vso njegovo pokvarjenost, ali pa neumnost. (Prosto po Kmetijskem lislu!) Kmetijski list je bral naš članek »Pospešujino kmetijstvo«, iz članka je iztrgal dva slavka, preobrnil zmi-sel in pristavil: »Torej vse eselesarsko zadružno delo se je vršilo iz političnih razlogov. A tako! To so res sijajni zadrugarji, tile lažnivi eselesarji itd.« — Vsakdo, pa. ki je bral naš članek, je videl na vrhu napisano: Celovec. V članku je opetovano poudarjeno, da je članek pisan za razmere v Avstriji, zlasti na Koroškem. Člankar ie poudaril, da je zadružništvo rešilo kmetia gospodarskega liberalizma in dosledno tudi politične odvisnosti. Ali res Kmetijski list nič ne ve, o gospodarskem liberalizmu? Ali se mu nič ne sanja, da je gospodarski liberalizem ubijal zlasti med I kmetskim ljudstvom vsak zmisel za skupnost in vzajemnost? Da da, Kmetijski list vse to ve, toda zataji se, da more zlobno napadati. S tem je Kmetski list najlepše dokazal, da je otrok liberalizma. Otročarija je tudi doma pri Kmetskem li-stu. Le otročaj si lahko dovoli, da iz celega članka iztrga stavek, mu da zmisel, ki ga stavek v zvezi nima in na tej podlagi natolcuje. Člankar je v »Slovencu« napisal tudi; »Ako sa obeta z zadružn štvom pomagati kmetom na noge, je to otročarija. Principijelno se ne more reči da bi zadruga mogla boljše delati, kakor privatno podjetje.« V prejšnjem celem odstavku pa člankar dokazuje, da je kmetijstvo v Avstriji prišlo tako ua nič, da si samo ne more več pomagati in da je zato nujno potrebna državna pomoč. V tej zvezi je šele razumljiv gornji slavek. — Res, na vsak korak se po na, da pri Kmet. listu ni resnicoljubnosti. Pribičevičeva slava v Mitrovici. Bclgraj-ska »Samouprava« piše: Neki tukajšnji list je poročal, da je v nedeljo na shedu g. Sv. Pribičeviča v Mitrovici bilo preko devet tisoč ljudi, 400 voz in 100 konjenikov, V resnici pa je bila slvar čisto drugačna. G. Pribičevič je odpotoval iz Belgrada z brzovlakom v spremstvu treh gospodov. Na kolodvoru v Rumi sc mu je pridružilo še pet pristašev, ki so pripeljali seboj godbo požarne brambe. Razun te godbe ni bilo na postaji nikogar. V Mitrovici jc bilo na kolodvoru največ 300 do 400 ljudi in kakih 23 voz. Konjenikov je bilo videti največ 15. Fijakerjev je bilo pred kolodvorom kakor navadno cb prihodu vlakov. Ko l jc Pribičevič stopil iz vagona, so ga »neki | ljudi dograbili ■trlo krelno i poncli ga na ra-menlma, šlo dokazuje, da su se u tome poslu na mnogim zborovima izvežbali.« To je torej bilo vse. in vse to je živa istina. Dr. Ko-rcšec, ki jc bil tudi navzoč, bi mogel to potrditi. Najinteresanlneje pa je, da dopisnika tega lista ni bilo nikjer videti v vlaku. Ali je sploh bil v Mitrovici? — Najbrže je bilo rav-netako kakor s poročevalcem »Jutarnjega lista« o priliki Radičcvega sheda v Ljubljani, ki je tako imenitno opisal svoje ljubljanske vtise, ko ga tisti dan v Ljubljani sploh ni bilo. Prava pravcata radiožurnalistika! Ob 20. uri zvečer: DRUGA MLADOST Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven Pondeljek, 21. decembra: KRPAN MLAJŠI. Red E. Opora. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 10. decembra: ORFEJ V PODZEMLJU. Red A. v Nedelja, 20. dccembra ob 15. url pop.: GLUMACI, FAVNOVA NOO, SVATOVAC. Ljudska pred-slava po znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 21. decembra: Zaprlo. Torek, 22. decembra: EVA. Gostovanje Zdenka Knittla. Red F. Druga mladost. V včerajšnjem poročilu o tej igri je v začetku pokvarjen zrni el stavka, ki naj bi se glasil: >Pa nič nezgode pri vsem tem, ker smo vsi, gospoda občinstvo in Gledališko vodstvo najbrž overjeni, da mora tako biti in da tako prav, zlasti ker po zadnjih dogodkih v gledališču prav nič več izgubili ne moremo.«: Narodno gledališče v Mariboru. Sobota. Ifi decembra ob 20. uri: ZAKLETI GRAD. Ab. D. Kuponi. Nedelja, 20 decembra ob 2(. uri: VESELA VDOVA«. Kuponi (Nastop g. Urvaleka.) Gostovanje g. Pavle Lovšctove v mariborskem gledališču pri »Gorenjskem slavčku« je privabilo zelo niitogo občina:va, ki je ljubljansko umrt-nico živahno pozdravljalo in jo nagradilo s cvetjem ker je spoznalo, do ili pretiran sloves ki ga ima njen prijeten sopran. Izvrstna jc bila n;enn igra: živahnost, šegnvost, ljubko zadrega nepokor-jenega kmečkega dekleta, zdravje je kipelo iz tega krasnega tipa gorenjske dečve. Vsak gib njenih rok, njenega felpsa je bi! dobro premišljen in vendar naraven, neprisiljen. Njen glas, v nižjih legah v srednjih Bai meseca deccmbra je lansko leto p0. vzročila mnogo debate v naši javnosti znana srednješolska reforma, po kateri sc je med drugim tudi pričel stopnjema odpravljati po. uk nemščine v nižjih štir.h razredih na naših realnih gimnazijah in realkah. V prvih dveh razredih Li se bil imel ukiniti pouk nemščine že lansko leto, v tretjem in četrtem razredu pa letos in naslednje leto. Samo osebni intervenciji nadzornika Westra se mora naša jav-nost zahvaliti, da sc jc doseglo lansko leto v Belgradu vsaj to, da se je smel nadaljevati pouk nemščine kot neobvezen predmet. A že lansko leto je bilo rečeno, da se počenši od šolskega leta 1925-26 ne bo smela nemščina poučevati v I. razredu (in pozneje stopnjema seveda tudi v prvih štirih razredih nc) niti' neobvezno. Na nevzdržnost te naredbe, povsem ne-primerne za naše razmere, smo opozarjali že lansko leto; starši učencev so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi bili dosegli njeno ukinjenje. Danes pa lahko poročamo, da se je složnemu prizadevanju naše profesorske organizacije posrečilo vsaj deloma popraviti škodo, ki jo je prizadejala omenjena reforma našemu srednjemu šolstvu. Starši prvošolccv na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani so namreč želeli, da se njihovi otroci uče nemščine, čeprav država nc plača pouka, ampak starši sami. Pouk pod temi pogoji je mini-strstvo dovolilo; zanj sc je prijavila večina učencev v vseh štirih oddelkih prvega razreda. Prepričani smo, da bodo temu zgledu sledili tudi drugi srednješolski zavodi in da se bo pouk nemščine nadaljeval v tej obliki toliko časa, dokler ga šolska oblast zopet ne uvede kot obvezni predmet. Kajti predmet, ki ga smatrajo starši po veliki večini za tako potrebnega, da sami plačujejo učite ja, samo da se ga otroci učijo, je doprinesel s tem t praktičnem življenju tako sijajen dokaz o svoji umestnosti v naših razmerah, da močnejšega dokaza pač ne more doprinesti nI-kako teoretično razmišljanje. NaSi profesorski organizaciji pa lahko v imenu našega Sol-stva na doseženem uspehu iskreno iastitamo. Pripominjamo še, da je nekaj znanja nemščine potrebno zlasti pri tistih srednješolcih, ki nameravajo po dovršeni nižji srednji šoli prestopiti na kako strokovno Solo (trgovsko šolo, trgovsko akademijo, tehnično srednjo šolo itd.) in ki bi se po novem utnea načrtu na nižji srednji šoli ne naučili niti pre-brati najnavadnejših nemških izrazov in Imen Denisi. Vel, Dolina. Preteklo nedeljo se Je vrSilo na tuk. petramdni osnovni šoli poljudno znanstveno protialkoholno predavanje s skioptičnimi slikam! in sicer: za s'arše ob 8. uri, za odraslo mladino ob 11. uri in za šolsko mladino ob 14. uri. Udeležba je bila vsakikrat naravnost sijajna Predavatelj g Joško Lindič iz Ljubljane je s svojim temperamentnim govorom živo orisal kvarni vpliv demona alkohola tako iz zdravstvenega kakor tudi iz morai nega in gospodarskega stališča. Priporočal je Izda. lovnnje brezalkoholnega vina iz sadja in grozdja Poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili preda-vateljevlm izvajanjem. Ker se bo brez lkoholno vi-no labko še dražje prodalo kakor alkoholno, bo pro ialkoholni rnzvoj le v korist sadjarjem in vinogradnikom, ki se neopravičeno boje treznostnega pokreta. Šolsko upravitkjstvo izreka iskr no zalivalo veleposestniku Mokr e g. Bergerju in graščinskemu upravilelju g. Mibajloviču. ki sta poslala voz brezplačno po predavatelja v Brežee in nazaj Isto ako se izreka zphvala tuk. župniku g. Janezu Gnjezdi in predsedniku kraj. šol. sveta posestniki Francetu Zriiču iz Breganskega sela za njuno naklonjenost in sodelovanje. Loterija dijaškega podpornega društva. nežen in topel, je za žare! v višjih legah v Mestecem ognju, ali pa umiral v komaj slišnih utripih. Posebno v četrtem prizoru prvega in drugega dejanja je pokazala vso virluoznost, milino in dramatičnost svojega glasu. Upamo, da bomo imeli Še večkrat srečo videli in slišati to odlično umetnico na mariborskem odru. O domačih igralcih si nismo mogli ustvariti ugodnejše sodbe od one, ki smo jo imeli dosedaj o njih. Največ upanja nam daje glas g Burje, ki je poleg izvrstne Minke kar ozdravel in pel in igral, da na je bilo večkrat veselje poslušati. Ako si bo glas zdatno okrepil ir ugladil v vseh legah, bo postal naša najboljša moč. V maski je bil pa premlad Drugi igralci so ostali samim sebi zvesti. G. Govorovu se v Izgovaijavi pozna, da je Rus, krčmar jc bil preokoren, Rajdelj bolj podoben vaškemu norcu ko pisarju, Ninon pa preotroč-ja. Režija ni bila v podrobnostih izdelana. Skupine pred gostilno so bile nesilkovite, razmolane, zmešane, skupina deklet je btla podobna kupu šolark, ki so si pri mafikeradi oblekle, dolga krila. Je p« vendar preveliko ponižanje za nnša brhka kmečka dekleta, da jih na odru tako »pogrizetijo«. Kaka babilonska zmešnjava je vladala pri in po prihodu poštnega sla, to pa že bije v obraz najnavadnejšim pravilom dobre režije. Razsvetljava se tudi topot ni obnesla. Najbolj nenaravna in skrajno mo ila jc med petjem '»Ave Matij,k. Take večerne zarje ka-kor?no smo tedaj občudovali, še menda kubisti nc zmorejo. Celo ozadje je bila navadna rdeča rjuha, ki je povžilu vse hribe in doline. Ako so je lani včasih lepo posrečilo Zarenje (n. pr. Mignon) zakaj se pa letos več ne posreči? Glasba je nekam lesena, trda. Zakaj so sploh spremenili prvotno razdelitev v tretjem dejanju? Ali ni bilo prej učinkovitejše, ko jc bilo pelje narodnih pesmi in ples na vasi v začetku In ne na koncu tretjega dejanja? Sedanji konec je pa dolgočasen, voden in skoraj —• banalen. Z razvojem igre ni ne vsebinsko ne glasbeno v bistveni zvezi. Zbor ji bil večkrat nesigu-ren, moški zbor na vasi: >Vsi so prihajali« pa naravnost slab. Ni pravega razmerja med glasovi, nI Dnevne novice. Dve zanimivi izjavi »Jutra«. »Jutro« od 18. t. m. objavlja naslednji dve izjavi: »V številkah 3 in 5 z dne 4. in 7. januarja 1925 smo priobčili dva članka; v katerih smo očitali ljubljanskemu knezoškofu g. dr. Antonu Jegliču, kakor da je on ukazal zlorabo prižnice, ter mu očitali teroristične namene, češ da je od postavil 33 duhovnikov za volitve v narodno skupščino. Ker takšni očitki niso utemeljeni, popravljamo storjeno krivico in obžalujemo priobčenje zadevnih člankov v našem listu.« — Druga izjava sc glasi: »Zaloška cesta. V notici z dne 27. jan. št. 22 in z dne 30. jan. št. 25 se jc očitalo g. dr. Janku Brejcu, odvetniku v Ljubljani, da je zakrivil krvo-prelitje na Zaloški cesti in da se njega drži kri. Tekom sodne razprave smo se prepričali. da je ta očitek neutemeljen in da se g. dr. Brejcu ne more očitati nekorektno postopanje povodom omenjenega dogodka, radi česar mu dajemo lojalno zadoščenje.« Poslanec Štrcin je ponovno vložil vprašanje na g. ministra vojske in mornarice glede razmer, ki vladajo v smodnišnici v Kamniku. Velikemu številu delavstva se ne izplačujejo draginjske doklade in tudi z upokojenim delavstvom sc ne postopa tako, kot bi se moralo. Vprašuje ministra, če je voljan te razmere urediti in omogočiti delavstvu v smodnišnici vsaj življenski obstanek. »Amerikanski Slovcnec«. Naročniki naj malo potrpe, da se pošiljanje uredi potom ameriškega poslaništva. List je najbrže za-hranjen v naši državi, drugače si skoro ni možno razlagati, zakaj ga nihče ni dobil. Stjepan Radič odlikovan. Kralj Aleksander je z redom sv. Save I. vrste odlikoval ministra za prosveto Stjepana Radiča. Kraljevi adjutant Mažuranič je v četrtek zvečer izročil odlikovanje Radiču v kabinetu ministrstva za prosvto z navadnimi ceremonijami. Iz konzularne službe. Pri generalnem konzulatu v Budimpešti jc imenovan za pisarja v 8. skupini I. kat. g. Teo V o d u š e k , doslej v službi pri generalnem konzulatu v Bukareštu. Pomaknjena sta iz 7. v 6. stopnjo I. kategorije inž. Alojzij Štrancar pri hidrotehnič-nem oddelku v Ljubljani, v Mariboru pa inž. France Lampe. Jugoslovanski časnikar izgnan iz Italije. Mussolinijeva vlada je izgnala nevšeene-ga ji rimskega dopisnika sarajevske »Večer-nje Pošte«, znanega jugoslovanskega novinarja g. Milana M. Krljeviča. Kakor zdaj piše Xrljevi6 svojemu listu iz Nizze, se je njegov izgon izvršil sledeče: Prišla sta zjutraj k njemu dva uradnika zunanjega ministrstva in ga odvedla k šefu glavne rimske policije, ki mu je sporočil odlok o izgonu »radi javnega reda« (per ordine publica). Ob enem ga je policijski šef proglasil aretiranim. Časnikarjev protest in zahteva, da o stvari obvesti jugoslovansko poslaništvo, nista nič pomagala. Nato so izvršili pri njem hišno preiskavo, pri čemer so mu fašistovski uradniki razbili vse kovčege in njegove stvari razmetali, nekatere pa si obdržali. Prizanesli niso niti osebnim dokumentom, spričevalom itd. Iz glavne policije so g- Krlieviča šele po polnoči, ne da bi mogel koga obvestiti, odpeljali na železnico: po 48 urnem potovanju je dospel na Francosko mejo. Francoske oblasti so ga lepo sprejele in mu šle v vsakem pogledu na roko. G. Krljevič omenja še, da je dospevša v Nizzo takoj odposlal na italijanskega kralja brzojavko, v kateri se odpoveduje vseh odlikovanj, ki jih je prejel od njega kot za\ez-niški oficir v vojni. Izstop iz našega državljanstva jc dovoljen g. Ivanu Smole-tu iz Preserja in njegovi ženi ter njegovima mladoletnima sinovoma Ivanu in Matiji. Nemogoče fe zgrešiti, ako prideš v LJubljano in hočeš nabaviti dobro in ceneno ma-nufakturno blago, lepo in moderno opremljeno prodajalno »Oblačilnice« na Miklošičevi cesti 7, kjer boš gotovo postrežen v svojo največjo zadovoljnost. Smrtna kosa. V Pliberku je umrl klobu-čarski mojster in posestnik Janez Ovčjak, zaveden Slovenec in značajen mož, ki je zaradi svojega narodnega prepričanja veliko prestal. Volkswehrovci »o ga vlačili po ječah, ga psovali in opljuvali. Sin gimnazijec mu je bil padel v vojni, hčerka pa mu je umrla pred pol leta. Vse to je drugače krepkega moža potrlo in ga spravilo v prezgodnji grob. Zveza planinskih društev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Notranje ministrstvo je potrdilo pravila Zveze planinskih društev SHS. Prvi zvezni sestanek se vrši 17. januarja 1926 ob 10 dopoldne v Zagrebu v hotelu Espland. Čipke, čipkarski sukanec, papirce, kle-keljne in vse druge čipkarske potrebščine kupite najceneje pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Pod Trančo. Kakor vsako leto, tako tudi sedaj čakajo naši sotrpini na božično podporo. Od obstoja našega društva ni bilo še nikoli tako malo dano kakor ravno ta mesec. Da ustre-žemo vsem prošnjam, ki prihajajo dnevno v našo pisarno in olajšamo bedo našim sotrpinom, se obračamo do vseh plemenitih src, naj se sedaj pred prazniki spomnijo s kakim darom nas slepih. Milodare sprejema: Podporno društvo slepih, Wolfova ulica 12, Ljubljana. Na željo pošljemo položnice. Dve vprašanji prosim. Naše cenj. čita-telje opozarjamo na zelo zanimiv oglas tvornice »Odeon«. Književno naznanilo. Ivo Sever: Prešeren, Misterij Slovenstva. Elegantno kar-tonirano 10 Din. - Založba »Naša Gruda«, Gosposvetska 6. Običajna božična razstava je na vpogled vsak dan do 25. decembra v trgovini P. Mag-dič, Ljubljana, Cenjeno občinstvo se vljudno vabi na neobvezen obisk. 8285 Če kupite pri TEKSTILBAZARJU, Ljubljana Krekov trg 10 I. nadstropje blago v ostankih se oblečete najceneje. ZADNJI DAN! Srečke loterijo Jugoslovanske Matice so danes naprodaj samo še v pisarni Jugoslovanske Matice, Selenbergova ul. 7-II. Žrebanje se vrši v nedeljo ob 3. uri popoldne v Narodnem doma. Izžrebanih bo skupno 27 številk. Prvi dve številki za-denela vsaka po eno motorno kolo, ostalih 25 pa po eno navadno kolo tvrdke »Peugeot«. Iz Ljubljane. Zimski šport v našem mestu. Včeraj zjutraj so toplomeri zopet padli pod — 15° C. Ljubljanska mladina jc kljub silnemu mrazu vsa v ognju. Saj je pa tudi letošnja zima prav v svojem prvem spočetku nudi veliko zdravega veselja in prijetne zabave. Ljubljanska drsališče — tako tivolsko kakor ono od Ilirije v Spodnji Šiški — so žc dalje časa stalno zamrznjena. Ledena plošča je gladka in polzka kot steklo. Tu živi sedaj naša mladina. Drsa, pada, pleše, se lovi Ln kriči ter se smeje. Ne čuti nc mraza, ne skrbi. Starešine v drsanju pa režejo enakomerne loke lepo in virtuozno, kakor da so rojeni drsalci. In mamice in sestrice čakajo na svoje malčke ob drsališču ter jih strahoma opazujejo, ko padajo in vstajajo ter zopet veselo drve tja po gladki ledeni ploskvi. Tudi smuka in sankanje nc počiva. Tivoli je poln smučarjev, ki trenirajo za daljše ture. Zelo lepo sc pa razvija sankanje na sankališču pod Rožnikom na Strelišču. V četrtek in včeraj je bilo tukaj življenje zelo živahno. Proga, ki drži prav z Rožnika skozi bilo primerne dinamike, ne prave harmonizacije. Skoda tudi za lep »Ave Marija«, ki so ga zapeli tako trdo, tako mrtvo, da se jim jc bilo čuditi. Pri tem prizoru je moral posla i človi k skrajno nezadovoljen. V ozadju tisto pošastno rdeče strašilo, re-siguren in neenoten zbor, razmišljeno spremljeva-nje, vse to je bilo v skrajnem nasprotju z nebeško milino, ki bi se morala prelivati iz večerne zarje preko mehkega zbora Mariji v pozdrav Ob koncu pa moramo vendar nckuj pohvalno omeniti in sicer točnost, s katero se je začela igra. -e. -1. Pevski odsek »Gralika« r LJubljani priredi v Pondeljek dne 21. dec. 1025 v dvorani Filharmonij ne družbe na Kongresnem trgu k o n o e r t poo voestvom g. prof. Grobminga in sodelovanjem inu-zike Dravske diviz. oblasli pod vodstvom g. dr. Cenila. Spored: I. pl. Zaje: Curičica mala. V. Vede-Pivec: Da veš! E. Adamič: Ljubica vstani... A. Hajdrih: Cerkvica. V Vodopivev: Na pel ani. E. Adamič: Lucipeter ban. — Odmor. — Oton Nieolni: livertura k operi »Vesele žene \vindsorskec. Svira mnzika Dravske divizije. E. Grieg: Landjending iNova zemlja). Moški zbor z bariton-sotom in ork-Irom. Bariton poie g. L. Sekula. — Cene: sedeži 15, 13, 12, 10 i;in, stojišča na Balkonu po 5 Din. '-ačetek točno ob 8 zvečer. Uprava »Zborov«, mesečne revijo za novo ■borovako glasbo, kaiero izdaja pevsko društvo •Ljubljanski Zvon«, opozarja vse. ki se nameravajo 'ia list naročiti, da store to takoj, ker se bo gtas-eno književna priloga tiskala te v goiovem številu iak!nde in je požre je ne bo mogoče več dobiti. Do-edanji naročniki »Zborov« naj nakažejo naročnino i' znesku 40 Din po zadnji pošiljatv' priloženi po-jžniri, novi naročniki pa naj s<» javijo po dopis-lici na ločen naslov: Uprava »Zborov«, pevsko Iruštvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Prvo slovensko pevsko drnštvo »Lirac v Kamniku. (43. druStveno leto.) V soboto dne 19. decsm-bra 1923 točno ob pol 9. uri zvečer se vrši v dvorani Nur. Citainice v Kamniku koncert na korist g. župnika A. Gabrona, častnega člana >Lire< in zaslužnega koroškega rodoljuba. Spored: 1 E. Adamiič-Moll: »Nocoj je pa lep večere, moški zbor. 2. O. Dev: »Sem Sei čez gmr.jnicot, koroška narodna za moški zbor. 3. Z. Prelovec: »Kaj mi naca planinca«, slovenska narodna za inoški zbor. 4. E. Adamič: »Za plolom«, moški zbor. 5. E. Adamič: >Jurjeva«, moški zbor. 6. Dr. G. Krek! »Tam na vrtni gredi...«, mešani zbor. 7. St. Mokranjac: »II. rukovet srbskih narodnih pesama«, me"ani zbor. — Odmor. — 8. St. Premrl: »Starček roma na goro«, dvogtasrn ženski zbor s spremljevanjem gla-sovirja. 9. E. Adamič: »Solnce sije, zeleni livada .f, dveglasen ženski zbor s spremljevanjem gtasovir-ja. 10. A. Foerster: »Razbita čaša«, moški zbor. 11. V. Mirk: »Pomlad«, moški zbor z bariton-solo. 12. S. Tanejev: »Večer«, moški zbor. 13 E. Adamič: »Kdo dobi dekle?«, moški zbor 14. E Adamič: :Oženil se bom«, moški zbor. Vstopnina: I. red 10 Din. II. red 8 Din. stojišče 5 Din Predprodaia vstopnic v trgovini g. A. Slatnarja in na dan koncerta pri blagajni. Lepo in okusno dosežete lo z uporabo praška za pecivo in vanilin sladkorja znamke ,&DRiA' ZASFANČEK RAZKODRANČEK največje presenečenje VaSlm malčkom sa Božič! Proti vpošiljatvi 24 Din poštnine prosto razpošilja »NASA GRUDA«, Gosposvetska ccsta it. 6. gozd mimo Strelišča pa do Korunove vile, je | sicer zelo nevarna, zlasti zadnje dni, ker je popolnoma ledena. Kljub temu pa je tukaj vse polno sankačev, ki se malo menijo za opolzko pot in pridno sankajo. Glavna zasluga za to sankališče gre Olepševalnemu društvu za Rožno dolino. Smrtna kosa. Umrl je 17. t. m. g. Josip T r e f a 11 po kratkem bolehanju. Pokojnik je bil naš dolgoletni naročnik in zvest pristaš SLS. Pogreb bo danes ob 4 pop. — Umrla je včeraj na Prulah po daljši zelo mučni bolezni g. Uršula S t e r g a r. Pogreb bo danes popoldne ob 2. Nenadoma je umrl 18. t. m., od srčne kapi zadet, g. Lovro T e p i n a , višji živinozdrav-nik in ravnatelj državne podkovske šole. Ta smrt je vse njegove znance tembolj zadela, ker jc pokojni bil trdne konstitucije in so ga šc predvčerajšnjim znanci videli zdravega in veselega. Pokojni je bil osebno priljubljen in zelo vesten v svojem poklicu. Zapušča ženo in dva otroka. Pogreb bo v nedeljo, 20. t. m. ob pol 4 popoldne iz državne žrebčarne na Selu k Sv. Križu. Vsi javni aktivni nameščenci ter civilni in vojaški upokojenci 20. t. m. ob 10 dopoldne na zborovanje v »Ljudski dom«I Mesto venca na grob p. Edvarda Rav-steharja je darovala njegova sestra Loni 100 dinarjev Elizabetni konfcrenci Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Bog povrni! Trgovine bodo v nedeljo, dne 20. t. m. dopoldne odprte. — Načelstvo Gremija. Zimski kresovi v Ljubljani. Letošnja huda zima, ki je zavladala v zadnjih dnevih z nenavadno oslrino, nas jc iznenadila tudi z malimi kresovi, ki se žgo po dnevi in po cesti. — Vsled hudega mraza so namreč zamrzle posebno v smeri severnega vetra tudi pli-nove cevi in siccr na onem mestu, kjer prehaja plin iz podzemskega širšega voda v ožjo cev kandelabra. Temu se ne more drugače pomoči, kot da se vznožje kandelabra se-reje. In res smo videli včeraj na cestah, posebno v smeri severne burje, kako so uslužbenci zakurili pod kandelabri skoro meter visoke late, tako, da je izgledalo, ko bi goreli mali kresovi po cesti. Tudi to je značilen znak hude zime, ki jo občutimo letos in ki posebno muči revne in srednje sloje, ki si lc težko preskrbe toliko kuriva, da se segreje družina vsaj v kuhinjah. Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim tovarišem šentpeterske fare v Ljubljani sklicuje za danes v soboto, dne 19. t. m. ob pol 8 zvečer v gostilni g. Zupančiča na Ahacljevi cesti informativni sestanek. Vabimo vse tovariše iz svetovne vojne ter njihove prijatelje, da se sestanka gotovo udeleže ter tako pripomorejo do čim-prejšne udejstvitve želja Šentpeicrčanov. — Odbor. Gostilna pri »Fcjmoštru« toči izborno dalmatinsko vino z otoka Visa po 11 Din liter. Novo delikatisno trgovino in zajutrko-valnico jc v Florijanski ulici št. 1 otvoril G. Breznik. Več v oglasu. Koline, Danes v soboto v restavraciji »Ljrbljanski dvor« spccijalitcta: doma napravljene kolnine. Za zimske športnike! Letos imajo smučarji idealno vreme. Marsikateremu neodločnežu je zdaj žal, da se ni priučil tega krasnega športa. Kdor hoče popravili zamudo, naj si nabavi učno knjigo »Smučar« izpod peresa zimsko-sportnega mojstra It Badjure, v kateri najde vso smučarsko učenosit od prvih korakov do popolnosti, liustrovano, !;čno vezano delce se dobi po vseh dobrih knjigarnah in pri založništvu Ig. KIcininayr in Fed. Bamberg, d. z o. z. v Ljubljani, ter stane 30 Din, s pošlo 4 Din več 8119 Preračun mestne občino Marifeer n. l\. Občinski dolgovi. Mestna občina Maribor dolguje inesLai hranilnici Din 2,155.648. od svojih podjetij pa dobiva za dano jim posojilo 14 odstot. obresti v znesku 16G679 Din, in znaša iorej dolg podjetij mestnemu zakladu Din 1,190.557. V. Ceste, ulicc. trgi in sprehajališča. Potrebščine Din 1,823.291, pokritje pa 320.253.-Din. Proračun za leto 1926. izkazuje za vzdrževanje cest Din 971,372, za tlakovanje Din 123.308, za čiščenje mesta Din 533.431, za javno razsvetljavo Din 168.180, za olepševanje mesta Din 22.500. Stroške bo pokrila občina iz odškodnin, ki jih plačujejo podjetja mestnemu zakladu za uporabo javnega sveta v znesku 050.000 Din in iz povračil stroškov za izprnznjenje greznic v znesku 110.512 dinarjev. VI. Gasilstvo. Zanj je v 1. 1926. namenjena postavka v znesku Din 79.548 (v l. 1925. Din 83.801). Zdravstvo. Potrebščine Din 486.751, kritje Din 309.191. Glavni dohodek za kritje so dohodki mestnega kopališča v znesku 283.940 Din in dravskega v znesku Din 20.000. Socialno skrbstvo. Potrebščine 1.231.918 Din, pokritje Din 487.598, lorej primanjkljaja Din 744.320, ki se bo kril iz veseličnega davka, iz sodnih in občinskih glob v znesku 60.000 Din in iz najemnine meslnegn kina. Poudariti je, da je mestna občina z 1. 1926. krenila z odločnim korakom na pot socialnega skrbstva, predvsem po zahtevi občinskih svetnikov SLS. Socijalisli bodo sicer rekli, da imajo le oni socialni program v zakupu, a SLS je baš tu pokazala, da ga ima v delu. Celotna postavka je lepo razdeljena po posameznih oddelkih, predvsem postavke za socialno literaturo, brezposelne in raznovrstno podpore. Nedvomno, da j« začetek stvorjen iu da bo naša mariborska občina stopala od-ločiLno v boj za socialno skrbstvo, veveda v okviru danih sredstev! Znanost, umetnost in prosvefa. Potrebščin izkazuje proračun v 1. 1926. Din 482.758, kritja pa Din 30.852. Predvsem pride v poštev naš nebogljenček — narodno gledališče s podporo 343.741 Din, dalje študijska knjižnica z 123.567 Din in podpore raznim društvom z Din 85.450. Proračun nam kaže, kako je upravičena vsestranska debata o našem gledališču in capite et membris! Za kritje stroškov prispeva mestni kino Din 27.625, L j. polovico čistega dobička. Tudi značilno! Obrt in trgovina in strokovne šole. Potrebščine Din 73.200, kritje 0! Vojaštvo: potrebščine Din 71.738, kritje Din 1940. Čo se ozremo posebno na znani naslov »podpore«, vidimo, da daje mariborska mestna občina 13 osebam po 150 Din, 54 osebam po 50 Din, 191 osebam po 80 Din, 5 osebam po 100 Din, 1 osebi po 150 Din in 1 osebi po 300 Din mesečne podpore. — V mestni hiralnici oskrbuje občfina 82 oseb, kar Zinaša skupno 223.790 Din stroškov. Za prehrano ubož-nih slojev je postavljen znesek 219.000 Din, t. j. 120 oseb z dnevno oskrbo. — Za mladinski oddelek je postavljen znesek 282.880 Din, za dnevno zavetišče Din 100.680, stalne podpore za 50 otrok Din 61.200, za brezposelne 750.000 Din in za stanovanjski urad Din 81.928; vobče: obširno socialno skrbstvo. šolstvo. Potrebščine Din 1,244.331, kritje Din 20.801. Torej primanjkljaja Din 1,223.530. Razpravljali smo že v »Slovencu o tem vprašanju, zlasti perečem glede deških meščanskih šol, zato naj zadostuje gornja registracija. —• Tudi o mestnih podjetjih smo že poročali, oziroma se bomo z njimi še posebej pečali. Ob tej priliki naj zadostujejo gole številke. Mestni vodovod: Potrebščine Din 2,547.465 Kritje » 2,552.042 Mestna klavnica: Potrebščine » 2,473.082 Kritje » 2,466.115 Mestna plinarna: Potrebščine » 1,338.851 Kritje » L077.080 Elektr. podjetje: Potrebščine » 4,111.796 Kritje » 4,115.000 Pogrebni zavod: Potreb. Din 1,261.442.50 Kritje » 1,261.442 50 Te splošne podatke prinašamo ket uvod v proračunsko debato. Podrobni študij proračuna nam kaže mnogo investicij, kanalizacijo Koroščeve ulice, poprava M oljske iu Aleksandrove ulice, odpravo mariborskega škandala — napravo stranišč, obširno socialno skrbstvo, ki pravzaprav šele z letošnjim proračunom stopa na sistematična in odločna pota. Kakor že iavljeno, se bo vršila proračun-i ska debata v seji občinskega sveta sredi me-' seca januarja. Tedaj nam bo z sprejetjem in j debato možno spoznati posamezne stranke, I možr.o pa tudi se s proračunom podrobneje i pečati. Iz Nekateri učenjaki v Mariboru se seveda strinjajo z gospodom Radičem in ne morejo | izreči dovolj hvale zlasti glede njegovega na-1 črta o ukinitvi naših univerz. Polna usta j mižnje jih je proti razvoju naše ljubljanske univerze. Ali govorijo ti ljudje iz prepričanja ali pa zato. ker je Radič kot njihov prosvetni šef tega mnenja, ali pa smatrajo zavod, na katerem ti možje sodelujejo, za vrhunec izobrazbe, nad katerim je vse drugo brez potrebe? Iu to kot prosvetni delavci v času, ko so se politične slovenske stranke — tudi njihove! — in vse pomembne korporacije in društva izrekla za neokrnjeno slovensko univerzo! Moramo le še podčrtati naše poročilo i o vladnih petoliznikih. In če greste sedaj zo-j pet čez din in strn za Radičem, pojdite vsaj I za to ero dosledno! Ti gospodje se namreč jezijo, da je dal g. Radič tudi prvemu letniku | učiteljišča šolskih sester pravico javnosti in : izpostavil stanje status quo. Ali ta jezica izvira iz gole zavisti, da je ta zavod priznano najboljši v Mariboru, da je tja poslal tudi g. prosvetni šef svojo hčer, ali pa ste gospoda za jahali zopet protiklerikalnega konjička? V obeh slučajih ste skrajno malenkostni iu mi vam izrekamo Ie svoje pomilovanje. Akademija gojencev semenišča se vrši 23. t, m. Gojenci bodo igrali mistoriozno božično »Zvezdo«, katero so sami prestavili. Pripravljeno imajo tudi Calderonovo »Srce je last Marije« (A Maria el Corazon). Vidi se, da se na tem zavodu resno bavijo gojenci i verskimi igrami, da vstajo v njih novo prebujenje, stremeče za tem, da se zlasti šola povrne od plitvih in praznih burk k resnim, globokim igram. Mariborski gimnazijci pripravljajo Ipav-čevo »Kdo je mar« ter priredijo koncert. S tem nadaljujejo predvojne prireditve kakor jih jo uvedel njih ravnatelj g. dr. Tominšek z namenom, vzgojiti v dijakih ljubezen do zavoda in resnega dela. Torej tudi tu novo življenje! Nov veter? Sokolski znaki ?e zopet mno-•ijo, zlasti med šolsko mladino. Čujemo, da ' izvira to gibanje iz protesta proti sedanjemu političnemu ?t.anju ... Samo registrira mol Lepa boiičnica. Zveza vojnih invalidov, podružnica v Mariboru, priredi v pondeljek 21. t. m. popoldne ob 3. v Gambrinovi dvorani za svoje najrevnejše člane božičnico, kjer ho obdarovanjih čez 100 članov z denarjem, živili in obleko. Podporo je dala centrala, po-družniški odbor in privatniki. Vsi obdarovani bodo tudi pogoščeni. Želimo, da bi naš svoje-časni klic po pomoči dobil še mnogo odprtih src. Res elamat, vehementer clamat! Božični trg na Glavnem trgu je letos živahnejši od lanskega. Božična drevesca so letos tudi mnogo cenejša od lanskega leta, da dobiš za 5 Din že lepo drevesce. Opažati je, da se ljudje tesneje oklepajo tega starega običaja. Mariborske trgovske izložbe so letos okusneje urejene kot lani. Flosarstvo na Dravi je šlo na počitek. Drava je polna ledenih plošč, Da pa je še nekaj življenja, skrbijo plavači. In res: v teh mrzlih dneh sta dva plavata uganjala plavalni šport! Preveč navdušenja! Iz Celja. Krekova mladina priredi v nedeljo, dne 20. t. m. ob 4 popoldne izvirno romantično viteško igro »Strahomir« ali »Zvestoba do groba«. Predprodaja vstopnic v tajništvu Jug. strok, zveze, hotel Beli vol, I. nadstr. in eno uro pred predstavo pri blagajni v Narodnem domu v Celju. Vsi prijatelji Krekove mladine »o k prireditvi uljudno vabljeni. iz Hrastnika. Prosveta. Dne 8. decembra je vprizoril dramatični odsek katoliškega izobraževalnega društva v Logarjevi dvorani igro »Tihotapecs1:. Igralci so izborno izvršili svojo nalogo. Splošno mnenje je, da so naši igralci v kratki dobi postali najboljši igralci v Hrastniku. To pa ni všeč našim nasprotnikom in so že večkrat vprizorili prav ogabno gonjo zoper nekatere naše člane. Podtikali so jim svoje lastnosti, pri čemer pa niso imeli vspeha. V zadnjem času so na lep način vplivali na nekatere člane, da b: jih odvrnili od našega dela, kar ima za posledico, da še bolj pridno delajo. Kar tiče • naprednjake-,:, so igrali v soboto 12. t. m. >Vdovo Rošlinko", ki se jim zelo depade, knr je razumljivo. Vdova Rošlinka in kranjska naprednost gresta skupaj. Tudi za Eilm so na^i naprednjaki zelo navdušeni in -olske otroke vanj naravnost silijo. Tudi napredna izobrazba je filmu podobna: plitva, površna in slepiva. Ljudska posojilnic« naznanja občinstvu, j da sprejema tudi male vloge, počenši od t Din naprej. To pa zato, ker hoče dati priliko vsakemu malemu varčevalcu, da si pomalem nabira prihranke. Politika. Za občinske volitve sta imela sestanek v gostilni Iv. Plaznik g. Miha Koren in gosp. Miha Rozin. Iskala sta kandidate. Dobila sta nekaj bivših komunistov. Pravila sta, da bodo skupno nastopili radikali, radičevci in bernotovci. G. Koren želi postati občinski uradnik, g. Rozin pn župan. Bomo videli! Kovice !z Amerike. Illinois, 20. novembra je umrla Veronika Glavačeva, vzorna katoliška žena in skrbna gospodinja, mati sedmero otrok. Rajna se je rodila 1. 1885. v Črensovcih. Zapušča otroke in moža. V cerkvi sv. Jožefa v Jolietu se je poročil Jožef Medic z nevesto Marijo Bauerjevo. Ženin je sin znane ugledne družine iz Otave, H1-. kjer si bo mladi par ustanovil tudi svoj dom. — Lista smrtnih nesreč v delavskih krogih raste od dne do dne. Tekom meseca septembra je izgubilo v državi Illinois 63 delavcev življenje. Vse to se dogaja vsled premajhne previdnosti pri delu in nezadostnih varnostnih naprav. — Cleveland, 0. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen Slovenec J. L- Mihelič v mestni zbornico, kjer bo zastopal Jugoslovane pri mestni vladi. Slovenci stojimo tukaj tako trdno, da bemo pri prihodnjih volitvah poslali šc enega Slovenca v mestni zastop. — Eansas Citf, Kan9. V Osavvatomi je umrla vrla rojakinja in faranka Marija Januševa, žena Jurija Janusa, ki biva na Northrup St. Doma ie bila iz Osilnice ob kranjsko-hrvatski granici. Rajna je bila vzor dobre matere in pridne gospodinje. Za njo žaluje mož in 18 letni sin. — Nova naša cerkev napreduje. Dozidan je temelj in je vseskozi izvrstno delo, za kar gre hvala mojstru Lončariču. Naši možje in fantje so začeli nabirati darove za zvonove, da nam bodo peli ob blagoslovitvi nove cerkve. Govori se tudi, da bomo dobili elektr. uro v zvonik, kar bo vsekako imenitno in nam Slovencem še poseben prnos. Mimo grede omenimo, da je v Kansas C!ty, Mo. gospa M. Matsonova iz San Frančiška kupila na ameriški jRovak razstavi domače živine konja za ježo, za katerega je odbrenlcala 25.000 dolarjev. To je gotova najvišja cena, ki se je kdaj za konja plačala! — Pncblo, Colo. Umrl je Janez Robida v starosti 70 let. Prišel je semkaj iz Št. Mihela in bival med nami 35 let. Vedno je bil skrben gospodar in dober oče družini ter izmed najboljših sotrudnikov v tej župniji. Velike so njegove zasluge za cerkev in šolo. Vedno je bodril in opominjal otroke svoje; delal ni za enega, marveč za 20 in še rajši več. Obe hčeri ste se posvetili samostanskemu življenju, obe ste benediktinki. Sestra Edita je dobra in priljubljena učiteljica v naši šoli, scsiM Adelajda pa isto tako vrla učiteljska mod v slovaški šoli sv. Antona. Rajni Robida je bil stara poštena korenina, kakršnih pogreša današnja doba. Proti previsokim taksam! Kakor že naznanjeno, se vrši v nedeljo dne 20. i m. ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani protestni shod v zadevi teksnega zakona, katerega sklicujeta notarska in odvetniška zbornica skupno z gospodarskimi organizacijami. Ker posega taksni zakon tako globoko v naše gospodarske razmere, je pričakovati, da se shoda polnoštevilno udeleže vsi prizadeti sloji! Beda Slovencev v Nemčiji Upamo, da vam je tam v domovini že nekoliko znano o naši bedi tukaj v Nemčiji. Apeliral: smo že na naše poslance v domovini; upamo pa tudi, da se bo cela Slovenija zavzela za nas. Sedaj je zadela naše rojake tukaj že drugič nesreča in sicer velika brezposelnost. Že poleti je bil en velik rudnik na Horst-Em-scher i>opolnoma zaprt, kjer je bilo prej zaposlenih veliko naših rojakov. Odpuščeni so bili vsi rudarji brez razlike, bodisi donič-čini ali tujci. Najhujše je seveda za naše rojake, ker ne dobijo nobene podpore. Seveda mi smo Mastige Auslandero, posebno Jugoslovani. Sedaj je prišla dmga nesreča nad naše rojake, in sicer na Buer-Hassel v rudniku Bergmanns-gliick in Westerholt; tukaj je 600 rudarjev odpuščenih, med temi naši rudarji skoro do zadnjega. Sedaj se vprašujemo, kam naj se obrnemo, od česa bomo živeli. Nemčija nam ue da ničesar, ker ima svojih brezposelnih dovolj. Drugič nam rečejo: Vi ste Jugoslovani, ne dobite ničesar. Na ta način bomo končno vsi jugoslovanski izseljenci brez dela in jela. Pruski ministrski predsednik Braun je dejal 10. t. m. v Berlinu: >100.000 Arbeiter miissen hinausgeschmissen werden«. Med temi smo mi Jugoslovani močno zastopani; računa se nad 40.000 ljudi; tem se sedaj obeta strašna usoda! Ako moramo Nemčijo zapustili, moramo tu pustiti vse, kar smo celo leto plačevali v bratovske skladnice, oziroma penzijske blagajne, zraven vse naše pohištvo, kakor se je zgodilo Nemcem na Poljskem in Poljakom v Nemčiji. Tako smo prepuščeni svoji usodi in bedi brez vsakega sredstva. Zatorej apeliramo na naše slovenske poslance v domovini in tukajšnje naše zastopnike v Dusseldorfu in v Berlinu, naj store vse. da se nam pomore! dolgo. Uporabno je tudi za motorna kolesa. V najkrajšem času se da od par delavcev montirati in demontirati. V dvorani se bodo ob istem čara lahko vršile telovadne tekme, lahkoatletske tekme, turnirji v tenisu, ki ima 6 igrišč, itd. V skladu z izmerami dvorane so tudi prostori, vzidani v pred-stavbe: velika restavracija, krasna slavnostna dvorana. pisarniški in gospodarski prostori. Preskrbljeno ie za dobro kurjavo in dobro prezračenje. Pomen dvorane je tem večji, ker je takoj tam zraven velikanski ljudski park z odprtim stadionom, veliko kopališče in poeltno dirkališč«. To in ono. ŽENSKO GOSPODSTVO PRI TUAREGIH. Angleški raziskovalec Fr. Rodd je podal britansko-geografični družbi zanimivo poročilo o saharskem narodu Tuaregov. Razsko-valcu se je zdelo najbolj čudno to, da hodijo tu možje — ne žene — zakriti tako, da je možno od njih obraza videti le oči. To dejstvo v onem delu zemlje, kjer so navadno le ženske zakrite, je istočasno tudi izraz gospodujo-čega položaja žene v socialnem življenju tega naroda. Žene si same izbirajo može; one same odločujejo o pouku otrok in one si morejo lastnino same pridobivati in sprejemati stvari, o katerih nima mož nobenega nadzorstva. * Naravnost čudovito je, koliko se prenese ua plesnem večeru. Neki statistik je izračunal, da napravi dama na plesnem večeru, ki traja 5 ur z odmori vred najmanj 50.000 korakov, seveda mora biti pri celem programu navzoča. Ta množina korakov odgovarja sprehodu, ki je dolg 40 km. Z navadnim valčkom normalne dolžine se napravi pot 1.25 km. Če bi se vsa ta gibanja podvzela v svežem zraku, bi bila njih korist za zdravje gotovo neprecenljiva. Ameriški slovanski institut v Pragi. >Pra- ger Presse:: poroča iz VVashingtona, da se pogačo merodajne amerikanske osebnosti z zastopniki Češkoslovaške o ustanovitvi posebnega ameriškega slovanskega instituta v Pragi. Zavod bi vzdrževala ameriška vlada s pomočjo Carnegie-jeve in Rockefellerjeve ustanove. Svoje prostore bi imel zavod v poslopju ameriškega poslaništva v Pragi. Ustanovitev zavoda krepko podpira ameriški poslanik v Pragi g. Einsteini. Na čelu zavoda bi stala profesorja Murray Buttler in Brown Scott. Koliko šol in učencev ima Češkoslovaška. Dne 31. decembra 1924 je bilo v celi republiki 1696 meščanskih šol s 327.483 učenci in 14.017 ljudskih šol z 1 466 563 učenci. Po narodnosti je bilo 1.192.951 Čehov, 61 017 Rusi-nov, 390.996 Nemcev, 107.306 Madjarov, 14.881' Poljakov, 721 Rumunov, 24.563 Židov in 1557 učencev drugih narodnosti. Prebivalstvo Danske. Po ljudskem štetju z dne 15. novembra t. 1. se je prebivalstvo Danske od zadnjega ljudskega štetja 1. 1921. pa do 15. novembra pomnožilo za 152.000 oseb in znaša sedaj 3,420.000. Glavno mesto Ko danj šteje danes 729.000 prebivalcev. najmodernejše .... od Diu -!00*— do Din 1000'— zimske plašeno obleke „ „ 120-— „ „ 4C0-— domačo flanel obleke . „ „ 10II-— „ „ 160"— športue in žemper bluze „ „ G0"— „ „ 160'— nudi . r. in I. 50R!CR', Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 Turlstlka in šport. Na. mostnem drsališču pod Tivotijein priredi v nedeljo dne '20. decembra 1925 od 15 do pot 17. ure koncert godbe Dravske div oblasti. Vstopnina ta dan dvojna, dijaške dnevne vstopnice se ne izdajajo. Osebe, ki imajo sezonske vstopnico, plačajo samo enkratno vstopnino. Kurv.j v umetnem drsanju SK Ilirija otvori prihodnji teden na svojem športnem drsališču ob I Celovški cesti kurze v umetnem drsanju Dolcčeno je, da se bodo vršili kurzi za mladino v popoldanskih urah, za ostale v večernih urah. Namen kur-zov je dvigniti povprečno stopnjo drsanja v Ljubljani preko vsakdanjega promenadntga drsanja v lokih ter pripraviti tla in animirati širšo publiko za ples in družabno prireditve na ledu. — Intere-i senti, dame in gospodje, se naprošajo v svrho po-! drobnejšega dogovora na kratek sestan.k, ki se j vrši jutri, v nedeljo ob U uri v damskem salonu i kavarne - Emona :. — SK Ilirija. Mladinska drsalna tekma. Za drsače, ki so ho-; čojo prijaviti k mladinski drsalni tekmi, razpisani ! «i prihodnjo nedeljo dne 27. t. 111 prirrdi drsalni i odsek SK Ilirije v sporazumu z JZSS jutri v ueds-! dol jo enourni trening, na katerem se bo predelalo ; in pojasnilo razpisani program. •— JZSS SK Ilirijo nogometna iu lalikoatlctska sekcija j obveščata tem potom svojo članstvo, da se bo pri-iiclo po božičnih praznikih z rednim kondioijskhn treningom v jahalnici. — Odbor. Sanjkališče v Mojstrani v popolnem prometu, bana in tople sobo preskrbljeue. Dric iu smuč sta izborna, vreme mrzlo in krasno. Slap Perifnik ves zamrznjen. Sanjke na razpolago prj prorn. društvu. Smučarski tečnj T. hi. Skalo v Ljubljani. Prihodnji nedeljski tečaj so vrši v nedeljo dne 20. decembra. Zlior točno oh S 30 zjutraj pri Karlovskem mostu. Vežba se na Rakovniku! — Smučarski od-s«k. Kranjska goru. Vremensko poročilo od 18. decembra ob 7 zjutraj: Nebo brc; oblakov. —10'' C. j Barometer pada. Sneg pršič 35 cm visok, za smuko j ugoden. Saninec dober. Bohinjska Bistrica. Vremensko poročilo od 18. dec- ob 7 zjutraj: Nebo jasno. —15° C Saninec-dober. Dnm na Krvavcu. Vremensko poročilo od 18. t. m. ob 6 zjutraj: —16" C. Sneg prsic 15 cm visok. Smuka srednja. V Domu dobra iu točna postrežba. Sobe kurjene. NAJVEČJA ŠPORTNA DVORANA V EVROPI. V Dortmundu ua Nemškem so otvorili športno in razstavno dvorano največjega obsega. Imenuje se >Westfalska dvoranam. Prostora ima za 180 tisoč kubičnih metrov. Stobrov ni nobenih, razpetost znaša 76 metrov, strešna konstrukcija 110 in 88 metrov. Okoli arene vidiš v iwdobi amfiteatm 6000 sedežev, pa jih pridenejo lahko še 4500. S 1500 stojišči se dvigne število na 12.000. Pri (5000 gledavcih je dvorana razprodana; kur je več, gre na račun gneče. Za jahalne in dirkalne turnirje je j mkoj zraven jahalnica v izmeri 26 in 30 m, s hlevi j za 150 konj. Za kolesarske dirke si je zasiguralo | mesto Dortmund Monakovsko razstavno dirkališče, ' ki ca bodo za 40 m skrčili in bo še zmirai 200 m Rusija, češkoslovaška in mi. Te dni je priredilo ob priliki nastopa no-vaga šefa ruskega trgovskega zastopstva sovjetsko poslaništvo v Pragi banket, katerega se je udeležilo poleg mnogoštevilnih zastopnikov tiska tudi okoli 150 zastopnikov visoke finance, industrije in sploh gospodarstva v Češkoslovaški. Banket jc izgledal kakor manifestacija za ^de iure« priznanje Rusije, v čemur Češkoslovaška ni Sledila vzgledu cele vrste držav, ki so se zavedale pomena tega priznanja za trgovske zveze s sovjetsko Rusijo. Na banketu je bilo več govorov, v katerih je zvenela zahteva za intenzivne trgovske zveze med Češkoslovaško in Rusijo. Novi šef ruskega trgovskega zastopstva dr. Lcnski ej navedel obseg, ki ga ima sedaj rusko-češka trgovina. Ker namerava v prihodnjem letu ruska vlada povečati uvoz, bo tega deležna tudi Češkoslovaška. Jasno pa je seveda, da brez trgovske pogodbe med obema državama ni misliti, da bi se promet res mogočno razvil. Monopol ruske zunanje trgovine vsekakor ostane. Za pospešitev gospodarskih vezi med obema državama jc Rusija izdala tuji industriji koncesije, da smejo obratovati v Rusiji. Investiranje kapitala v Rusiji v obliki koncesij se jc močno razvilo. Iz govorov reprezentantov gospodarstva jc bilo razvidno, da Češkoslovaška industrija stremi za poglobitev trgovskih zvez z Rusijo. Trgovanje z Rusijo je postalo potreba za Evropo. Evropska industrija sc zaveda, da brez Rusije svetovno gospodarstvo ni mogoče. Rusija je lačna blaga, Evropa nc more izhajati brez njenih surovin. Češkoslovaška je dobavila Rusiji že ogromne količine industrijskih izdelkov. Pa tudi druge države so si zopet zasiguralc svoj izvoz v Rusijo. Industrija v Rusiji se sicer obnavlja, toda Rusija mora uvažati večje količine industrijskih izdelkov. Nesigurr.ost v trgovini z Rusijo je prenehala. Če izvzamemo politično stran vprašanja priznanja Rusije, je gospodarska stran tega vprašanja vredna tudi za nas diskusije. Naša večji del agrarna država nima direktnega interesa navezati trgovskih stikov z Rusijo, pač pa naša industrija. Naša industrija jc že pred vojno imela v Rusiji manjši trg (kupovali so Rusi naše poljedelsko orodje in tudi stroje). Z vojno je to izginilo. Industrija se jc pri nas po vojni zelo razvila in ne motimo sc, čc trdimo, da imamo danes za izvoz veliko več produktov kakor pred vojno (n. pr. dušik itd.). Zato postaja vprašanje tudi za naše gospodarstvo aktualno. Jasno je, da so vodilni momenti pri zvezah z Rusijo izključno trgovskega, ne pa političnega značaja, kar bi priporočali v upoštevanje vsem odgovornim faktorjem. Trgovanje z Rusijo ni fantastičen, ampak rentabilen posel. * Odstotek primesi za letošnji fižol. Borzni svet ljubljanske borze za blago in vrednote jc na seji dne 15. t. m. določil odstotek primesi za fižol leta 1925. za običajno blago 5%, za izbrano po dogovoru. Preklic nekaterih avstrijskih bankovcev. Z Dunaja poročajo, da jc avstrijska Narodna banka sklenila potegniti iz prometa sledeče bankovce: po 500.000 kron z datumom 20. septembra 1922: po 100.000 kron, po 5000 kron in po 50 kron z datumom 2. januarja 1922. Rok za izmenjavo poteče 31. marca prihodnjega leta. Italijanska zunanja trgovina. V prvih 10 mesecih t. 1. jc znašal uvoz v Italijo 21.6 mi-Ijard lir (v istem razdobju lani 15.2), izvoz pa 14.8 miljard lir napram 11 miljardam v 10 mc-sccih lani. Industrija na Ogrskem. Ogrska sc je po vojni zelo industrializirala. Zadnje leto je pa industrializacija nekoliko ponehala. Po najnovejših podatkih šteje Ogrska 2755 industrijskih podjetij, ki so imela zaposlenih 1 milijon 941.000 delavcev. Vrednost produkcije teh podjetij je znašala lani 1500 milijonov zlatih kron. Mednarodni kongres juvelirjev. 15. februarja prihodnjega leta se vrši v Amsterdamu mednarodni strokovni kongres juvelirjev. Tržišče surovega gumija. Že dalj časa je opažati na vseh svetovnih tržiščih surovega gumija tendenco navzgor. Kupčijski zaključki so veliki in so sklenjeni na izredno dolge termine. Špekulacija z gumijem in z delnicami podjetij, ki sc pečajo z produkcijo in trgovine tega blaga je zavzela ogromne dimenzije na newyorški, londonski, amsterdamski in pariški borzi, ki so glavna tržišča. Dne 18. decembra 1025. Denar. Zagreb. Berlin 13.374—13.474, Italija 226.40-2:i8.bO, London 272.75—274.75, Newyork 56.057— 56.657, Pariz 204—208, Praga 166.35-168 35. Dunaj 7 904—8.001, Curih 10.855-10 038 Curih. Belgrad 9.185 (9.211), Italija 20.88 (20.88), London 25.115 (25.1175), Newyork 517.75 (518), Pariz 19.15 (18.775). Praga 15.55 (1555), Dunaj 73 (73.05). Dunaj. Devize: Belgrad 12.5575. Kodanj 175.90. London 34.33, Milan 28.52-69, Newyork 700, Pariz; 26.32, Varšava 72.75. Valute: dolarji 714. francoski 1'raiik 26.13—43, lira 28.38 -58, dinar 12.48. češkoslovaška krona 20.075, Vrednostni papirji. Ljubljana, lc/o invest. posoj. 78.79. vojna odškodnina 325—330. zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnice 20—22, Ljublj. kreditna 210 den., Slavonska 50 den.. Kred. zavod 175—185, Strojne 125 d., Vevče 120 den., Nihag 35 bi., Stavbna 100—110, Še šir 115-120, zaklj. 115. Zagreb. 7% invest. posoj. 78—79 25. vojna odškodnina 324—325, dec. 325—327, Hrv. esk. 113— 120, Kred. 133—1S5, Hipobanka 64—64.50, Jugobanka 108—109, Praštediona 945—950, Ljublj. kreditna 210 den., Slavenska 50 deu., Srpska 144—146. Eksploatacija 40—45, Šečerana 430—140, Nihag 38 bi., Gutmann 360 bi., SIavex 140—155, Slavonija 14.50—45, Trbovlje 320—330, Vevče 120 zaklj Praga. Devize: angleški funt 163.625, Paril 130.05, Newyork 33.70, Lira 124.425, Belgrad 59.89. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 655. Živno 78b, Alpine 232.5, Greinitz 126, Kranjska industr. 281. Trbovlje 396, Hrv. esk. 121, Leykam 147, Avstrijske tvornice za dušik 180, Mundus 870, Slaves 171. Slavonija 51.60. Blago. Ljubljana. Les: Bukovi hlodi. 1., II., od 30 cm uaprej, od 2.50 m dolž. napr., fco naklad, post 200 den., trami monte, od 3-3—6-8 in od 4 do 12 m, fco naklad, post. 300 bi., hrastovi plohi, 1., II., od 90—130 mm in od 2.50 m naprej, fco vag. Postojna tranz. 1050 den., hrastova drva, 1 m dol., suha, fco naklad, post. 10 vag. 17.80-17.80, zaklj. 17.80, hrastovi plohi, ueobrobljeni, I., II.. od 70 mm debeline naprej in od 2.30 m dolž. naprej in od 20 cm sir. naprej, fco meja 1 vag 1000—1000. zaklj- 1000, hrastovi tesani ali rezani trami, od 23 X 25 cm širine naprej in od 2 30 m dolžine naprej, zdravi, fco meja 1 vag. 1000—1000, zaklj 1000 borovi bouls od 4—8 m dolž., od 35 cm debeline naprej, la, fco meja 1 vag. 650—700, zaklj. 680, — Žito iu poljski pridelki: Pšenica slav., reš., 75-76, fco slav. post. 295 bi., oves slav., res., ico slav. post. 190 bi., koruza, umetno sušena, fco vag. slav. post. 3 vag. 165—105, zaklj. 165, koruza nova, inzulanska, času primerno suha. fco niedji-murska post. 1 vag. 175—175, zaklj. 175, koruza nova, času primerno suha, fco vag. slov post. 1 v. 165—165, zaklj. 165, koruza nova. času primerno sulia, fco vag. naklad, post. 3 vag. 130—130, zaklj. 130, koruza nova, času primerno suha, za dobavo I., II., fco vag. slav. post. 145 bi., koruza činkvnn-tin, za I., II., fco vag. slav. nost. 230 bi., otrobi drobni, fco vag. slav post. 135 14., ajda, domr.Ja, fco vag. slov post. 250 bi., otrobi ovseni teo vag Ljubljana 125 blago. — Strojnice in semena: Brinje italijansko, fco vagon Ljubljana semena: Brinje italijansko, fco vag Ljubljana 375 bi., laneno .-eme, fco vag. Ljubljana 550 bi-— Vino, žganje: Slivovka 50%, fco vao § 36 zadružnih pravil sklepčen ob vsakem številu udeležnikov. — Načelstvo. LJuiilJ^nsfea prota. Včerajšnja porota nam Je nudila najSalcstnej-šo sliko izmed vseh slučajev, ki so se obravnavale v letošnjem zimskem zasedanju. Na zatožni klopi so sedeli Štirje mladeniči, izmed katerih trije niso prekoračili še 20 teta. Pač žalosten pojav," da je mladina v takem obsegu pokvarjena Vriili sta se dve obravnavi, ena radi pohujšanja otrok, druga pa radi hudodelstva tatvine. Sonatu predseduje sodni svetnik Jakob An-dloga, votanta sla sodni svetnik dr. Mohorič in okrajni sodnik dr. Sajovic, obtožitelj prvi državni pravdnik dr. Ogoreutz, zagovornik dr. Pegan. V prvi tajili razpravi je bil obtožen 25 letni pekovski pomočnik na Rakeku Josip K i r n , rodom Iz Mirno peči, ki je lil zaradi tetvine na štiri leta ječe že kaznovan, hudodelstva posils.vi, pohuj-ševanja otrok, oskrumbe in prestopka ' nrav-no nevarnost. Za te lcslnosti je bil obsojen na dve leti teJke ječe. Nič manj žalostno sliko je prinesla druga razprava. Obtožene zagovarjajo dr. Božidar VoduSek, dr. Frlan in dr. Oblak. Vsled hudodelstva tatvine so obtoženi Anton Potočnik, roj. leta 1C07. v Zagorici, občina Bled, ključavnioarski va;enec, Josip Kapus, roj. 1!05 islotam. kovcšlci pomočnik in Janez Kapus, roi. 1£C9 istotam ter po preizkušena nwne «S«2o pa3;$rej vsa ra!!© 2 — NspcsEaeš sa teosfe odteči!! vortcl-i? L& sa Efsa-smta. Ccu ključavničarski mojster. To »pridno* tro-obremenjuje obtožnica r celo vrsto vlomov. Obtožena Anton Potočnik in Ivan Kapus sta se skupno utila ključavničarstva pri ključavničarskem mojstru Sarloriju na Bledu, Josip Kapus pa kova-štva na Gmajni pri Blodu — Vsi trije so bili iz-vežbant v spretne in previdne vlomilce, uspešno so znali rabiti vitrihe, ki »o jim pomagali pri tem znanju njihove obrti. Najbolj prebrisan je Anton Potočnik, lii je najprvo sam kradel, pozneje pa pritegnil k tatinskemu podjetju svojega sovajenca-obtoženca Ivana Kapusa, pozneje pa se njegovega brata Jožefa Kapusa. Kakor omenjeno, je liajprvo kradel sam Potočnik. Najprvo s«" je spravil nad Antonijo Pongračič, trgovko v Želečah pri Bledu in ji odnesel koncem septembra lanskega leta dežni plašč v vrednosti 450 Din. Nato Je pričel »gšeft« s klobasami, salami, drugimi predmeti in z denarjem. — Dne 17. oktobra 1924 je obiskal trgovino Jožice Kočevarjeve z Bleda, ki ima trgovino zraven Sartorijeve delavnice, in odnesel dva kilograma Sunke in drugih jedilnih prediretov v skupni vrednosti 497.30 Din. Kmlau potem, dne 31. decembra, je ukradel Valentinu Maleju z Bleda 060 Din v goiovini in istega meseca ne/.nnno kje in od neugotovljenega lastnika eno ustrojeno Telečjo kožo v vrednosti 100 Din. Potočnik je skrajno lahkomiselno živel. Z ukradenim denarjem je ve-seljnčil, plaCeVal po gostilnah godbo in dajal za vinsko kapljico Ker je uvidel, tla la »posek nase, je pozneje pritegnil k tatinskemu dejanju še brata Kapusa, da je z njihovo pomočjo tem lažje izvrševal nepostavna dejanja. V sporazumu z Josipom Kapusom je Potočnik vdrl v noči 3. do 4. novembra 1924 v Želečah pri Bledu v trgovino Nike Zipserjeve ter sta odnesla m: ličnega blaga, kakor sukno, nogavice, ženske hlače in celo par »shim-my- kravat v skupni vrednosti C6o2 Din Dne 13. januarja 1P25 zopet različnega blaga v isti trgovini v znesku 2682 Din. S pomočjo Ivana Kapusa si je Potočnik v novembru 1924 privoščil pri Ivanu Zrimcu na Bledu goveji jezik, vreden 45 Din in za napitnino, ker si je sam postregel, mu je dno 1. januarja 1C25 izmaknil 50 Din gotovine, nekaj pred Bc~'čc;n preteklega leta pa sta tudi Antonijo Ravuik z Bleda ^osrečila« s tem, da sta nuw. -vat-T/3B■ 'a Ta mila zdravja in lepote niso samo prijetno dišeča in močno se peneča toaletna mila, ampak imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavine, ter so torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistostim kože. One ji odvzela vrečo bele moke v rednosti 315 Din. — Kmalu po drugem večjem vlomu so bila obla-stva >čedni' trojici že na sledu. Ukradeno blago so deloma skrivati nad kovačnico Josipa Kapusa, deloma pa na Potočnikovem domu. Vsega nakradenega blaga se ceni okoli 27.COO Din. — Vsi trije obtoženci pri7navajo skoro v celoti tatvino. Le kolovodja Potočnik, ki je za časa aretacije iu pri prvem zasliševanju vse priznal, je pri razpravi metal krivdo tatvine na pomagača in tudi na moža od Nike Zipserjeve, češ, :ia ga je on k obema vlomoma, ki so izvršili v trgovino njegove žene, napeljal, Icar pa ni verjetno — Da se ugotovi količina biagu in k razpravi pozove še neka glavna priča, je državni (pravdnik predlagal odgoditev razprave, čemur jo senat ugodil Senat je ugodil tudi predlogu dr. Frlana, da se obtoženci izpustijo na presto iu sicer iz razlogov, ker so itak že osem mesecev v zaporu in že presedeli višino kazni, vsled česar se bodo tudi z gotovostjo predstavili pri prihodnjem zasedanju. Izprert soefišča. Posledica odpovedi slanovan!a. Nekemu gospodarju iam ob Gruberjevem kanalu se jo z meril njegov najemnik Zakaj, se ne ve. Najemn:k je vio-žil ugovor proti tej odpovedi. In nastal je soor radi stanovanja in sovraštvo se je netilo dalje. Najhujšo pa je zatlelo, ko je stanovanjsko sodišče g spolar-jevo odpoved razveljavilo in je oslal najemnik v hiši. Toda spor s tem ni ponehal in se je prenesel dalje in sicer tako deleč, da je prišlo končno do tožbe radi žaljenja čas i. Povod temu sporu pa je dal hišni vrt, na katerem ima gospodar lepe vi oke vrtnice. Kjer pa so vrtrvi s cvetlicami in \eč otrok v hiši, se piepir kaj hitro najde in vname. In tako se je zgodilo tudi v tem slučaju. Gospodar ie obdolžil najernnikove otroke, da so mu polomili vrtnic«. In nnjemnik je Cul, kakor je trdil v svoji tožbi, gospodarja, ko je kričal nn vi tu in se jezil md otroci. Med drugim je rekel mež v razburjenju: »Ta sodrga spada v bnreke, ne pa v vilo?« No in sedaj je pa najemnik, ki je čul po lastne mznirdilu te besede sam, ko je slonel na oknu. tožil gospo- store kožo mehko, nežno in kljubu;očo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se 5 vrst Elsa-rril: Elsa-lilijno mlačno milo, Elsa-glicerinsko milo, Elsa-boraksno milo, Elsa-milo za britje, Elsa-ka-transko ali šampon milo. Za poizkušnjo 5 kosov darja. In zopet sta se znašla pred okrajnim sodnikom. Nnjemnik je to?il gospodarja radi žaljenja čas i, ker je bil uverjen, da so bili te besede namenjene njemu, ker sta bila ravno la dva v sporu. Iu res je bit gospodar obsojen radi zmerjanja na 100 D n globe ali v slučaju neizttrljivosti na 48 ur zapora. Sedaj se je pa gospodar pritoži' in je odločno zanikal, da bi bil cn s temi besedami, katerih se še celo ne znveda. meril na tožnika. Jezil se je lc sam pri sebi in je gla?no m s il: »Tnko je visoko, pa so mi jih v seeno polomili, ta proklelj >ksin-dek. Imenoval pa in sumil ni n kogar in ie imel v tnielih le one, ki so mu res pclomii njegove vrtnice. Vzklicni senat je verjel gospodarju ter je razveljavil prvo obsodbo in ga je oprostii. — Sedaj to pa šlo po oni narodni pesmi, ki se poje: »Pa ta pesem je preč, pa ne znamo jo več, pa če hočnio zapet, mor'mo drugo zač,.t'k aparate in sestavne dele ima v zalogi Franc Car,Ljubljana Cankar evo nabrežje 5 lIAeteoro-.ofiflčno poroeiio, Ij ubl nm !0j m n in. viš. Ca. OpB7.n- van|U buru> ni o» oi v mm '1 o i mo ti lUTUl v 0 P.tliroin diier. nrn v O Neho, volrovi 1'aditvine v [ua 17.'12. 21 h 737 0 — 113 0-7 megla 7 h /Č8-1 - 13 5 0-6 d jas 1H./1-' 14 h /3S-0 - 7-9 C-6 d. jas —. , TT~T—n—rirr~"i .....i n i i1 »MIM Elsa -mila že obenem z zavojnino in poštnino za 52 Din proti vnaprej poslanemu denarju. Po povzetju za 10 Din več (za poštnino). Naročila je nasloviti na lekarnarja Eugen V. Feller v Donjoj Stnblci, Elsatrg lo4. Hrvatska. , JLIuMjatiraei SeSer&Emsrjova u?. <6/1. Telciort štev. «JSO. iprisil Sprcp.ie se trg. naobražeiia ženska moč ta manišo podružnico na deželi, ki ima pol d učne dobe še tri leta prakse. Pogoji: poštenost t?r irora opravljati event. tudi 0'ta'a hišna dela. One, ki so službovale na dcžrli, imaio prednost. - Ponudbe na upavo lista pod »Ženska ao2 £3j3 <. GOSPA ali gospodična 7. lepim nastopom se išče za obisk privatnih strank samo v svrho ugotovitve demon-s'racije nove metode po akviziterju — p-oti p'ači in proviziji za takojšen nastop. Predstaviti se je osebno do pondeljka zvečer pri: iT.eklro-I.nx« — Du ahka cci!a 22, med poslov-ii-ni urami. 8115 Naiboli hvaležna in času primerna Božlfra in novoletna darila TiiPEliS GORKA OIlV IIOBLAČ LA. Za mai denar nabavite vsc vrste is t h ecLnole v cklajlni trgovini konfekcijske; tovarne Fran Derendi & C!e, L u ?! ana Gradišča 4. Tel. in'.erui b. 219. C r SiiCet'3 C. 2. • -n^pmr rvzfmaairaBmKcprT*: Haremu VDOVA srednjih let, zdrava in krep- | ka, popolno oramli.na, per-icktna v trgovini, kakor tudi v vseh Cospodinjskih delih, IšCe nnsta v kako trgovino ali trafiko a'i kot samostoj. gospodinja, najraje v mesto ali industr. kraj. Naetopi takoj. Ponudbe na upravo md iilro: »Poster a« S lev. 8325. I^iirlen ža«?ar ln B^USAČ k po'nor.T-me-niku, se sprejme. — F^AN ŠUŠTAR, parna žaga, Ljjb j. AGILNE GOSPODE v svrho demonstracij nove meto•.'.: pri privatnil strankah za Ljubljano in Maribor išče proti plači in proviziji »Eiektro-Lux« — LfuVfana, Dura;:ka cc;ta 22. Predstaviti S2 osebno po možno ti do pondeljka zvečer. 8114 STENO G"R AFIN J A- STROJEPISKA zmožna vreh pisar, del, želi rresta v kaki pisarni. Naslov v upravi lista pod 8352. | Služba ofcun, tatri'-a j je oddati v večii občini po- j j leg Ljubljane. Plača po do-j govoru, stanovanje prosto. Le kvalificirani re{lek!an!j2 s primerno prakso ali zadostno šolsko izobrazbo naj vlože obrazložene ponudbe z dokumenti na upravo ^Slovenca« pod šiiro: »O čir.skl tajnik Stev. 8312». BREJA™ KRAVA k teletu, izvrstna mleltarica, naprodaj. Preska št. 1, p. d. »pri Gašpcu«. 8351 KS^A (Ti a) tiIc kolodvo-a m*3M Poljšine, 3 so'ie, predsoba, kuh:nja, vcran-'a, 2 kleti. Pri hiši vodnjak, različno sadno drevje, vrt za zelnjavo, njiva in vinograd z amerikan. na-adom, noseč letno do 17 hI vina. Cena z vinsko posodo vred Din 63.000. Stc.novani- takoj na razpolago. — JOSIP siTEFK — PO L Jč ANE. TvrdkT~G~eADEŽ- Ljubljana, Mestni trg, priporoča častiti duhovščini najboljše čme, klobučevinaste (lile), velour in druge klobuke. Poštna naročila izvršujem- promptno. 8301 P5'"" .-o sl oskrbi te različno božično blago v de-likatesni in špece-rliski trgovini Maceiic e in na:boij6 J. KIIA M, Lfubljčina = Mik.o .,čeva cesia = Na sveti večer in dan preje n aa y -m tih J7l K fc LjŽ' Mt>\ Kmečko t'ek'8 ;Glinaste cevi PoravnaIta kupuje vsako množino po najvišjih dnevnih cenah dro- ge"ia A. KANC sinova, Ljubljana, Židovska ulica 1. stare|5a,_ išče službe, naj- starCj nad -0 cm preT,era ra,e v zupmšcu Vajena ie kupi m. - Ponudbe s ccno vsega dela. - Ponudbe na na up-avo »Slovenca, pod pouruž. upravo lista v Celju. I »CZVI« Slcv. 8122 r n k t © n> - f r-v ^ a h v L Si »OJI ^i-u i, « o.i o.z.. UUOUANA t v, orel cndeUll iv?(tr4c«Sti 1$. •Hib mlh irnnr dr-Kit.tr. (VJSJH-# wl Jr Oddelek 1 te: ničnui naprav industrijalcih pedteti iu poslopii vseh vrsi in zn v-e namene Odde'ek II STROKOVNA MNENJA f 1 ttf^rs .. ;.......•»'.--,1" • • r^mm* •'•••• ........... lili® if m ii, in in'ere-no zasu p-tvo vseh vrst. /a vso namene, zaui no iziave in ustanovitve Oddelek lil Sodeti- \ n i e .11 naših oddelkov I.in II. nni-bc Ijše /.veze Za'o dobave »seli stiujev m nap av. — Prezidave — Načrti. — Stav be io vodstvo. Rsdebaisl-Sresdgn (Osatschlsnd), 2 cevni aparat, kompl. Din 2500'-— 3 „ „ „ 3000 — 4 „ „ „ „ 4200-— V teh cenah so vrnčun ene vse prilikline z dvema naglavnima sluSaloma. Za amčena sprejem^ie s; napadal- cev. Pri blisku strela je spoznal Bena Yoyča. Pa io ie bilo vse. Niti toliko časa ni imel, da bi popolnoma izstrelil svo0'e nevarno orožje. Silen udarec ga je zadel v levi bok in ga vrgel raz konja. Vendar pa je še ostal pri zavesti. Morilci so mislili, da jo mrtev. Začutil je, da mu brskajo po žepih. Nato je zaslišal te-le besede: Že imam pi .mo, je de;al eden od konviktov. — Sem ga daj, je dejal Ben Yoyce, in sedaj je »Duncanc naš!« Ko ie major omenil te besede, je Glenarvan nehote prebledel. Mac Nabb3 je nadaljeval: »Sedaj pa mi hitro vjemite konja, je povzel Ben Yoyce. V dveh dneh sem na »Duncanovem krovu, v šestih dneh v Twofoldskem za ivu. Tam so dobimo. Cela ^njegove gnade« bo še tičala v snovvskih močvirjih. Cez reko pridete po kemple pierskem mostu, nato se poda .to na obalo in me počakate. Mislim, da se mi kmalu ponudi priložnost, da vas spravim na »Duncanov« krov. Ko vas imam na krovu in smo na širokem morju, smo z ladjo, kakor jo »Duncan^, gospodarji Indijskega morla. — Hitra našemu kapitanu Benu!« so zavpilj konvikti. Pripeljali so Mulradyjo-vega konja, in Ben Yoyce je v diru izginil na luck-notvski cesti. Njegova tolpa se je napotila na jugo-vrhod proti reki Snowy. Čeprav ie bil Mulrady težko ranjen, mu je strašna novica vendar dala toliko moči, da se je privlekel do taborišča. Trislo korakov prod tem so mu pošle moči. Tam so ga našli napol mrtvega. Vidite, je končal Mac Nabbs, to mi je imel povedati Mulrady. Sedaj veste, zakaj je bilo pogumnemu mornarju toliko na tem, da govori.« Strašno odkritje je pretreslo Glenarvana in prijatelje. »Morski roparji, morski roparji! je jcčal Glenar- van. Moja poratlka pobita! Moj :>Duncanr v rokah morskih roparjev! -- 'lako je, zakaj Ben Yoyce se polasti ladje, potem pa ... zbogom, »Duncan«. — No, če je stvar toka, potem moramo priti na obalo pred zločinci! je de al Paganel. — Kako pa naj pridemo čez Snowy? je vprašal Wilson. — Kakor oni, je odgovoril Glenarvan. Roparji jo i prekoračijo pri ken:ple-pierskem mostu, tam jo mo-| ramo prekoračiti tudi mi. Toda Mulrady, kaj bo ž njim? je vprašala Glenarvanova gospa. — Nesili ga bomo! Menjavali se bomo! Ali naj izročim posadko na milost in nemilost roparjem, ne da bi poskusil rešili jo?« Misel, da bi prišli čez reko Sno\vy pri kemplc-pierskem mostu, je bila dobra, pa nevarna. Kaj, čo so se konvikti utrdili pri mostu, da ga branijo? Bilo jih je vsaj trideset proti sedmim! loda včasih pridejo trenutki, ko nihče ne šteje, ko je treba naprej, naprej za vsako ceno. :>Mylord, je dejal John Mangles, predno zndniič poskusimo srečo, predno se podamo k mostu, bi bilo dobro, da malo pozvedujemo. Dovolite, da prevzamem to nalogo nase. — In jaz vas spremim, John,« je odgovoril Jakob Paganel. Vsi so se strinjali s predlogom. John Mangles in gospod Jak ob sta se nemudoma odpravila na pot. Treba je bilo iti ob Snowy navzdol, ves čas eb bregu, dokler no prideta do mostu, ki ga ie omenil Ben Yoyce. Predvsem sta morala glodati, (ia jih no zapazijo zločinci, ki so so gotovo še potepaM todi okoli. Založila sla se z živežem in se dobro oborožila. Pogumna tovariša sta odšla. Kmalu ?ta izsrinila popotnikom iz- red oči, plazeč 6e med visokim bičjem, ki ie rastlo na bregu. iilEIHE g .5 « ® « — 1 5 ~ t s s . ^ 5 c c — m C .. > "" N »r > M I v t« e 'o i Č I 1.5 2 M • • O ■C S S w g t r; t. c c. . v V o s a> i I r. ^ C 4. SE 'A Ca e — t/, -c « S £ O ™ n O. c c m ' 'r atf e -s C. ti s 3 -c ii -.3 "I J .. ^ 3 ^ i ^ i Cu * O > .55 N 41 ie > j, | A-e t ,.5 i B Z. . — cs e v > n n .a •o c. M > , N O I 1 O, v | a ;« — .»> A » C X ^ iilgMlg ElllElll Da omogočimo tudi p n. ljubljanskemu občinstvu udoben nakup svojih priznanih, deloma svetovnoznanih specialitct, otvarjamo danes, 19. decembra DROGERIJA SANITAS CELJE ČAJNO MASLO ' al j Za Božič znižam cene! 1 kuhano maslo in domač ementalski s i r dobite za praznike najceneje pri ZD7UŽENIH MLEK \RNAH d. d. v Ljubljani, Maistrova ulica št. 10. 8343 Otvoritev delikatesne trgovine in zajutrkovalnice Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem danes 19- decembra t. 1. v Fiorjanski ulici šžev. I (križišče cestne železnice poleg Št. Jakobske šole) I pri staroznam solidni lvraki f i Gričar & Mejač i I konfekcija | | samo Selenburgova ul. 3 I KOKS - CEKIN Vfollova ulica 1/11. - Tflflon SO Steklena strešna opeka i e zopet na zalogi pri ZDRUŽENIH OPEKARNAH D. D. v Ljubljani. Imel bom vedno v zalogi vsakovrstne mesne izdelke iz tu- in inozemstva, sir, sardine, raznovrstne morske ribe in konzerve ter konjak, rum, vino, pivo in izborne likerje itd. V zajufr^ovalnici bom lahko postrezal vsak čas cenjenim gostom z gorkimi in mrzlimi jedili ter toplo in mrzlo pijačo. — Priporočam se prijazno za mnogobrojui obisk Z odličnim spoštovanjem ifJf IRa (£>^TTU11-iC Najlepše darilo! Kompletna farnltura 12 Kom. hakor na sliki Proti predplačilu ali povzedu franko na dom Cerkveni zvonovi, armature, surovi odlitki Krasna in praktična božična darila raznovrstna, najboljše kakovosti in po najnižji ceni kupita pri tvrdki ANICA TRAUN, Maiibor, Grajski trg. Alftoan - dimccat Str. 6. foiografični aparati žc od Cin 350'— [9/12] naprej Oglejte si begat* nlogo dro£eri]c H. Kane sirinua Ljubljana, Zidouska ul. 1 ima. 'kdor vživa. KOLINiKO KAVO! Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu. Knjgovezn ca IC.T.D. v L[u2)ija.ii Kopitar,eva u.ica 6. ti. ISIWP!3iPl?|&|9||SIIS Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naš predobri oče, stari oče, tast in svak, gospod Dosedaj neprckosl Ivi & vnlni MiSfll^I®' z 10 letnim slrojl ,ii|flllU lamstioni se dobe v nojmodcrne;ših opremah za rodb.no, šivilje, kro ače in čevliarje pri tvrdki Iv. Aiiernomrncr U9Mian3. išoiodvorsha ulica 3 včeraj dne 17 deccmbra zvečer po kratki in zelo mučni bolezni bo*uvdano preminul. Pogreb se vrši 19 decembra popoldne ob 16. uri iz mrtvašnice dež. bolnišnice, Za'oška c. Ljubljana, dne 18. decembra 1925. ŽALUJOČI OSTALI. Prodata se tudi na oitrohe. Lovro Rcbolg v Jugcrlov. veterinarsko u^ružen^e, sekci'a Ljubljana, naznanja, da je njega zvesti član in neumorno delavni odbornik, gospod PAVLA TEPINA naznanja v svojem, v Imenu svojih Otrok MAP J AN A in PAVEL-KA ter vseh ostalih sorodnikov, da je njen iskr..no ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric, zet in svak, gospod Lovra lepila vi"ji živinozdravnik in ravnatelj drž, pedkovske šole danes, zadel od srčne kapi, nenadoma prc.rinul. Pogreb predragega pokojnika se vrši v r-oJotjo d r.e 20. dccimbra S 925 ob pol 4. u:i popoldne iz hiše žalosti drž. žrebčarna na pokopališče k Sv Križu. Ljubljaca, dne IS. dccembra 1925. višji živ!nozdravnik in ravnatlej drž. pockovske šole v petek, dno 18. deccmbra, nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v ncJeljo, d:e 21. dccembra, ob pol 4 popoldre iz državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani na pokopališče pri Sv, Križu. Nepozabnemu dragemu tovarišu ohranimo trajen in blag spomin. Ljubljana, dne 18. decembra 1925. ODBOX vrbo in topola (jajlrct), kupim več vagonov, od 23 cm naprej in 2 do 6 m dolžine. - Ponudbe pod Jsser.icc št. 8377 na upravo lista. Zaradi požre serije pri vsakc-n klobuku 15% popusta v modrem salonu Stuchly-N!aške ŽIDOVSKA ULICA. HARMONIJ skoraj nov, štiri oktaven, sc proda po zelo nizki c^ni • Vpra.a s« pri ŠTOK Frai postaja Radovl.ica. 8127 Zalivala. Vsem, ki so spremljali našega ljubljenega brata in strica, preč, gvardijana in bivšega dei.nitor> njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo, zlasli preč. duhovščini in posebno preč. p. provincijalu dr. Regalatu Čcbulj. Lalujočl ostali. Urednik: Franc Tc;se£!av. tzdaiateli: Hr Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol Ccč.