lih. S K n

Izhaja vsak četrtek. Cena mu Jc
3	K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, ca Ameriko In druge tuje drfave
4	K 60 v.) — Spini In dopisi »e po-illjajo i Urednlitvu ,.Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2. NaroCnlna, reklamacije In Inseratl
pai Upravniitvu »Domoljuba",
Ljubljana, Kopitarjeve ullce It. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. 1
Inseratl se sprejemajo po sledečih cenah i Enostopna petltvrsta (lestlna „DomoiJubove" Ilrine 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri vet-kratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posamezna itevllke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poitno-hranllnlCnsga urada itev. 824.797.
itev. 28.
Resno beseda.
Ko se je na Dunaju razpravljalo iretekli teden o volivni preosnovi, so lemški poslanci zahtevali, naj se za (očevarje na Kranjskem odloči en loslanec. Ta zahteva je sama na sebi ;rivična, ker je Kočevarjev trikrat iremalo. Toda ob tej priliki smo zvedeli še druge zanimive reči. Nemci o namreč poudarjali, da hočejo imeti rosto pot do Jadranskega morja. To e more imeti druzega zmisla, nego la hočejo z vsemi silami delati na o, da bodo Nemci stanovali od nem-ikih avstrijskih dežel do morja. Tako idkrito se nam je še malokdaj na-»ovedal boj na življenje in smrt. Slo-rensko ljudstvo naj pogine. Prej ne >o nasičena vsenemška lakota, dokler las vseh ne pogoltne.
Dobro vemo sicer, da je nemški petit zelo velik, toda naj jim bo »ovedano čisto na kratko, da se jim ni tako na lahko ne damo pohrustati. dežele, kjer prebivamo, so slovenske, »bdelane po našem znoju, ohranjene •o naši krvi. Naše koče so za nas 11 za naše otroke, kakor smo jih >rejeli od naših dedov. Ne pedi slo-'enske zemlie ne sme več pasti v uje žrelo. Če hočejo Nemci mirno
0 Ljubljani, M IZ. julija 1906.
živeti poleg nas kot pravični sosedje, svobodno; če pa hočejo biti naši sovražniki, tudi prav. Izkusili bodo, da je slovenska zvestoba neomajna, da je trda naša pest in neupogljiv naš tilnik, in da je še prostora za grobove sovražnim napadalcem v naši zemlji.
V četrtek, dnč 19. t. m. se otvori nova železnica, ki bo zvezala Koroško ožje s Kranjsko. Od te železnice pričakujejo Nemci veliko zase. Zdaj je železniški minister Deršata, hud Nemec; od njega upajo, da nastavi čim največ nemških uradnikov po novih postajah. Motijo se. Vsak Slovenec bo zahteval na postajah slovenskega ozemlja, da govorč železniški uradniki slovensko ž njim. Po časopisih se mora takoj razglasiti vsak nasproten slučaj in ljudje dotičnega kraja morajo pokazati, da si ne dad6 jemati svojih pravic.
Nemci bodo izkušali kupovati zemljo po naših krajih ob novi železnici; o tem ni nobene dvojbe. Pazimo! Vsakega tujca, ki pride k nam s poštenim namenom, sprejmimo prijazno in mu za primerno plačo pošteno postrezimo. Neobhodno je potrebno, da se za take kraje, ki so za letovišča pripravni, osnujejo društva za povzdigo prometa s tujci.
Leto xix.
Naši domačini naj primerno urede stanovanja in naj poskrbe vse, da bodo tujci radi prihajali med nas. Tujcem gostom naj bodo vedno odprta naša vrata, toda tujcev gospodarjev ne maramo, čuvajmo svojo zemljo in ne prodajajmo je na slepo!
Ob ti priliki pa moramo zopet poudarjati, da je naše edino upanje v tem boju naš kmet. Ce ta pade, je vse padlo. Edino trdno zvezani, gospodarsko močni, globoko verni kmečki stan nam more ohraniti našo zemljo pred tujim navalom. Slovenska usoda je v njegovih rokah. Zato pa mora tudi dobiti priložnost, da bo njegova beseda kaj veljala. Ravno zdaj je krvava potreba, da se pre-osnuje kranjski deželni zbor, da dobi v njem naš kmet svojo slovensko večino v njem. Sleparski liberalci se je branijo v tako važnem trenotju samo iz umazanih strankarskih ozi-rov. Zato pa ne more naš deželni zbor zdaj, ko bi se morali pripravljati na najhujši narodni boj, ničesar storiti. Liberalci so še vedno zvezani z Nemci; kmečki zastopniki so v manjšini. Na Kranjskem mora Slovenec v deželnem zboru na vrh in to je mogoče edino le, če se pravično izpremeni volivna postava. To je prvo! _
Listek.
Stanovanje.
Zdaj izprevidim popolnoma jasno, da sem se prenaglil, ker setn zapustil stanovanje pri gospodu Hrkalu. Od tega časa dalje se me drži smola vedno bolj in bolj zvesto. Plačeval sem za stanovanje 165 goldinarjev in imel sem tri sobe in kuhinjo. Razgled je bil krasen, sosedje v hiši mirni in prijazni.
Cemu sem zapustil to stanovanje? Olavni vzrok je bil ta, da se je začel moj gospodar učiti trobiti na rog. Kot uradnik v pokoju je imel zato silno veliko časa. Trobil ie z velikansko vstrajnostjo kakor za stavo največkrat takrat, ko sem si jaz najbolj želel miru. Na glasbeno polje pa ga je izvabila le sama ča-stiželjnost. Na nekem koncertu je slišal vojaško godbo pri kateri je igral nekdo samospev na neke vrste rog, kar je mojemu gospodarju Hrkalu silno dopadlo. Tisti večer je sklenil, da se mora kaj takega napraviti v domačem trgu, seveda z domačimi silami — vstanoviti se mora pevsko društvo in domača godba.
Neštetokrat je pozneje ob najrazličnejših prilikah razkladal Hrkal, kakega pomena bo za povzdigo celega trga pevsko društvo. Kako veselje za mlado in staro, ko bo prvikrat nastopilo in izurjeno proizvajalo lepe glasbene točke*, med njimi posebno ono: tain za goro zvezda sveti — in 011 bo pri tem čarobno in krasno igral na rog.---Vse se mu bo čudilo, vse mu bo ploskalo.
Vstanovilo se je pevsko društvo »Struna« in Hrkal se je pričel učiti na rog tako, da se je včasih tresla ne samo njegova hiša, ampak tudi cela pivovarska ulica.
Pol leta sem prenašal vse to' s pravo Jo-bovo potrpežljivostjo, slednjič pa mi ie zmanjkalo te lepe čednosti popolnoma. Pri zajutrku, obedu, večerji, ob lepem in grdem vremenu, dopoldne in popoldne so doneli na moje uho srce in mozeg pretresujoči glasovi Hrkalovega roga.
Ta je til prepričan, da si pevsko društvo pridobi z njegovim nastopom neminljivo slavo. Rad sem mu pritrjeval, ko mi je na dolgo in široko razk.adal o tem — a vendar .sem komaj čakal ugodnega trenotka, da sem mu naznanil, da se bom preselil. Vzroka mu nisem prikrival in to ga je precej užalilo. Nekaj časa jc premišljal — ogledoval rog in mene, kot bi hotel reči: eden mora iti, torej kdo — ali rog ali jaz.
Globoko je vzdihnil, zmignil z ramami in vzel mojo odpoved na znanje.
Ta dan sem razumel, zakaj se je porušilo Jerihonsko zidovje, ali saj čudno se mi ni zdelo več, ker moj gospodar, užaljen v svoji pevski časti, je ta dan napel vse sile in izvabljal iz svojega inštrumenta glasove, podobne tulečemu levu.
Preselil sem se torej v hišo krojača Burje. Tri sobe s kuhinjo za 160 goldinarjev, no to bi še ne bilo predrago — a z gospodarjem je bil križ. Imel je čuden političen program, tako, 4a so mi lasje vstajali pokoncu, ko mi ga je razlagal in me zanj navduševal. Razrušiti dve ali tri kraljestva in iz njih napraviti kakih dvanajst republik, pognati ministre in vojaštvo na Klek, odstraniti plemstvo itd., itd. Hvala Bogu, da ni imel niti prilike niti sredstev, da bi bil svoje načrte izvršil in uresničil.
Potrpežljivo sem poslušal njegovo revolucionarno besedičenje, četudi bi ga bil rajši na ramah okrog hiše nosil, samo če bi bil molčal. Drugače se mi je stanovanje dopadlo in v miru sem preživel tam pol leta, dokler me ni sreča spet zapustila. Krojača je začel neki so-
rodnik na vse načine prositi in nadlegovati, naj da njemu v najem stanovanje, ki ga imam jaz. Krojač se ga je usmilil, ker se ni imel kam drugam obrniti in je meni stanovanje odpovedal.—
Treba se je bilo zopet seliti. Po dolgem iskanju sem dobil novo stanovanje. Bilo jc bolj na koncu mesta, med samim drevjem. Več oken je bilo obrnjenih na lepo obdelani vrt, kjer so bujno rastle skrbno negovane cvetlice. V precej prostrani hiši ste stanovali spodaj v pritličju dve družini, v prvem nadstropju pa jaz sam. Gospodar je stanoval v mestu, kjer je imel precej veliko trgovino. Ko sem nekoliko pozabil sitnosti in težave preseljevanja, sem bil zadovoljen in vesel novega stanovanja. Bil sem daleč proč od Hrkalove godbe, daleč proč od Burjeve politike.
Nad vse me je veselil vrt zadaj za hišo, kamor mi je prijazni gospodar z veseljem dovolil vstop ob vsaki priliki. Včasih me je tudi sam spremljal po vrtu in mi razkazoval razne cvetlice, za katere se je posebno zanimal. Vse na vrtu je pričalo o okusu in marljivi roki mojega gospodarja Krelja.
Nekega večera sva se zopet sprehajala po vrtu. Ves vesel je bil gospodar, da sem se tako zanimal za njegove naprave, ki mi jih je razkazoval. Na koncu vrta zagledam majhno leseno hišico. Ker sem jo zelo radovedno ogledoval,, se oglasi Krelj:
»Tu notri je pa nekaj posebnega.«
»Gotovo kaka zelo dragocena rastlina,« sežem mu v besedo.
Namuznil se je hudomušno in mi dejal smeje se:
»Ne, ni to, kar vi mislite.« In pozorno se je ozrl okrog sebe, da bi videl, če ga morda kdo ne sliši.
»Tu notri je smodnik.«
»Smodnik?« začudil sem se glasno in nekak mraz me je spreletel po hrbtu. Smodnika sem se že od nekdaj bal nad vse.
»Da, da, smodnik ali strelni prah, če hočete. Nisem ga imel Kje drugje shraniti, sem pa postavil to hišico. Prej sem hranil smodnik tam gori pod streho (in pokazal je pri tem na streho nad mojim stanovanjem), a bal sem se, da se ne bi prigodila kaka nesreča, saj veste, ljudje so zelo neoprezni in ne morem se zanesti nanje.«
Poslušal sem te besede kot hudodelnik svojo smrtno obsodbo.
Torej smodnišnica je v hiši— to je pač šc malo hujše kot godba na rog. I11 smodnik je komaj trideset korakov oddaljen od mojega stanovanja! Tisoč milijonov! Ce to zleti v zrak, meni bržkotne ne bo več treba iskati stanovanja. Raztrgalo me bo v zraku, da me morda sploh ne bo nič na zemljo padlo.
Gospodar je seveda zapazil moj strah in me začel takoj prijazno tolažiti in pomirjevati.
»V tej shrambi je komaj dve sto kilogramov smodnika (hvala lepa!), ključ od vrat imam jaz vedno pri sebi 'seveda, kot bi do zaklenjenih stvari še nikdar ne bil nobeden prišel), pomočnik, ki hodi po smodnik, ne kadi nikoli (no, to bi mu tudi jaz svetoval v lastno korist), no, in če bi se vseeno kaj dogodilo, o tem še skoraj zvedeli ne boste.«
Vse to me je zelo slabo potolažilo. Vedno me je plašila in vznemirjala misel, da stanujem blizu smodnišnice in da vsak trenotek lahko zletim par metrov v zrak, seveda brez zrakoplova. Kaj mi pomaga lepo stanovanje, kaj razgled, kaj mi koristi vrt — plašila me je le misel na strašen pok, ki ga bom nekoč nenadoma začul, streslo se bo vse in sesulo na kup. Izpod razvalin bodo potem vlekli ožgana in razmesarjena trupla.---Jesti nisem mogel, spati ne, govoriti tudi ne. Ce je šel kdo po cesti z gorečo smodko blizu našega vrta, sem plašno pogledoval, če ne bo morda vrgel go-
rečega konca čez zid naravnost na hišico s smodnikom. Ce sem bil na sprehodu, v gleda-lišču ali v gostilni, ved 10 se mi je zdelo, da ču-jem strašen pok — kajti nesreča se mi je zdela neizogibna.
Ta misel me je mučila vedno bolj in bolj. Postajal sem razdražen in pobit, zlasti ker ni. sem več imel krepčiinega, mirnega spanca. Prijatelji so me povpraševali, kaj mi manjka, a izogibal sem se skrbno njih radovednosti, Kaj pa, če bi povedal, česa se bojim? Moji so-vražniki bi zvedeli kaj je shranjeno na Krelje-vem vrtu in kdo ve, če se ne bi kdo ponoči splazil čez zid in zažgal smodnik, želeč nam srečno pot onstran groba.
Naznaniti policiji, na kako nevarnem kraju se hrani smodnik, si nisem upal. To bi bilo za-vratno delovanje nasproti človeku, ki mi je skazoval v polni meri svojo prijaznost.
Seliti se pred koncem oktobra ne moreni, in če se preselim — kam naj se zopet obrnem?
Nekega večera grem proti domu in vidim, da švigajo iz našega dimnika meter visoko žareče iskre. Malo je manjkalo, da nisem omedlel. Hitel sem domov in s strahom rotil ženo, naj ne kuri nikdar več tako močno. A, ker sem vedel, da se ne bo dosti brigala za mojo prepoved, če ji ne povem, zakaj je to smrtno nevarno, sem ji, četudi nerad, povedal, kaj je na vrtu in v kaki nevarnosti da smo. Do tedaj ji svojega strahu nisem upal razkriti, ker bi se bilo med ženskami le prehitro zvedelo na okrog.
»V takem strahu pa ne bova več živela,« oglasila se je moja boljša polovica odločno. »Za 150 goldinarjev se dobi boljše stanovanje, kjer si bova saj življenja svesta.
»Torej selila se bova,« dejal sem ravnodušno, vedoč, da je to res edina pot do mirnega in brezskrbnega življenja.
Kmalu potem me je obiskal stric, ki jc bil uradnik v bližnjem t_gu. Stanovanje se mu ie zelo dopadlo, a opozoril me je na velik nedo-statek, na strehi namreč ni bilo strelovoda. Dokazoval mi je jasno in prepričljivo, da mora treščiti ravno v našo hišo, če se zbero oblaki nad nami, ker je v okolici najvišja točka naše poslopje.
»Napravita si strelovod,« dejal je stric pri slovesu tako resno, da sem že kar slišal, kako udarja strela v našo hišo. Kaj bi bil še stric rekel, če bi mu bil povedal, da imam smodnik na vrtu! A tega se mu nisem upal povedati, da mu ne bi to delalo preveč skrbi za naju.
Smodnišnica na vrtu. a na hiši ne strelovoda, to je res več kot odveč. Takoj drugi dan sem povedal gospodarju, da se bom preselil.
Začel sem zopet jesti in spati, postal sem bolj brezskrben, kot da bi se smodnik ne mogel užgati, če sem stanovanje že odpovedal.
Posrečilo se mi je kmalu dobiti novo bivališče. Gospodar Zlabek je imel že četrt leta pol hiše prazne, ker ni mogel dobiti mirne stranke, kot si jo je želel. Meni je takoj z veseljem odstopil celo prvo nadstropje za zelo nizko ceno. Zdelo se mi je, kot bi bil zadel ter-no, ko sem prvikrat spal v novem stanovanju.
Gospodar Zlabek je bogat človek. Obširni kamnolomi mu donašajo lepe dohodke in njemu za stotak ni veliko. Zato je rajši imel prazno hišo, kot da bi dobil notri kake nemirne ljudi, ki bi mu delali saino nadlego.
Tu sem varen pred godbo, politiko in smodnikom. Mirno je v hiši, kot v samostanu. Dva Zlebkova sinova študirata v Pragi, njega navadno ni rtoma, gospa pa tudi ne muči klavirja ali violine, da bi kalila lepi mir v hiši.
Neke sobote večer pošljem deklo po steklenico vina v klet. Ta je hitela po stopnjicah, a se kmalu vrnila in rekla, da prosi gospodar, naj ga takoj obiščem. Seveda sem takoj izpolnil željo prijaznega človeka in šel k njemu. Pričakoval me je že ria stopnjicah z velik"
svetilko, s takozvano »varnostno«, ki se ne more ne prevrniti, ne razbiti in pri kateri ie izključeno, da bi na kak način švignil plamen iz nje.
»Oprostite mi, prosim,« opravičeval se mi je že od daleč.
»O prosim, prosim,« dejal sem ves vesel in sc mu priklonil.
»Moram vas na nekaj opozoritii, prosim pojdite za menoj v klet.«
Stopal je s svetilko v roki oprezno pred menoj po stopnjicah, jaz pa ves vesel nad njegovo prijaznostjo za njim, silno radoveden, kake skrivnosti hrani v svoji kleti.
»Veste, vsakega ne morem vzeti na stanovanje, v hiši je sto in sto raznih stvari, zato
dam stanovanje rajši ceneje, samo da dobim oprezne in mirne ljudi. Prepičan sem, da boste tu prav zadovoljni. Adjunkt Matejko je bil tu ves čas, dokler ga niso prestavili.«
»Seveda, seveda, gotovo,« pritrjeval sem ves srečen, da me gospodar tako ceni.
»Neko tajnost pa vam moram razodeti, seveda pod pogojem, da molčite.«
Kri mi je zastajala po žilah radovednosti in strašna misel mi je šinila v glavo, kaj če hrani morda v kleti — smodnik.
»Z lučjo bodite, prosim, tu v kleti zelo oprezni, dekla naj hodi notri samo s tako-le svetilko, saj si jo vedno lahko izposodi pri nas. Ker imam obsežne kamnolome, potrebujem vedno veliko« —
»Smodnika,« segel sem mu v besedo in se oprijel za zid.
»Ne, ne, ampak d i n a m i t a. In tukaj notri ga hranim — prosim poglejte.«
In odprl je s ključkom vratca v zidu in mi pokazal celo skladnico dinamita in zato potrebnih strelnih kapic.
»To je seveda vedno pod ključem in ključ * hranim jaz, nobene nevarnosti ni, a vendar, da veste paziti.«----------
Ljudje božji! Smejajte se, če se vam ljubi, meni se ne. Z e zopet iščem stanova 11 j a.
Razgled po domovini.
V Ljubljano na III. slovenski katoliški
shod! Zanimanje za bodoči katoliški shod je vsesplošno. Razni katoliški časopisi že opozarjajo svoje bravce, naj mislijo že sedaj na udeležbo. Tiste dni bode prihitelo slovensko ljudstvo od vseh strani v belo Ljubljano, da se ta navduši za nadaljno delovanje v blagor slovenskega ljudstva. Tržaški »Družinski list« vabi tržaške Slovence, naj se jih zbere toliko, da pridejo s posebnim vlakom. Kakor čujeino, bodo tudi naši vrli štajerski sosedje prihiteli med nas v obilnem številu. Prišlo bo veliko kmetov z zelene Štajerske. A tudi Primorci ne bodo zaostali. »Gorica« namreč piše: Z ozirom na to, da bode takrat že tekla bohinjska železnica, je pričakovati, da se bode tudi iz naše Primorske tega shoda udeležilo lepo število mož in mladeničev, ker bodo potni stroški mnogo manjši, nego bi bili, ako bi še ne tekla bohinjska železnica.« Tudi odlični hrvaški časopisi prinašajo poziv za naš katoliški shod. — Povabljena bodo na shod vsa naša slovenska katoliška društva. »Bogoljub« je tudi prinesel poziv na mladeniške Marijine družbe, naj bi se ga udeležile z zastavami. Vsakdo naj stori svojo dolžnost in udeležba bode ogromna. Takoj se oglašajte pri župnih uradih. 26. avgusta bo sijajna ljudska manifestacija. Ta dan torej v belo Ljubljano!
+ Vsi, ki se nameravajo udeležiti tretjega slovenskega katoliškega shoda naj blagovolijo takoj naznaniti udeležbo svojim župnim uradom. — Društva naj naznanijo, ako pridejo z zastavo ali pevskim zborom. Želeti je, da vsa društva, ki imajo zastave, pridejo z zastavami. Potrebna naznanila na oblast preskrbi »Slovenska krščanska socialna zveza«. Prosimo ii. župne urade, naj natančno izpolnijo vse rubrike v zglasilnicah, ki se ravnokar razpoši-liajo in da takoj razvijo potrebno agitacijo, da more pripravljalni odbor dobiti v roke zglasil-nice v naznačenetn roku. Udeleženci, ki stanujejo na krajih, kjer ni slovenskih župnih uradov, naj naznanijo svojo udeležbo naravnost na naslov: dr. Evg. L a m p e v Ljubljani ter naj naznanijo, za koliko dni se udeleže shoda in ali žele prenočišča. Vstopnina je za vse priredbe v nedeljo 26. avgusta 40 vin., za vse tri dni 2 K. Prosimo tudi vsa slavna slovenska politična društva, vse pododbore »Slov. kršč. soc. zveze,« da blagovolilo nemudoma sklicati sejc in v svojem delokrogu storiti vse, da bo udeležba na III. slovenskem katoliškem shodu siiajna! Prosimo jih nujno za to, ker je treba skupnega najživahnejšega dela, da se to do-
seže. Pododbori »Slov. kršč. soc. zveze« naj se takoj potrudijo za priredbo posebnih vlakov. Tudi vsi slovenski župani in občinski odborniki, na noge, na noge vsi katoliško narodni Slovenci od najskrajnejših slovenskih mej do slovenskega središča bele Ljubljane! Pokažimo, da smo odločni Slovenci in odločni katoličani, zvesti načelom svojih očetov, pripravljeni na obrambo lepe naše domovine. — Pripravljalni odbor za III. slovenski katoliški shod.
Dr. Požar iz Ricmanj nastopi menda zopet službo. Upati je, da se tudi Ricmanjci sedaj izmodre, kar bi bilo najpametneje.
Širite dobre časopise! Apostolsko delo stori tisti, ki razširja in podpira dobre časopise. Dobri listi so naši najboljši prijatelji, ki nas podpirajo, nam dobro svetujejo in nas odvračajo od slabega. Resnica je, da neizmerno slabega povzroči slabo časopisje, nasprotno pa je tudi res, koliko dobrega stori dober časnik. Zato je dolžnost vsakega poštenega in zavednega katoličana, ki mu je mar blagor cerkve in slovenskega ljudstva, delati na to, da sam naroči saj en dober katoliški časnik, da ga razširja in pridno dopisuje vanj. Nobena katoliška družina ne bi dandanes smela biti brez katoliškega lista. Zato vnovič prosimo: naročajte in širite »Domoljuba«. Res jO', da je naš list zelo razširjen po vsem Slovenskem, a gotovo je, da bi imel lahko še enkrat toliko naročnikov, ako bi vsak zaveden katoličan storil svojo dolžnost. Cas za naročanje našega lista jc vedno. Kdor ne more naročiti »Slovenca« ali ga nima časa brati, naj ima saj »Domoljuba«. Zahtevajte pa tudi po javnih prostorih 11. pr. v gostilnah naše katoliške časopise. Ogibajte se skrbno tistih krajev, kjer leži na mizi kak liberalen časopis. Ako bo vsakdo tako storil, bodo kmalu izginile liberalne cunje. Tako delajo liberalci, tudi oni zahtevajo povsod »Slovenski Narod«, zakaj bi mi ne tirjali »Slovenca«? Na delo torej 1
Bivši železniški uradnik pel novo mašo.
V nedeljo 29. t. m. bo v ljubljanski frančiškanski cerkvi pel novo mašo č. g. Holeček, ki je bil do leta 1903 pristav na ljubljanskem južnem kolodvoru. Z uljudnostjo in prijateljskim obnašanjem si je znal pridobiti srca svojih tovarišev, s pridnostjo pa tudi zaupanje svojih predstojnikov. Bridka nezgoda, ki ga je zadela v tem stanu, namreč smrt njegove soproge, privedla ga je do tega, da je stopil v duhovniški stan. Gospod Holeček je bil kot dijak vedno odličnjak in je bil tiidi rezervni poročnik pri ljubljanskem 27. pcšpolku. Nove maše se bo vdeležila velika množica ljudstva.
Osobna vest. Pretekli teden je bil pro-moviran za doktorja modroslovja g. V i 11 k o Š a r a b o n, rojen v Tržiču na Gorenjskem. Iskreno čestitamo!
Zmaga »Slovenske Ljudske Stranke.« — 5. t. m. se je vršila v Trzinu pri Domžalah volitev občinskega odbora. Izvoljeni so bili samo pristaši Slovenske Ljudske Stranke. Dosedanji liberalni župan še v odbor ni več prišel. Dobil je samo dva glasova in sicer v III. razredu 1, in v I. tudi 1. Vsa čast zavednim volivcem. Naši vrli kmetje so začeli korenito pometati z liberalci. Malo je še kmečkih občin, kjer bi gospodovala liberalna klika. Kako bi moglo kmečko ljudstvo voliti v občinske za-stope liberalce, ki so ponižni sluge dr. Tavčarja, Hribarja in drugih glav, ki nimajo nobenega smisla za kmečke potrebe in ob vsaki priliki pokažejo sovraštvo do kmeta.
Zupan Hribar je dal že pred davnim časom besedo v občinskem svetu ljubljanskem, da bo predložil načrt za razširjenje volilne pravice. Toda zgovorni Hribar je bil nato menda pozabil. »Slovenec« pa je drezal toliko časa, da je moral slednjič Hribar nekaj odgovoriti. In kaj je rekel? Jaz nisem kriv, kajti dal sem načrt odseku in ga nc dobim- več nazaj, če tudi hrepenim po njem. V odseku so sami liberalci, ki so pa najhujši nasprotniki vsakega razširjenja volilne pravicc. Ali je potem čudno, da ta odsek ni nikdar sklepčen. Župan bi moral vendar svoje odbornike prisiliti, da delajo, saj so bili zato poslani v odbor. Toda Hribarju je gotovo mnogo ljubše, da ostane vse lepo pri starem. Saj je ravno on kot načelnik liberalne stranke v deželnem zboru hitro vrtel lajno in piskal, ko je šlo zato, da pride kmečko ljudstvo in delavstvo po novi volivni pravici do večjega zastopstva. — V zadnji seji občinskega odbora ljubljanskega, ko se je govorilo o tem, se je jasno videlo, kakor da bi bili gospodje med seboj dogovorjeni in bi na ta način najraje vso stvar zavlekli za vedno in pokopali. S tem pa ni in ne bo nikakor zadovoljno ljubljansko delavstvo in bo vedno glasneje klicalo: Vun z volivno reformo! Zupan Hribar, izpolni svojo častno besedo! • Jezuitje se naselijo v Trstu. Zato vlada silno stokanje po judovskih časopisih. Tudi »Narod« drži z laškimi judi. — Baje pridejo tudi v Št. Peter v Borštu v Istri. Pogajajo se za neko zemljišče, a pogodba menda še ni sklenjena. Liberalci so povsod enaki, povsod se boje resnice.
V Gorici je bil ustoličen novoimenovani kanonik preč. g. Josip P a v I e t i č, bivši dekan v Št. Petru pri Gorici. Na mnoga leta!
Sadjarska in mlekarska razstava v LJubljani. Kakor čujemo, namerava c. kr. kmetijska družba v Ljubljani prirediti letos koncem meseca novembra deželno sadjarsko in tnle-
karsko razstavo. Te razstave se bodo vde-le/.ile vse kranjske sadjarske in mlekarske zadruge, ki razstavijo svoje pridelke oziroma izdelke.
Na predvečer slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda je gorelo po naSih gorah več kresov. Kresovi so goreli tudi po Štajerskem in Koroškem, ki so pričali, da biva tod vrlo slovensko ljudstvo, ki se ne da še potopiti v nemškem morju.
Zblaznel je cerkveni ključar in posestnik v Mrestu Franc Lenarčič po domače Papež. Odpeljali so ga 4. t. nt. v blaznico. Odkar je pričal zoper ključarja Švigla in ižanskega župnika g. dr. Mauringa, jc vedno popival, si lase ruval in klical: »Kaj sem jaz storil, zakaj sem se dal pregovoriti.«
Nesreča na državnem kolodvoru. Prete-čeno sredo je prišel na ljubljanskem državnem kolodvoru pod stroj železniški uslužbenec Hribar, kateremu je odtrgalo obe roki. Nesrečneža so odpeljali v bolnišnico.
Več otrok okoli Škofeljce je zbolelo radi letos stavljenih koz. Posestniku Francetu Stražiščarju jc pa umrl 11 mesecev stari sinček. Vprašanje je, ali je bilo tisto cepilo staro, ali pa .zdravnik ni pazil. Oblast mora to takoj preiskati, drugače ne bode ljudstvo pustilo več svojim otrokom staviti koze. Radi omenjenih slučajev jc ljudstvo po pravici razburjeno.
Cesarjev spomenik bodo postavili v Ljubljani iu sicer v parku pred sodnijsko palačo.
Zlata maša prelata Rozmana dne 22. julija bo nekaj velikanskega. Zanimanje zanjo je vsesplošno. Vabila so se že začela razpošiljati. Pripravljalni odbor je osebno vabil zastopnike vseli uradov k slavnosti. Mnogi so obljubili udeležbo k cerkveni slavnosti kakor tudi k banketu, ki sc bo vršil v veliki dvorani hotela »Union«. Pričakovati je, da bo ta uda-nostna prireditev šentjakobskih župljanov taka, kakoršne še ni doživela lepa fara šentjakobska in kakoršnih vidi malo Ljubljana.
Žrtev pijanosti. Pretekli teden so našli v Figovčevem hlevu v Ljubljani mrtvega, 44 let starega delavca Franceta Ivana, rodom iz Velike vasi pri Kamniku. Zadela ga je kap vsled preobilo zavžitega alkohola.
Tobačne trafike in nedelja. Izdan je odlok, da bodo tobačne trafike odprte ob nedeljah samo štiri ure dopoldne. V Ljubljani so že nekatere trafike dobile take odloke.
Na dan svojega godu sta utonila v Rinži na Kočevskem delavca Peter Cimperič in Pavel Oasparič. Kopala sta se na praznik apostolov Petra in Pavla, a nevešča plavanja sta predaleč šla v vodo in utonila. — Tudi na Bledu je v jezeru 3. t. m. utonil sin kajžarja Zumra iz Mlinega, ker 9Ietna sestrica ni šla takoj pravit te nesreče starišem. — Na praznik sv. Petra in Pavla je pa utonil v jezeru 171etni Janez Sodia iz Oorjuš, kovaški vajenec v Za-goricah. Sam je šel v jezero, a ni znal plavati. Bil je sin poštenih starišev,.
Konečna zmaga. Na Colu pri Vipavi so bile potrjene občinske volitve, zoper katere so se pritožili ondotni liberalci na deželno vlado. Izvolqen je za župana g. Franc P r e-g el j, posestnik na Malem Polju. Svetovavci so: Andrej Puc, A. Bizjak, Anton Kobal, Janez Kovšca, Matija Pregelj, Franc Kožman. Vsi ti so zanesljivi pristaši naše Slovenske Ljudske Stranke. S tem je odklenkalo, upamo da za vedno, gospodarstvo propadle liberalne stranke. Živel novi odbor!
V Škofji Loki so imeli občinske volitve. Kako zanimanje vlada za mestno gospodarstvo sc razvidi odtod, da je v III. razredu izmed 380 volilcev je prišlo volit celih šest mož, a še izmed teh jih je bilo treba nekaj poklicati. — Mestno župno cerkev sv. Jakoba bodo začeli popravljati in podaljšati. Ogled se je že vršil.
Liberalna žalost. Liberalni poslanci v državnem zboru zelo pazijo, kdaj jc kateri naših poslancev povabljen na obed. Kadar sc to zgodi pa takoj žalostno sporoče to novico v »Slov. Narod«. Tako se je ta kuhinjski list nedavno jezil nad dr. Šusteršičem, ki je bil povabljen k cesarski mizi. Prejšni teden se je spravil nad poslanca Pogačnika( kojega je povabil k obedu ministrski predsednik, lansko leto je radi nekega obeda pri cesarju napadel našega poslanca Šukljeja. Ne vemo, kaj bo pisal ta teden »Narod«. Dr. Šusteršič je bil zopet povabljen na obed k ministrskemu predsedniku in nedavno ga je povabil minister Go-luchovski. Radi teh obedov vlada med liberalci silna žalost, liberalnim poslancem se baje kar sline cede po šampancu in drugih dobrih jedilih. Naj bodo naši poslanci vendar vsaj tako vljudni, da izposlujejo, da pride enkrat tudi dr. Tavčar na kakšen obed, potem se bo pisava »Slov. Naroda« takoj izpremenila.
Za belokrajinsko železnico je imel dr. Š u-s t c r š i č velepomemben govor v delegacijah, ki je zbudil splošno pozornost v najvišjih krogih. Izborili govor našega neutrud-liivega poslanca je bil sprejet z zadovoljstvom pri vseh Jugoslovanih, gotovo pa bodo veseli pa tudi naši vrli Belokranjci, ker je upati, da se bode njihova želja konečno le uresničila. Poveljnik naše mornarice grof Montecucoli se je izrekel za dr. Šusteršičeve predloge, a tudi ogrski ministri, s katerimi je govoril naš poslanec niso nenaklonjeni temu načrtu.
Shod kranjskih gasilnih društev sc bo vršil v nedeljo 29. t. m. ob pol 11. dopoldne v Škofji Loki.
Osebne vesti. V frančiškanski samostan ljubljanski je došel prejšno soboto vrhovni poglavar celega frančiškanskega reda visoko-častiti p. Dionizij S c h a 11 e r. Od tu se je odpeljal v Gradec na vizitacijo. — V Cclovcu je umrl umirovljeni profesor, benediktinec o. Nor-bert L e b i n g e r, vitez Franc Jožefovega leda, star 73 let. Pokopali so ga v nedeljo 8. t. m.
Liberalci podporniki Nemcev. Slovenski liberalni župan v Ratečah na Gorenjskem se je udeležil ustanovitve podružnice nemškega šulferajna v Beli peči, ki ima namen poriemčiti našo slovensko mladino. Žalostno za liberalca Ivana J a I e n a, da se je tako spozabil. Ali bodo slovenski katoličani še volili takega moža za župana?
Napredek tržaških Slovencev. Vrli katoliški Slovenci v Trstu so ustanovili pretečeno nedeljo prvo slovensko katoliško izobraževalno društvo. Gotovo se bodo slovenski možje in mladeniči oklenili z veseljem novega društva, ki jim bo nudilo poduka, zabave in razvedrila.
Umrl je v Mokronogu preteklo nedeljo č. g. Anton B r a j e r, semeniški duhovnik. Rojen jc bil v Mokronogu 27. maja leta 1881. Lansko leto je kot tretjeietnik pel novo mašo. Bil je letošnje leto v ljubljanskem semenišču. Nedavno se je mu tidrla kri. Po končanem izpitu je šel pretečem teden domov, da se okrepča in potem nastopi prvo kaplansko službo. Toda Gospod je hotel mladega, pobožnega in za vse dobro vnetega gospoda k sebi. Nenadna smrt mu je pretrgala nit življenja. Naj počiva v miru v domači zemlji! Pokopali so ga v torek 10. t. ni.
4- Odlikovanje. Arhitekt Josip pl. Van-caš v Sarajevu je odlikovan od Nj. Veličanstva cesarja z naslovom stavbnega svetnika.
+ Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji. Podeljene so naslednje župnije: Bo-štanj č. g. Martinu Kerin, župniku v Strugah; župnija Dol č. g. Matiju Kastelic, podvodju knezoškofUskega duhovnega semenišča; župnija Škocijan pri Turjaku č. g. Janezu Jereb,
župniku pri Sv. Vidu lad Cirknlco. — Nameščen je č. g. Janez Jeglič kot kapelan v Podbrezju.
Novo mašo bo pel prihodnjo nedeljo ob 0. zjutraj na ljubljanskem Rožniku č. g. Jožef D e m ša r iz Tržiča. Ciosp. novoniašnik je abstinent. Pridigova mu bode čast. gosp. profesor dr. Krek. Pel bode mešani zbor »Krščansko socialne zveze«.
- Vremenske nezgode na Notranjskem. Ravnokar so, kakor se nam poroča, posl. Žit-n i k in tovariši nujno predlagali v državnem zboru: 1. Vlada naj čimpreje na podlagi poizvedel! dovoli državno podporo onim posestnikom ob Reki na Notranjskem, koder je zadnja povodenj dne 30. junija odnesla mnogo sena ter poplavila travnike in njive. 2. Vlada naj stori potrebne korake pri kranjskem dež. odboru in primorski deželni vladi, da se izvrši nujno potrebna uravnava Reke ter preprečijo vsakoletne povodnji.
Domača Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je agentom tujih zavarovalnic jako zanimiva, kajti vedno se pečajo le z njo. Eni se izdajajo za njene agente ali potovalce, jo hvalijo in pripravljajo ljudi v zmoto, da podpišejo pogodbe, a pozneje se izkaže, da se je tič-agem nakiti! s tujim perjem, in da je dotična stranka ogoljufana; drugi pa zopet nečuveno po njej bijejo, seveda navadno z lažmi in z ostudnim obrekovanjem. Med temi sc odlikuje nek star agent »Feniksa«, kateri zapušča povsod smrdljive znake svojega bivanja. Prav čudno je pa, da je pred enim letom prinesel »Slovenski Narod« nek pamflet ia našo domačo zavarovalnico, kateri pamflet se je potem protizakonito kot posebna izdaja ponatisnil, tako,, da je dobil dotični tiskar zasluženo kazen, — iu da se po onih krajih, koder hodi oni stari Feniksov agent, kateri vrhu tega ljudem tudi ustnieno ponavlja vsebino pamfleta. — dobe raztreseni oni protizakoniti odtisi pamfleta. Prav zadnji čas je že, da pride zakon na dan, ki bode preprečil tako nagnusno tekmovanje. Onega trosi telja pamfleta pa opozarjamo, da so mu v to poklicani prav blizu za petami. Naš pošteni kmet pa naj tako nastopajoče barabarske elemente zapodi iz svoje poštene hiše, da jo s svojo navzočnostjo ne onečaste in oskrunijo, kar bi bilo končno zanje najhitrejše in najboljše zdravilo.
Gorenjske novice.
Iz kranjskega o*kraja.
g Iz Kranja nam piše ugleden meščan: V zadnjem času imajo liberalni listi veliko veselje nad tem, da napadajo nekatere profesorje kranjske gimnazije, ki jih imamo radi, ker so dobri v šoli učencem in brez ošabnosti. Sicer ne vemo, če so »klerikalci« — pri nas namreč se tisti, ki jim pravijo »klerikalci«, nič ne mešajo v politiko, tudi večinoma nič ne volijo. Pa je že tako, da morajo zmiraj liberalni listi zabavljati na vse, ki se Pircu dosti globoko ne odkrivajo. Posebno jih bode profesor Remic. Očitajo mu različne stvari, n. pr. ffl grdo ravna z dijaki. Svoje naj pogledajo, i1 liberalni profesorji so taki, da se jili usmili. Vprašam vas, kako morejo študente učiti, če ob belem dnevu hodijo pijani po mestu in »kifelce« kupujejo, kakor so hodiji na novega leta dan in so jih študentje gledali ? Naj tudi vprašajo enkrat v »Gorenjcu«, zakaj K nekje na trgu okno odprto, kadar moža m doma. Letos so poslali nam enega sem, ki ifv Idriji enkrat nosil po mestu očitno tako P"10
Ma glavi, kakor v njej drugače maslo delajo, ftleii, ki sc rad priduša po Kranju zoper,farje', jc priženil več tisoč farovškega denarja in se sedaj večkrat pelje v Trst, pravijo, da zaradi klerikalnega testamenta. Seboj nese rožen-kranc v žepu. Najbolj nepriljubljen je pri nas neki mlad obrit suplent, ki ga »Slovenski Narod« ponuja in ki ga jc pred par meseci policaj rešil, ko jc za stavo tekel pred neko znanko in so sc mu tudi študentje smejali. Nam je zdaj že vsega preveč, in če bodo še naprej lagali iu zabavljali, imamo zanje še druge pripomočke. Ta dopis je prinesel »Slovcnec«. Ne bili bi ga priobčili tudi v »Domoljubu«, a ker smo izvedeli, da so liberalni prizadeti profesorji še tisto jutro, ko je došel v Kranj »Slovenec«, ga hitro pobral; po gostilnah, da ne bi ljudstvo izvedelo resnice, zato jim hočemo še enkrat v spomin priklicati ta dejstva, ki so popolnoma resnična. Nič več ne bomo trpeli, da bi se blatili naši profesorji ako so morda drugačnih nazorov kakor gotove osebe, ki so vse prej nego to, kar bi morale biti po poklicu. — Žalostno, ako ima srednješolska mladina take vzgojitelje.
Iz Medvodske občine.
g Učitelj Grmek v Sori je postal zadnji čas nekoliko bolj ponižen, od takrat namreč, ko je izvedel, da je sodnijska razprava radi sorske afere preložena. On ve, kako sta se oba z ženo v tej aferi obnašala, ve tudi, da se vedno več prič zoper njega oglaša, in zato mu ie tesno pri srcu. Grmek prav sluti! Ce je še kaj pravice v Avstriji, ne smeta Grmek in njegova žena ostati brez kazni. Grmek je v družbi s Starmanovim Janezom že pred nekaj meseci osnoval požarno brambo, da bi tako ljudi nase privezal in mlade fante spravljal v liberalni tabor. Žalibog mu jih je šlo nekaj na limanice. Sedaj pa hoče Grmek ori-liodnjo nedeljo, dne 15. t. m., osnovati v Sori pri Starmanu veselico v prid požarni brambi. Misli si, ker se gre za požarno brambo, se ne bo upal nobeden nasprotovati. Mi pa Grmeku in vsem njegovim pristašem kar naravnost povemo svoje mnenje. Ko bi se šlo samo za požarno brambo, bi tudi mi čisto nič ne nasprotovali, ampak pospeševali to stvar. Toda tn se ne gre v prvi vrsti za požarno brambo, ampak za Grrneka in za njegov liberalizem, katerega hoče Grmek med našo mladino zanesti in ga ie že deloma zanesel s tem, da je razširjal liberalnega »Gorenjca«, pisal laž-njive dopise in v njih zmerjal one, ki nočejo postati liberalci. Pri občinskih volitvah je zopet Grmek ljudi mešal in spravljal na liberalno stran. Požarna braniba in nje veselica je Grmeku krinka za sejanje liberalizma,. da nas bo omamil. Kakor poznamo volka, tudi če pride v ovčjem oblačilu, tako poznamo Cirmeka kot liberalca, tudi če pride v obleki požarne brambe. Mi Grmekovega liberalizma ne bomo podpirali, in ker je njemu požarna bramba sredstvo za liberalizem, tudi požarne brambe ne, dokler časa bo pod Gr-mekovim vodstvom in vplivom. Zato svetujemo vsem onim, ki še niso liberalci in ne mislijo postati: Prihodnjo nedeljo, 15. t. m., ne hodite v Soro, ampak ostanite rajše doma. Darove, ki ste jih morebiti namenili za požarno brambo, toliko časa ne oddajte, dokler ie Grmek pri požarni brambi. Ko bo šel enkrat 'irmek iz Sore, bo takoj vse drugače, in se bomo lahko razumeli. Dokler časa je pa Grmek v Sori, se je Sore najboljše ogibati, da nas ne pripravi Grmek v kake tožbe in sod-nijske preiskave in da ne bo treba hoditi pričat, kakor bo radi Grmekovega hujskanja sedaj okrog petdeset ljudi moralo hoditi.
g Tud »Brce bo prišel 15. julija v Soro, kakor se govori. No, zato treba že velik kos Predrznosti. Najbrže bosta prišla s Kolencem
skupaj, in bo Kolenc zopet lahko poskusil s prodajo gnjilcga mesa.
g Govori se, da Brce Soranom, ki ga obiščejo, pripoveduje, da bo zopet prišel v Soro za župnika. Da se to nikdar ne bo zgodilo, ve vsak človek, kdor pozna razmere, najboljše pa še Brce sani. Ako on res to ljudem pripoveduje, potem lahko rečemo, da prav drzno laže, in sicer iz tega namena, da bi napravil še več zmešnjav, kot jih je že. Ce bo Brce šc kaj dosti neumnosti uganjal, tedaj se mu zna res primeriti, da bo še kam prišel, pa ne v So o, ampak v - blaznico.
g V Preski se snuje požarna bramba. Oglasilo se je že mnogo članov.
g Javna zahvala. Podpisani društvi si štejeta v častno dolžnost, da izrekata tem potoni javno zahvalo vsem, ki so pripomogli k naši slavnosti povodom otvoritve našega društvenega doma. V prvi vrsti smo in ostanemo iz srca hvaležni našemu prcblagemu društvenemu predsedniku gospodu I. Brencetu za njihev preobilni trud in njihovo plemenito požrtvovalnost, s katero so nam napravili ta društveni dom. Bog naj jim obilno povrne to preblago delo. Nadalje izrekamo hvalo »Slov. kršč. soc. zvezi« in njenimu predsedniku gosp. dr. J. Ev. Kreku ter uredništvu »Naše Moči«, ter vsem slavnim društvom, katera so s svojo udeležbo povzdignila našo slavnost. Hvala tudi slavni mengiški godbi za nje izborilo zabavo, kakor tudi jeseniškim in vevškim tatnburašem, hvala pevovodju društvenega pevskega zbora v Preski, gospodu Antonu Brejcu ter njegovemu pevskemu zboru in tudi drugim pevskim zborom; hvala tudi slavni požarni brambi iz Pirnič za nje častni nastop. Slednjič iskrena hvala vsem našim vrlim delavcem in delavkam, ki so se tako obilno potrudili in mnogo darovali za našo slavnost, kakor tudi hvala vsem posestnikom v Preski in okolici, ki so s svojo vožnjo zastonj obilno pripomogli pri zidavi društvenega doma, in tudi vsem, ki so z denarnimi prispevki pripomogli k našemu domu in k naši slavnosti. Vsem skupaj Bog obilno povrni! - Katoliško izobraževalno in katoliško delavsko društvo V Preski.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Mengša. Na predvečer praznika sv. Cirila in Metcda je bilo v naši dolini zelo veliko kresov. Izobraževalno društvo ga je prižgalo na cesti proti Jaršam. Tamburaši so izvrstno svirali, v zrak so letele rakete in ob navdušenem govoru je na stotine gosposkih in kmečkih ljudi klicalo Zivio. Povabljena je bila tudi godba, naj sodeluje, pa ni hotela. Imela je svoj kres. Prav tako, je bilo še več kresov. Pa zakaj bi vsaj pri narodnih stvareh ne bili edini in zakaj bi se morali trmoglavosti enega ali dveh klanjati vsi drugi? Rakete smo naročili iz Dunaja ter so lepši in cenejši, kot iz Ljubljane, kar bi bilo priporočati tudi drugim društvom.
g Iz Mengša, 2. julija 1906. — Na »tam-burašev« dopis od tukaj v Domoljubu« št. 26 t. 1. sem prisiljen, ker zanima širše občinstvo, pojasniti neopravičen napad na vodstvo men-giške godbe, češ da je liberalnega duha in nasprotna izobraževalnemu društvu. — Predsednik godbi je mož, ki v občini uživa splošno spoštovanje in zaupanje ter je ud katoliškega izobraževalnega društva od ustanovitve. Tudi drugi, ki so v vodstvu, odborniki so večinoma vsi ali sami ali njih očetje udje izobraževalnega društva. O nobenem izmed njih ni znano da bi prebiral prepovedane časnike ali govoril kaj zoper cerkev ali sv. vero. — Vsak razsoden bravec »Domoljubov« tudi lahko sklepa da so »res dobri fantje jn tnožje« pri godbi, kar mora celo tamburaš priznati, ne bodo vo-
lili slabega vodstva. — Nesrečni spor z obžalovanja vrednimi posledicami, ki se je za-sejal med katoliško izobraževalno društvo, se bo poravnal doma ali drugod na pristojnem mestu, ne po časnikih. Kr. Kušar, župnik.
g V mestni hranilnici kamniški silno ba-haio, češ, da ne jamčijo odborniki za hranilnico ampak mestna občina s celini svojim premoženjem, in to razglaša na način kakor bi ini kdaj temu oporekali. Vendar pa mi nismo * trdili, da jamčijo za hranilnico odborniki, saj smo že omenili, da je kapo v hranilnici pipčar Koschier, kateri, kakor je razvidno iz zemljiške knjige gotovo ne bo mogel veliko garantirati za hranilnico. Kar se pa tiče mesta pa popolnoma priznamo, da stoji mesto dobro s celini premoženjem ki ga nima, ker ima namesto premoženja veliko dolga. In to je pu-pilarna varnost.
g V odbor mestne hranilnice je predlagal davkar Ravnikar može kateri so se mu zdeli najzaneslivejši namreč adjunkta Pajniča, Janeza Terpinca, ata Breznika in poštarja Novaka. Še Kumra pogrešamo med njimi.
g Očitajo se nam osebni napadi. Kdor pozna razmere v Kamniku mora priznati, da smo vendar zelo obširno pisali. Ce bi hoteli spraviti vse lumparije na dan bi pač svet strmel Kar smo pisali je bilo potrebno, ker vendar je že čas, da svet zve s kakimi ljudmi ima opraviti. Časi, ko so ti ljudje mislili, da mora ljudstvo nje poslušati so minuli.
g Prav mični prizori se gode v poznih urah v Kamniku. Kar nam je že davno znano, le mimogrede opomnimo šele sedai. Pred ne-dolgo časa je bilo videti pred neko tukajšnjo gostilno prav interesantno vožnjo. Mesto štiri-nogatega konjička je bilo vpreženo dvonogato bitje v kiklji, mesto kočije je bila ciza, na cizi v Kamniku znan kavalir, od zadaj pa so pomagali peljati kot azistenca visoki gospodje. Imena za danes opustimo.
g Kamniško prometno društvo pod vodstvom za mesto velezaslužnega in dičnega župana Krauta spi, vendar pa se nudi cenjenim letovičarjem, kateri ne poznajo tretje cerkvene zapovedi prilika in to seveda v petkih inastiti se s telečjo glavo v telečji družbi v telečji gostilni pri Petru ali pri Sokolu katero ime dela tudi veliko' časti.
g Nekdo nam je poslal z ozirom na teleta pri »Sokolu« tole pesmico:
Hlev majhen bil je tvoja očetnjava — . . . Gospoda danes s Tabo se zabava. A mi vživamo kot kristjani Dni druge — toda v petek ne, nikoli, Fižol naj v petek vsakdo si izvoli. Le mačka, pes in Turki, Luterani, Na petek so okrog teleta zbrani, lil kje še? ... V Kamniku pri »Sokoli.«
TJžSsS
Dolenjske novice.
Med Savo in Krko.
d Strela v zvoniku. V noči od 29. na 30. junija je strela udarila v zvonik župne cerkve pri Sv. Križu in ga zelo poškodovala. Podrli ga bodo to tal. Skrajni čas je, da si križka fara po zgledu sosednje cerkljanske zgradi novo župno cerkev, Gotovo ni blizu in daleč tako slabe cerkve kakor je križka. Cerkljani so sezidali novo veliko cerkev s prostovoljnimi prineski. Križevcem je obljubljen lep dar 20 tisoč kron, ako si poskrbe novo cerkev. Kri-ževci na delo!
d Zadruga. V Leskovcu imajo svojo hranilnico in posojilnico. Iz računskega sklepa za minolo leto vidimo, kako vrlo napreduje ta
hranilnica in posojilnica. Članov ima koncem leta 286, prometa 128 tisoč kron, dasi deluje le za domačo faro. Cisti dobiček znaša 1837 K-Svoji k svojim!
Iz litijskega okraja.
d Zagorje ob Savi. V petek, dne 6. t. m., jc v Kisovcit pod zemljo podsitlo dva premo-garja Martinčiča in Balsa. Balsa so žc dobili mrtvega. — Največja kresova na čast slovanskima apostoloma sta gorela na »gorici« in na Hrastelovem hribu. — Sv. Peter s svojim semnjom ni bil kaj zadovoljen. Zjutraj je deževalo, opoldne je bil naliv, zato mnoge zmešnjave potem vihar, ki je prodajavcem mnogo blaga razmetal po tleh, nazadnje je bila torej gotova škoda. Bo pa drugič boljši. — Vodja orožniške postaje gospod J. Bohtc je prestavljen v Lukovico. Tu je natančno opravljal svojo službo skozi sedem let in zato bil jako priljubljen.
d Polšnik. Dne 30. junija sc je ravno nad Polšnikom oblak utrgal in v eni četrt uri je bilo toliko vode, da je hotela vse pobrati. — Dne 6. julija okrog 7. ure zjutraj je desetletni Ignacij Speker, posestnikov sin iz Raven št. 3 tako nesrečno padel s kozolca, da je bil pri tej priči mrtev. Tresli so ga in dvignili, a vse zastonj. Revček je imel nekaj prej smrtno-nevarno bolezen, trebušni tifus, in je proti vsemu pričakovanju okrcvai, sedaj je pa tako nesrečno končal v veliko žalost svojih stari-šev, ki so že štiri sinčke izgubili. — Naš starodavni shod, »Polšnik« imenovan, ni več tisto nedeljo po sv. Urhu, ampak bo v praznik Marijinega Vnebovzetja dne 15. avgusta pri Mariji Lurški, ko bo obletnica posvečevanja nove ccrkve. Tedaj bo poskrbljeno tudi z gg. spovedniki. Tedaj pa le pridite, prijatelji Lurške Gospe!
d Kresniške Poljane. V četrtek, 28. julija, je opoldanski vlak ravno pred podružnično cerkvijo povozil llletnega Janeza Ku-kovica. Nesel je kosilo svoji sestri na polje, a pri srečanju dveh vlakov ni pazil na brzovlak, ki ga je zgrabil in umoril. Vlak je obstal, a nekaj sto korakov gori so dobili dečka mrtvega. Opoldanski zvon mu je zvonil tudi zadnjo uro. Revež se je pripravljal ravno na prvo sveto obhajilo; Bog daj, da ga uživa v nebesih!
d Štanga. Štangarski birt je šel pri zadnjih šmartinskih volitvah liberalce podpirat. Ako bo zato kaj več šnopsa prodal, ne vemo; to pa vemo, da je zgubil veliko veljave pri pametnih ljudeh. Bolj moder je bil vsekako gostilničar Speh iz Poljan, ki ni maral iti, dasi so šli s kočijo ponj, Končina je pa moral pricapljati. Dobro pa je naredil drug štangarski mož. Prišel je v Šmartno v Štacuno ».Jo-hana« malo dni pred volitvijo. Tam je ravno »Johan« zabavljal čez gospoda dejana in čez »farje«. Naš mož nekaj časa posluša, odpre vrata in gre ven, ne da bi kaj kupil. Ce bi bili vsi kmetje taki, bi kmalu liberalne trgovce naučili kozjih molitvic.
d Prežganje. Naša šola je bila že parkrat namazana z blatom. To kaže, da je v fari veliko podivjanosti, ki izvira iz preobilega žga-njepitja. Tako v šnopsariji Škula pije vse; staro in mlado, moški in ženske, šolski otroci in sivolasi starčki.
d Trebeljevo. Posestniku Janezu Janežič iz Malega vrha je bilo ukradenih osem kron in en klobuk. Tatvine sumljiv je neki Videtov postopač iz Leskovca pri Višnji gori.
d Janče. Pri nas smo sklenli napraviti nov, 35 centov težak zvon. To pa neki liberalni barabi ni všeč in se v »Narodu« iz nas norčuje, češ, da smo tako zabiti, da še kaj za cerkev damo. Povemo vsem liberalcem, da smo radi dajali za cerkev in bomo še, če je to komu prav ali pa ne. Ljubjanskim
netnčurjem jc leto 1869 šc dobro v spominu, kako so po hribu doli bežali. Kakor slišimo, so dandanašnji liberalci zvezani z nemšku-tarji. Ako ne bodo čisto tiho, se jim zna kaj enacega pripetiti.
d Javor. Strela je ubila Jožefa Habič-Primžkovega, ko je na morostu kosil. Bil je takoj mrtev. Domači pravijo, da se jim smili njegova duša, telo ne, ker je bil v življenju malo prida.
Radeške novice.
d Kres je gorel na razvalinah radeškega gradu v čast sv. Cirilu in Metodu. Nekoč so tu prebivali nemški grajščaki in tlačili naš narod, sedaj smo pa mi na razvalinah njihovih bivališč žgali kres našim apostolom. Časi sc spreminjajo! Narod vstaja!
d Utonila je v potoku Zapoti triletna Ko-rošičeva Jtilka. Naš potok terja vsako leto svoje žrtve. Še ni dolgo, da je utonilo v njem neko drugo dekletce in ono so komaj kot po čudežu rešili. Plavalo je že daleč v vodi in bilo že skoraj mrtvo. Včasih je takitn nesrečam kriva nepazljivost starišev, velikokrat pa tudi samo nesrečen slučaj in naše razmere. Ako morajo starši ves dan delati in skrbeti, da preskrbe sebi in stojim otrokom potrebni vskadanji kruh, ne more vendar nikdo od njih zahtevati, da bi vedno in pri vsakem koraku bili pri otroku. Razmere jim tudi ne dopuščajo, da bi za vsacega otroka najeli pestunjo in varuhinjo, kakor lahko dela gospoda. In hiše stoje večjidel blizu vode, ki ob deževnili časih silno naraste. Seveda, ako bi bil naš potok kje gori med Nemci, bi vlada že zdavnaj skrbela, da bi se uravnal in ne provzročal toliko škode in nesreč, kot sedaj. Slovenci so pa samo zato, da delajo in plačujejo in ponižno molče.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Z voza je padel, ko so seno nakladali, in sicer en meter visoko, dne 2. julija 651etni Piane Kamin iz Gorenjevasi pri Zaplazu tako nesrečno, da je moral nesrečni mož v nedeljo umreti. Človek se včasih pri tako mali reči smrtno poškoduje, kjer bi se nikdar ne nadejal.
d Trebeino. (Strela v cerkvi.) V soboto, dne 30. junija, udarilo je v podružnično cerkev sv. Ane na Brezovici pri Trebelnem. Strela je strašno gospodarila. Na zvoniku je odtrgala jedcu kamen, ki je padci na tla. Odkrila je vrh strehe. Raztrgala je obok, kjer je bila vrvica za svetilnico. Pometala je raz oltarja kipe svetnikov in okraske. Svetilnico, visečo pred oltarjem, je tako razbila, da ni niti sledu za njo. V tlak jc napravila več lu-ken, in je slednjič predrla zid ter bežala na prosto. V cerkvi so razbita vsa stekla v oknih. Ometa leži vse polno po tleh. Cerkev je bila zavarovana. Vzrok nesreče je pomanjkanje strelovoda.
d Iz Zatičine. (Raznotero.) Nedavno se je poškodoval telesno gostilničar Cebular. Vzrok slabe premoženjske razmere. Mož jc že okreval. — Pred dobrim tednom je zborovala pri nas učiteljska konferenca za litijski okraj. Bilo jc navzoče skoro pohioštevilno učiteljstvo tega okraja. — Podružnica sv. Cirala in Metoda je imela veselico pretekli teden v Ivančni gorici, in sicer v prijaznih prostorih gospoda gostilničarja Avgusta Karlingerja. ki. je skrbel za točno in dobro postrežbo. Na veselico je došlo tudi uradništvo iz Vigšnjegore s sodnim svetnikom gospodom Jenčičem, ki še vedno rad pohiti v naš kraj, kjer je služboval kot sodnik toliko let. — Prijazno vilo zida na lepem prostoru nad Zatičino, odkoder je krasen razgled po rodovitni zatiški dolini, gosp. Rikobebi, trgovec z Reke, ki ima za ženo ro-
jakinjo našo. — Tudi v Ivančni gorici napre. duje stavba gospoda posestnika Rojca, ki bo tu napravil trgovino in menda tudi gostilno. Siccr smo pa mnenja, da je v našem kraju gostiln že več kot preveč, saj bo skoro vsaka druga hiša kmalu gostilna.
Iz Št. Ruperta. Dne 30. junija je tukaj pred tretjo uro treščiio v gospodarsko po. slopje posestnika Ignacija Peterlin, v vasi Kamnje, oddaljeni od Št. Ruperta četrt ure, katero je bilo takoj v plamenu, kakor tudi zraven stoječi sosedov kozolec, in ker je bil velik veter, je bila velika nevarnost tudi za ostalo vas. K sreči so ogenj takoj opazili in tukajšnje gasilno društvo je nagloma hitelo na potnoč. Ker je imenovana vas na griču, so gasilci vzeli seboj dve ročni brizgalni, ki sov prvi sili izvrstno omejevale požar. Med tem časom je gospod načelnik pripeljal veliko brizgalno, s katero so ogenj takoj omejili in potem popolnoma pogasili. Pogorelca sta bila za male svote zavarovana, torej sta usmiljenja vredna, posebno ker je letos omenjeno vas in okolico toča popolnoma uničila.
d »Ze spet Sv. Gregor«, bo kdo pogodi-njal. Toda samo še za enkrat prosim potrpljenja, potem bom odložil pero in bom vzel v roko koso, vile in grablje. Za danes me pa še tole tišči: 1. B i r m a je bila 5. julija. Na predvečer so presvetlemu knezoškofu na čast kurili kresove. Presvetli se je o vseh novih napravah bodisi v cerkvi ali zunaj nje prav pohvalno izrazil. Župnik mu je pri ti priliki poklonil oljnato na les slikano sliko župne cerkve in domače vasi. 2. Po prelepem govoru je Presvetli blagoslovil nov gasilni dom in podobo sv. Florijana na pročelji. 3. Umrla je 4. julija Marija G rjo I j, mati pokojnega župnika velikolaškega pri svoji hčeri v Bravčjera vrtu. Knezoškof so jo kot mater duhovnikovo lepo počastili. Ko so se peljali od Sv. Grego-rija v Sodražico, so izstopili iz voza in so jo v spremstvu g. dekana pokropili in pomolili za njen dušni mir. Blaga pokojnica je letos 20. februarja dopoln.la 90 leto. Pokopali sojo slovesno 6. julija v Velikih Laščah ob strani njenega moža in sina duhovnika.
d Učitelj v »mišji luknji«. Turjaški učitelj Bergant piše v »Narodu«, da škof gre bir-movat zaradi denarja, v vsako faro, če jc šc taka mišja luknja. Ker je turjaška fara najmanjša v ribniški dekaniji, je pač moral Brgant misliti v prvi vrsti nanjo in tako je naredil Turjačanom lep poklon, češ, vaša fara je mišja luknja in dosledno si je tudi sebi dal naslov: učitelj v mišji luknji. Da že ponehajo neosno-vane govorice, koliko je treba škofu ob birmi datk, si vendar zapomnite enkrat za vselej, da škof ne vzamejo niti vinarja cerkvenega denarja. Kar jim pa botri prostovoljno dajo, bi pa skoro sodili, da se jim vse umane preden pridejo do smrti vpehan spet nazaj v Ljubljano. — G. c. kr, okr. šolskemu nadzorniku Turku pa svetujemo, da poskrbi, da se učitelji ne bodo utikali v stvari, o katerih nimajo najmanjšega pojma in ki jih vrhutega prav nič ne brigajo, sicer bomo pa mi korenito posvetili v njegovo c. kr. nadzorništvo. Blaga imamo mnogo na razpolago, blaga, ki diši po gnjilobi in plesnobi.
d Po žlici se daje otrokom jed in pijača, da se jim ne zaleti. Tako bomo tudi mi dajali zdravila turjaškemu Brgantu zoper boleze" njegovega popravka. Za danes ga samo vprašamo, kako imenu ie on v šoli takega otroka, ki ne govori resnioe?
d Izobraževalno društvo v Velikih Laščah jc pred godom sv. Cirila in Metoda kurilo kres, pa rakete so spuščali. Videli so sc prav lepo k Sv. Gregorju. —■ Lov občine Ln-žarje je bil prodan na dražbi za 400 K.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Ples v Vipavi. Na praznik sv. Petra in 1'uvla je priredilo vipavsko pevsko društvo veselico s plesom. Imenovano pevsko društvo, ki je zdaj v liberalnih učiteljskih rokah in ki ima ples kot edino izobraževalno sredstvo - poleg pijače seveda — si je postavilo kot glavni smoter, uničiti Marijino dekliško družbo vipavsko in pa ondotno katol. slov. izobraževalno društvo. Žalostno, da so se učitelji v svoji slepi strasti spozabili tako daleč, mesto, da bi blažilno uplivali na mladino in podpirali one, ki to delajo, pa jo tirajo v podivjanost in surovost. Značilno je tudi, da oni vse to nam očitajo kot greh, kar sami v največji meri delajo.
n Strela. Na Gočah je v nedeljo 30. junija omamila strela neko žensko, ki je delala v vinogradu. Posrečilo se je spraviti jo zopet k zavesti. Ljudje, čtdTe in molite, ker ne veste ne ure, ne dneva!
11 Nemškutarijo. V vipavski davkariji visi nemški stenski koledar in gospodje c. kr. davkarije sc menijo med seboj največ po nemško. Vsi gospodje so Slovenci, pa ne marajo za slovensko mater, ker je preveč kmetovska, nemška je bolj gosposka, zato.se rajši nje drže za predpasnik. Kako je že rekel Prešeren? »Da Slovenec ne ljubi matere vanj upajoče«... O kako prav je imel! Pa smo res grdi in nehvaležni mi Slovenci!
u Podžupan loški je sila jezen na goškega g. kurata, to pa zato, ker se je med drugimi tudi on prizadeval, da v Ložah niso dobili šole, katera je toliko potrebna, kot peto kolo pri vozu. Ta mož je bil sicer obljubil in dal besedo, da bo ljudi nagovarjal, naj dajo obljubljeni denar za duhovsko plačo, pa je snedel dano besedo. V jezi do kurata se je izrazil: »Da bi le tega vraga hudič vzel!« Veste vi, podžupan, da noben vrag še nikoli ni vzel nobenega hudiča, kakor tudi vrana vrani ne iz-kljuje oči... Lahko pa se zgodi, da vzame vrag loškega podžupana z županom vred, ker sta oba človeka in pa liberalca, na katere ima vrag prav poseben pasijon. Zato, g. podžupan, nikari več ne uganjajte hinavščine v goškem farovžu, poznamo vas in ljudje vaše baže se nam studijo. Za take imamo samo eno besedo in ta beseda je: »Fej!«
n Zlata poroka. Dne 2. julija se je obhajala na Gradišču pri Vipavi zlata poroka Jakoba Vrčon in njegove soproge. Udeležili so se te redke slovesnosti ne le sinovi in hčere, unuki in unukinje in praunuki, ampak tudi obilo drugega ljudstva. Bila je ganljiva slovesnost, pri kateri je kanila iz oči marsikatera solza — radosti. Dobri Bog pa daj vrlima zakonskima doživeti še dosti dni na tem svetu, dni veselih in srečnih.
n Srečna vipavska dolina, ki ima Carl Ma-
ierja. On je tisti, ki je sezidal svetovnoznani špital, pri katerem je baje profitiral samo 2000 goldinarjev, in ki je najzdravejši špital na celem svetu, kajti nobena usmiljena sestra še ni dobila v njem jetike in je najbrž tudi ne bo. Najbolj srečne pa so Lože, v katerih županuje in graščakuje g. Carl. Malo je manjkalo, da jim ni sezidal šole; in bi jo tudi, ako ne bi bilo zlobnih in zavistnih »klerikalcev«, ki delajo samo za svoj žep, ne pa v blagor ljudstva. • oda g. Carl se ne ustraši precej in ne obupa Precej, ko se gre za blagor ljudstva. Zato je Pa zdaj g. Carl napel drugo struno. Razjezil sc je. Ko pa se g. Carl razjeze, gotovo nekaj narede. In ali veste, kaj bo sad g. Carlove sv. iezc? Ta, da bo sezidal g. Carl sam s svojim denarjem župno cerkev in pa farovž v Ložah jn sam bo naložil kapital, od katerega bo živel ložki župnik. Gočani naj pa bodo potem, kjer
hočejo. In ko bo slovesno posvečenje nove loške župne cerkve, takrat bo tudi blagoslov-ljcnje Majerjeve grajske kapelice. To blago-slovljenje bi moralo — kakor je v testamentu naročeno — sicer že zdavnaj biti, pa g. Carl je nalašč čakal, da se to zgodi z novo župno cerkvijo obenem, kar bo gotovo vse bolj slovesno in čisto prav, ker mrtvi imajo čas čakati, ker nimajo druzega dela. Bravo, gosp. Carl! Samo nekaj vam še svetujemo, na kar gotovo ne mislite v svoji skromnosti: Ko bo vse dodelano, cerkev in farovž, pojdite v Ljubljano do škofa, še boljše in krajše pa, če greste naravnost v Rim do papeža, da bodo tako naredili, da boste vi tudi prvi župnik loški. V tem času bo pa gotovo tudi šola dovoljena in ko jo boste sezidali, kompetirajte tudi za nadučitelja — dobili boste gotovo. — In potem? Oj, Ložani! Zlati časi se vam obetajo! Imeli boste župana, fajinoštra in šolskega vodjo in nadzornika v eni osebi. Vaša fara bo vzor-fara. Edinost med občino, cerkvijo in šolo bo taka, da nikjer take! Oj srečni Ložani, ki imate Carl Majerja! Ce bi ga mi imeli, vseh deset prstov bi naenkrat obliznili, pa še čevlje bi si sezuli.
n Naš tata. Svojedobno so bile občinske volitve na Colu. Tata Hrovatin so šli na Col k volitvi kot častni občan z veliko častjo in z najboljšimi nadami. Toda groza! Ko bi se začel podirati svet, tata se ne bi bili tako prestrašili, kot so se prestrašili, ko so morali gledati, da se je podrla do zdaj tako slavna in trdna liberalna trdnjava eolska. Kar kap bi jih bila zadela, da ne bi imeli naš tata tako močnega srca. V vseh treh razredih sami »klerikalci«! To mora zmešati tudi najbrihtnejšo liberalno glavo. Toda naš tata niso izgubili glave. Kar brž so vložili pritožbo zoper volitev. Vedeli so sicer, da bo rekurz brezuspešen, a mislili so si: Samo, da se vsa stvar zavleče, zdaj bo kmalu volitev cestnega odbora in če volitve še ne bodo potrjene, volil bo cestni odbor še stari liberalni občinski odbor. Torej, če že ne morem odsekati celega repa grdemu »klerikalnemu« zmaju, naj mu odsekam vsaj »špico«. Toda kaj, ko politične oblasti niso tako doleko-gledne, kot naš prebrisani tata! Potrdile so volitve eolske pred časom in odbor se je že sestavil. In ta odbor bi znal v svoji brezsrčnosti tako vplivati na volitev cestnega odbora, da se je nazadnje vendarle bati za čeprav medvedje srčno in močno srce našega tatata.
11 Še enkrat naš tata. Tudi v Vrhpolju so bile občinske volitve Naredili so kompromis, da pride polvico liberalcev v odbor, polovico pa »klerikalcev«. Zadnji trenutek pa je prinesel Punčuh, ki ima »kaso«, županu štiri tisoč kron posojila na dom in ga naprosil, naj tudi njega spravi v odbor. No 4000 K to ni malenkost in kaj čuda, da se je omehčalo že itak mehko županovo srce, da je pozabil na dogovor in mesto enega naših spravil Punčuha, ki ima »kaso«, v odbor. Volit so prišli tudi naš tata Hrovatin, ki so tudi častni občan vrhpolj-ski. Pa prosim vas, ljudje božji, kje pa naš tata niso častni občan! Kjerkoli so teleta na prodaj, tam so povsodi naš tata častni občan. Torej naš tata so prišli volit v Vrhpolje. Izid volitev pa jim ni bil všeč. Tata so namreč hoteli imeti dva glasova, enega zase, druzega pa kot oskrbnik svojega sina Antona Hr^vatina, ki ima nekaj posestva v katastralni občini vrh-poljski. Ljudje so sicer prepričani, da je gospodar tega posestva naš tata ne pa njegov sin Anton. Toda naš tata so čisto pravilno sklepali: Anton je Anton, naj bo oče ali sin, zakaj bi torej jaz ne volil za sina, ki je Anton, kot sem jaz? Ker volilni komisiji to ni šlo v glavo, so se naš tata hudo vjezili — kdo bi se pa ne?
—	in zopet so vložili pritožbo. Ce se mi na Colu ni posrečilo, se mi bo pa vsaj v Vrhpolju
—	ni pes, da bi se mi ne! Vrhpoljske volitve pa ne smejo biti prej potrjene, predno se ne iz-
voli cestni odbor, katerega mora še voliti prejšnji libcralno-čisti občinski odbor. In če se to zgodi, bodo naš tata vsaj nekoliko potolažer.i tako, da se še ne bo tako naglo bati za njihovo — srce.
n Otroška veselica v Vipavi. Ko se je
dne 29. junija vrtelo vipavsko učiteljstvo v divjem plesu na veselici pevskega društva, priredili so otroci vipavske šole, ker niso hoteli gledati zabav svojih od-gojiteljevk kar na svojo kožo svojo veselico. Oder jim jc napravil deček za 25 krajcarjev, ki je bil gotovo vreden tega denarja. Spisali so vabila in oddali. Prišlo je mnogo ljudi, ne le otrok, tudi odrasli so prišli. Na odru jc bila miza, na mizi krožnik in pri mizi je sedel deček. Kdor je prišel, priklonil se mu je deček in ga vprašal: Kaj želite? ... Sedež stane 8 vinarjev, stojišča so po 4 vinarje. In vsak je dobil vstopnico. Vstopnine so nabrali okolu 4 krone. Začetek in konec posameznih točk so naznanjali s kravjim zvoncem. Igrali so neko malo Stritarjevo igro, peli so in dcklainirali. Ko je bilo vse končano, je stopila deklica pred občinstvo in rekla: »Lepa hvala, da ste prišli v tako obilnem številu in priporočamo se še za prihodnje.« In občinstvo se je veselo razšlo in se gotovo boljše zabavalo in bilo gotovo drugi dan bolj zadovoljno in zdravo kot oni, ki so plesali. Toda otroci drugi dan niso bili veseli, kajti v šoli je bil vihar, kar trije učitelji so rohneli v četrtem razredu in to celo uro. Bojeviti in nc-vitežki učiteljček Grom je deklice celo klofutal. Seveda, ko bi bili šli šolarji svoje od-gojitelje na plešišče zjat, bilo bi vse dobro, ker pa so otroci o zabavi imeli drugačne in boljše pojme, jc bila pa druga numara. Sploh vlada med vipavskimi učitelji mnenje: česar oni ne prirede, to je vse za nič, to sc more razgnati, če ne drugače pa z žandarji. Gospod Skala so pa rekli: Kaj takega sme dovoliti samo okrajno glavarstvo ali pa mi. Zakaj pa tudi g. Skala? Zato, ker so z g. c. kr. okr. glavarjem pili — bratovščino.
n Ogenj. Na dan sv. Petra in Pavla je med popoldansko službo božjo pogorel v Št. Vidu pri Vipavi hlev z vsem gospodarskim orodjem vred. Zadušilo se je tudi 9 £lav živine. Kako sc je vžgalo, se še ne ve. Škode je dosti, gospodar pa je bil zavarovan le za malo svoto.
ii Kresovi. V sredo pred praznikom sv. Cirila in Metoda smo opazili precej kresov tudi po vipavski dolini. Pri tem pogledu nam ie vstala v duši srčna želja: Da bi pač skoraj v vseh vipavskih srcih zagoreli kresovi živega in trdnega verskega prepričanja in svetega navdušenja do one vere, katero sta donesla slovanskim rodovom sveta brata Ciril in Metod! Oj Vipavci, ali kaj skoraj pride ta čas? Takrat bo še le v resnici lepa vipavska dolina.
Štajerske novice.
š Mladeniški Marijin shod pri Mariji Snežni se bo vršil v nedeljo, dne 22. julija t. I. Udeležijo se ga mladeniške Marijine družbe od Sv. Benedikta, Sv. Jurija v Slov. goricah, od Sv. Jakoba in Št. Ilja, iz Jarenine, od Sv, Ane in drugod. Prihod v procesijah. Ob 10. uri dopoldne slovesna sveta maša in pridiga za mladeniče. Od 1. do 3. ure veliko mladeniško zborovanje, potem slovesne večernice in pridiga, ob 4. uri pa odhod. Zanimanje za mladeniški shod na veličastnem Mariji posvečenem kraju ob slovenski meji, od koder je na vse kraje daleč okrog eden najlepših razgledov v Slov. goricah, je že sedaj veliko. Mladeniči in rodoljubi gornjih Slov. goric, na delo, da se nam najlepše posreči ta shod Mariji v čast, mladeničem in Slovencem pri Mariji Snežni v probujo in napredek!
Primorske novice.
š Katoliško politično društvo »Sava« za
brežiški in sevniški okraj jc priredilo v nedeljo, 8. t. ni. javno politično predavanje na Blanci pri Sevnici. Poročal je mej drugimi tudi t državni poslanec g. dr. Anton Korošec o političnem položaju.
š Star ženin. Na Frankolovem se je poročil nedavno 84 let stari ženin Marko Pa-rožnik z 47 let staro nevesto Terezijo Šloser. Imenovani jc bil že dvakrat vdovec ter brez otrok. Spomnil se je, da človeku ni dobro samemu biti in si je izvolil zato tovarišico.
š-V Celju se je ustanovilo slovensko trgovsko društvo. V to svrho se je vršil pretekli teden občni zbor, na katerem sc je izvolil odbor društva.
š Nova stranka sc snuje na Spodnjem Štajerskem. Napravili jo bodo mladi liberal-čki, kojili glasilo je ljubljanski »Slovenski Narod«. Izdali so že oklic v »Narodu«, v katerem napovedujejo novo boljšo dobo za štajerske Slovence. Delo teh liberalcev bo napadati slovensko duhovščino. V ta namen bodo izdajali poseben list. Boljša jc ločitev duhov, nego taka gnjila sloga:, kakoršna je vladala doslej. Štajerski liberalci so prijatelji duhovnikov lc tedaj, kadar jih potrebujejo. Nova stranka se bo imenovala »Cista slovenska stranka«.
š Krasne vspehe vzgoje so dosegle letos mariborske šolske sestre na svojem učiteljišču. Vseh 27 učenk zadnjega letnika jc napravilo maturo, sedem izmed njih celo z odliko. Kaj poreče sedaj »Slovenski Narod«, ki je že večkrat prav nesramno napadel čč. šolske sestre?!
š Iz Trbovelj se poroča, da namerava ta-mošnja premogarska družba za vsa svoja podjetja vpeljati električno razsvetljavo.
š V Uornjo Radgono pride za notarja g. dr. Franc Strelec, doslej notarski substitut v Sevnici.
š Trem otrokom je rešila življenje in hišo
29. junija delavka v Macunovi opekarni Ana Forta, ko je šla v Selah pri Ptuju mimo neke hiše, iz katere se je valil dim. Odprla je zaklenjena vrata in našla v sobi tri otroke že skoraj v plamenu. Igrali so sc z žveplenkami in zažgali. Forta je rešila otroke in pogasila ogenj.
š Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje.
Slovenski Štajerci bodo romali 30. julija na Brezje. Vlak pojde ob 9. uri 25 minut pred-poldne iz Maribora in bo sprejemal romarje na vseh postajah do Trbovelj. Romarski vlak bo oskrbel č g. Martin Medved, župnik v Laporjih.
š Iz Šoštanja se poroča: Kmetijska zadruga za Šaleško dolino priredi v zvezi s kmetijsko družbo v Št. Ilju pri Velenju ter s sadje-in vinorejskim društvom za soštanjski okraj dne 6. in 7. oktobra sadno razstavo in sejem za sadje v Šoštanju. — Počitnice se prično letos 1. septembra in trajajo do 1. novembra.
š Na zaupnem shodu v Celju, katerega so sklicali državni in deželni poslanci je bil proglašen mesto umrlega Berksa za državno-zborskega kandidata v IV. skupini g. sodnijski nadsvetnk dr. V o v š e k. Tudi tega gospoda je pred tednom napadel »Slov. Narod«. Volitev v IV. skupini bode 17. t. m.
Nemškutarska predrznost. Občinski urad v Slovenjem Gradcu je že tretjič prepovedal Slovencem razobesiti slovensko zastavo in sicer na god sv. apostola Cirila in Metoda. To je že nečuvena predrznost nemškutarskega odbora. Najboljši odgovor za te izzivače je: Svoji k svojim!
š Vitanjski župan dr. Lautner se jc naveličal županovanja. Občinski odborniki so naložili to breme tovarnarju Edvardu Muleju.
Raznoterosti iz Trsta'. Zastrupla se je tu 80letna gospa Fabro. — V tesnem stanovanju v ulici Lazzarctto Vecehio se je zadušil z ogljikom 50letni Jožef Pellegrini, ki jc živel ločen od svoje žene in jc trpel na neozdravljivi bolezni. — Več oseb je že zbolelo za solnčarico.
I/, tržaške bolnišnice se je vrgel na cesto 331etni zidar Fabian iz Št. Danijela na Krasu in sc je takoj ubil. Tu jc bil pretečeni teden aretiran na zahtevo turške vlade vodja albanskega gibanja Kini Mati Koks, ki je pobegnil v Avstrijo in se preživel kot delavec pri karavanški železnici. Turška vlada jc bila razpisala na njegovo glavo že prej 100 frankov in 300 frankov tistemu, ki ga živega vjanie. Vjeti K i 11 j pravi, da se da rajši takoj obesiti, kakor pa oddati v turške roke.
Smrt v Soči. Soča zahteva vsako leto svojo žrtev. Letos jo je dobila na praznik sv. Petra in Pavla. Edvard Andlovec iz Šturij na Vipavskem, delavec »mizarske zadruge«, sc jc šel kopat. Ker jc bil izborcn plavač, je predaleč zašel. Voda je mrzla, prijel ga je krč in izginil je v globini. Dobrega mladeniča vsi znanci zelo pogrešajo. Utonila je v Soči gospa Iv. Rollich, mati finančnega rešpicienta v Gorici.
Ponesrečil se je železniški uslužbenec Mihael Cernjavi iz Proseka pri Trstu. Našli so vsega krvavega na železniški progi Vlak mu jc odtrgal obe nogi, šc lc v Nabrežini, kamor so ga prepeljali, jc izdihnil. Ker so našli rane na truplu sumijo zločinstvo. Bil je tisti dan nekoliko vinjen in sc je prepiral s tovariši.
Izdajavci Avstrije. V Metkoviču sta bila prijeta radi vohunstva poštni uradnik Marinko-vič in potnik Topičevega društva »Gnina«. Oba so odpeljali v Split. Trdijo, da sta prodala Italiji važne podatke o trdnjavi Nevin.
Brat goriškega nadškofa umrl. V Cerknem je umrl 2. t. m. A. Sedej posestnik iu cerkveni ključar in brat prevzvišenega goriškega nadškofa. Bil je vzoren krščanski mož iu gospodar. Naj počiva v miru!
Mati škofa Mahniča umrla. Na otoku Krk je umrla mati premif. gospoda škofa dr. Antona M a h n i č v objemu in navzočnosti sinov in hčera v 75. letu starosti. Za njo ne žalujejo samo sinovi in hčere ter drugi sorodniki, temveč tudi reveži, katerim je tako rada pomagala. Kako je bila priljubljena tudi na Krku, je pokazal njen sijajni pogreb, katerega so se udeležili poleg mestne duhovščine tudi zastopniki vseh uradov. Pokopal jo jc g. kanonik-župnik dr. Anton O r I i č. Naj počiva blaga po-kojnica v miru!
V	Mirim je umrla posestnica in soproga veleposestnika g. Mihaela Šinigoja gospa Cecilija Šinigoj.
V	Trstu so imeli socialni demokratje shod na katerem so pozivali državni zbor, naj hitro konča razpravo o volilni reformi.
Ustrelil je v neki gostilni v Volčji dragi na Goriškem nek Lah kmeta Al. Kebra. Sprla sta se radi neke malenkosti in nazadnje še radi narodnosti.•
Otroka so našli zakopanega v pšenici v Vrtojbi na Istrskem. Truplo je ležalo ondi 14 do 20 dni. Na črepinji se je poznal udarec, po katerem je komisija spoznala, da je bilo dete takoj po porodu od lastne matere ubito. Ljudstvo ima neko deklo na sumu.
V	Pulju so našli poslovodjo plinarne Mu-lička obešenega v stanovanju. Bil je že deset dni mrtev in ves črviv. Oddelek domobrancev, ki je stanoval v hiši, se je izselil.
Koroške novice.
k Nemška moč sc kaže v državnem zboru, ko gre za razširjenje volilne pravice. Kakor skala stoje Nemci brez razlike strank in glasujejo dosledno proti vsakemu povišanju slovenskih mandatov. Za kranjske Nemce, katerih je komaj 25.000, zahtevajo enega poslanca, koroškim Slovencem, kojih je brez-dvomno 100.000, nc dovolijo uiti dveh. Zastonj so bili vsi dokazi slovenskih in čeških poslancev, ki so govorili za koroške Slovence, z 26 proti 19 glasovom so sprejeli Nemci načrt, po katerem dobe koroški Slovenci samo enega poslanca. S tem glasovanjem se je storila Korošcem silna vnebovpijoča krivica.
k Koroška deželna razstava. Ob priliki otvoritve nove železnice nameravajo v Celovcu napraviti tudi deželno razstavo.
k Cesar je potrdil postavo, vsled katere ima občina Celovec pravico pobirati pristojbine od pokopališča.
k V Kotmarivesi pri Celovcu }e bil 1. t. m. jako dobro obiskan političen shod, na katerem je poročal poslanec Grafenauer o slabem gospodarstvu deželnega zbora, v kojeni gospodujejo liberalci. Dr. Brejc je pa razlagal politični položaj v državi. Volivci so izrekli zahvalo dr Ploju in »Slovanski zvezi« za njen trud v prid koroških Slovencev.
k Trideset let cerkvenik je Janez Kratzer pri mestni župni cerkvi sv. Egida v Celovcu, imenovani je služil 12 let pri vojakih in se" udeležil bojev I. 1859. in 1866. na Laškem.
k Od plesa v večnost. V Št. Petru pri Celovcu je bilo kaj veselo in živahno na god sv. Petra in Pavla. Kuharica Ana Stanja, ki je službovala pri nekem ključavničarskem mojstru v Celovcu se ni mogla dosti uaplesati in na-gugati ter se jc, dasiravno žc vsa utrujena, še vedno po plesišču vrela. Naenkrat ji je postalo slabo, da je morala gugalnico popustiti, zgrudila sc je in je takoj umrla. Zadela jo je srčna kap. Žalostna smrt!
Drobtine.
Bučele umorile konja. Roj bučel jc nedavno v Šarlotenburgu umoril nekega konja in težko ranil kočijaža Benke. V to mesto so pripeljali z vlakom več panjov bučel. Med vožnjo po mestu se je odprla luknja nekega panja. Takoj so udrle bučele iz njega in se besno vrgle nad konja in voznika. Kočijaž jo jc hitro pobrisal, tudi konj je dirjal naglo dalje proti železnici,zaletel se v železnično ograjo in obležal. Ker niso mogli vsled razjarjenih bučel v bližino konja, spustili so železniški uslužbenci iz vodovoda nanj mnogo vode, ki je bučele deloma pokončala, deloma odgnala. Sedaj se je šele posrečilo dovesti konja v bližnji hlev. A tu je kljub živinozdravniški pomoči poginil. Voznik je bil zelo opikan P« vratu in obrazu, vendar bode okreval.
Družinska nesreča. V Roveredu na južnem Tirolskem se je dogodil pretečeni teden jako žalosten slučaj, ki ga je provzroičla pijanost kočijaža in hišnega posestnika Greg. Rici. Ta je namreč vstal ponoči, vzel ostro britev in z njo prerezal vratove svoji žet.i i" trem otrokom. Zvečer je še mirno sedel doma, legel potem k počitku, okrog polnoči pa je izvršil to strašno dejanje. Poklical jc potem svojega očeta in mu rekel, naj pogleda, kako njegova družina počiva. Sam se je napotil v Sako in se naznanil orožnikom. Rici je star 32 let, njegova žena je imela 28 let, otroci so bili stari 8 in pet let. in najmlajši osem mesecev. Morilec je bil strasten pijanec.
Poročnik morilec in samomorilec. V Iglavi je poročnik 81. pešpolka Ervin R u a r d ustrelil svojo ljubo in sebe, ker so bile proti njuni zakonski združitvi nepremagljive ovire. Ervin l^uard jc menda iz znane rodbine Ruard, katere last je bil nekdaj bloški grad.
Torpedovke iu olje. Angleška adtnirali-Icta bo vse torpedovke priredila tako, da se bodo kurile z oljem in da zato ne bo treba več premoga.
Kolera divja v mestu Manila in v okolici. Od 47 obolelih oseb je umrlo 41 oseb.
Življenje pri obglavljenju. Pri nekem ob-glavtjenju jc opazoval dr. Beaurietix sledeče-zelo zanimivo prikazen: Veke iu ustnice obglavljenca so se gibale približno pet do šest sekund. Ko je to gibanje prenehalo in ko so veke, kakor pri vsakem umirajočem človeku, pokrile polovico očesa, jc poklical dr. Beau-rieux na glas ime obglavljenca. Takoj so se počasi vzdignile veke, oči so ostro gledale lkaurieuxa in zenice so sc skrčile. Cez nekaj sekund so zopet počasi padle veke. Celi prizor se. je ponovil, ko jc Beaurieux vdrugič poklical obglavljenca po imenu. Komaj pri tretjem klicu so ostali očesi neizpremenjeni. Vse jc triajalo 25 do 30 sekund. Iz tega sklepa Kcaurieux, da deluje vid in sluh še 25 do 30 sekund pri obglavljenju.
Neznano človeško pleme, Gubernator britske Nove Gvineje jc na svojem potovanju naletel v nepristopnih močvirnih pokrajinah na dosedaj neznano človeško pleme ki je vsled strahu pred bojaželjnimi divjaki zbežalo v naj-grše dele otoka. Žive v močvirjih in kalužah ter večinoma celo življenje prečepe v malih čolnih, ki si jih izdolbejo iz drevesnih debel. Vsled neprestanega sedenja in veslanja so jim roke zrasle zelo dolge, a noge so v spodnjem delu popolnoma skrivljenc. Ako stoje ali sto-paio, jim je težišče celega trupla na petah. Boječi pa so tako, da sc jc gubernatorju z velikim trudom posrečilo videti par teli čudnih ekseniplarov.
Ognjegasua društva dvestokrat poklicana V soboto jc bil v Berolinu strahovit vihar. Ilerolinska ognjegasua društva so bila dvestokrat poklicana. Cestna železnica je morala »staviti promet. Tudi po Češkem iu Nižjeav-strijskem poročajo o velikih viharjih. V okolici Ina je pogorelo 20 hiš, več oseb je strela ubila.
Iz ječe odpuščeni morilec zopet izvršil umor. Iz Bona poročajo: V Iglavi je bil dne julija I. 1886. radi umora svoje ljube ko-cijaž Ignacij Langmayer obsojen v 20lctno težko ječo. Dne 16. aprila 1.1. je bil Langniayer izpuščen iz ječe. Prcdno jc odšel iz kaznilnice ie spoznal pri nekem učitelju deklo Marijo, katero je 25. maja t. I. poročil. Ljubezen sc je pa pri Mariji kmalu izpremenila v sovraštvo. Zakonska nista živela dolgo skupaj, ločila sta se. l-aiigmayer je v Cernovici postal kočijaž, ona ie pa postala služkinja. Langmayer je bil silno ljubosumen. Opetovano je poiskal svojo ženo iu jo nagovarjal, naj zopet živi z njim, a |"ia ga je vedno odbila. Pretekli petek je z istimi zahtevami Langmayer zopet prišel k sv«>ji ženi. Ker ga ni hotela poslušati, zagrabil lc nož in ji razparal trebuh, da so čreva izstopila iz trebuha. Nato je Langmaycr zbežal, r' k' bil kmalu aretiran in oddan sodišču. Nje-Kovo smrtnonevarno ranjeno ženo so prepeljali v bolnico. Pravijo, da ni upanja, da bi okrevala.
Nezgoda pri zgradbi predora skozi Ture.
G a s t e i tt, 2. julija. Vsled neprestanega deževja zadnjih dni, je udrla v predor skozi Inre voda. 500 delavcev jc moglo beže zapustiti predor. Dela so morali vsled tega ustaviti.
Zaplenili so zaboj pušk v baboški okolici "a Španskem.
Hudodelstvo učitelja. V Ditrnbergu na
Bavarskem so zaprli 27letncga učitelja Adolf Miillcrja. Sumijo, da je onečastil in na grozen način umoril 7lctm> učenko Ido NVunschel-mayer, ki so jo pogrešali več dni,
Nesreča v železniškem predoru. V predoru Martigny pri Genevi sc jc razpočila di-namitna patrona. Smrtnonevarno sta ranjena dva, trije delavci pa lahko.
Dva japonska parnika sta trčila nedavno v bližini Saše. En parnik se jc potopil. Od parnikove posadke pogrešajo 27 mož. Ostalo posadko so rešili.
Stavka poljedelskih delavcev v Galiciji. V roliatynskem okraju so poizkusili agitatorji s silo vprizoriti stavko poljedelskih delavcev. Odposlali so več pehotnih stotnij in eskadrou kavalerije.
Tri može zastrupila. Zaprli so bogato ru-iiiunsko vdovo Agnatescu v Kisodi pri Te-inešvaru. Sumijo, da je zastrupila trikratna vdova vse tri svoje može.
Rodbinska tragedija. — Vzrok alkohol. Iz Inomosta poročajo: V Rovereto je umoril posestnik Gregor Rizzi svojo soprogo in tri otroke, ko so spali. Prerezal je vsem z britvijo vratove. Morilec jc bil bolan na deliriji in velik pijanec.
»Chartreuse«. V Grenoblu so prodali na javni dražbi premoženje kartuzijancev, ki so izdelovali, dokler jih niso pregnali iz Francoske, znani liker »Chartreuse«. Likerjeva znamka jc bila prodana za 629.000 frankov.
Bolgarski knez Ferdinand obišče tudi letos Marijine vare. Cuie se, da sc o tej priliki sestane z angleškim kraljem in avstrijskim cesarjem.
Štirinajst oseb ubila strela. Viharji so napravili v Sleziji velikansko škodo. Strela je ubila 14 oseb.
Ponesrečila se je vdova Charlotte rajnega mehikanskega cesarja, pri izprehodu v svojem parku v Bruselju in si je izvila komo-lcc. Obiskal jo ie belgijski kralj. Kakor znano, jc duh bivše mehikanske cesarice omračil, ko jc izvedela, da so ji ustrelili v Mehiki soproga.
Umrl je v Londonu slavni profesor petja Mantiel Garcia, star 101 leto. Pripadal je romanski glasbeni šoli. Svetovno slavo si je priboril od 1. 1850 nadalje kot pevec v Ameriki, Londonu in Parizu.
Konec izključcnja dunajskih stavbenih delavcev od dela. Sedaj so pričeli zopet s stavbenimi deli na Dunaju. Na tisoče stavbenih dc-lavccv je došlo s Češkega na Dunaj.
Učitelj morilec iu samomorilec. Učjtclj Vojvehomski v Revinu pri Melniku na Češkem je ustrelil iz revolverja svojega sina, ranil svojo ženo in nato ustrelil samega sebe.
Maščevanje učenca. V Budimpešti je vrgel dijak 19letni Arpad Sainoghn profesorju dr. Aleksandru Glinskemu v obraz žveplene kisline iu ostanek sam izpil. Storil jc to zato. ker mu jc dal Glinski slabo odhodno spričevalo. Oba so peljali težko poškodovana v bolnico.
Pincgavsko železnico na Tirolskem so
ravnokar slovesno otvorili. Nova proga Je stala 13,976.000 kron.
Umrl je znani francoski pisatelj Jean Lorrain.
Carinska vojska jc nastala med Špansko in Švico.
Milijone poneveril. V Madridu jc aretirala tatnošnja policija nekega Amerikanca, o katerem jc mislila, da jc nevaren anarhist. To, da je tajil svoje pokoljenje, je vzbudilo tem-večji sum. Zdaj sc jc dognalo, .da se piše Fri-as iu da je tisti defravdant, ki je poneveril v Buenos-Aires poklrug milijon iu pobegnil.
Umor v odvetniški pisarni. V Budimpešti je pridivjal 49letni bančni uslužbenec, ki je iz-
gubil neko tožbo, v pisarno svojega zagovornika odvetnika dr. Dushegyja z namenom, da ga usmrti. A v svoji zmedenosti je napadel najbližjega uradnika, mladega koncipienta J. Cseperesa in ga vstrelil pred očmi odvetnika in njegove soproge. Nato je zbežal in se javil sam policiji. Morilec, ki sc piše, Ivan Mahr,» ni pri zdravi pameti.
Milijarde kobilic. Iz Budimpešte javljajo da v okolici Debrecina povzročajo kobilice ogromno škodo. Polja okolti mesta so popolni.ma uničena. Na nekaterih krajih so morali sredi žetve prenehati. Tudi že v snope povezano žito so kobilice uničile. Po uradnih iz-vestjih znaša njihovo število več milijard.
Velik požar v Hamburgu. Po uradnih poročilih je zgorelo v Hamburgu poleg cerkve še 40 hiš in 7 oseb. Škoda je velikanska.
Čuden dogodek. Pri sv. Nikolaju pri Be-neventu jc začela praviti lOletna deklica An-giolina Parrella, da sc je prikazala Marija in ji rekla, da se nahaja na zemljišču neke Ser-nalc zakopana čudotvorna slika. Seljaki so šli kopat, a brez vspeha. Nekaj dni kasneje je rekla zopet deklica, da ji jc ukazala Marija kopati dalje, češ, da najde tako neki grob. Pričeli so nato na novo kopati in prišli kmalu do kipa sv. Frančiška, pod katerim se širi dol-bina kakor grob. Na onem mestu zgrade cerkev.
Potres — zdravilo. Celo pri tako strašni katastrofi, kakršna je bil potres v Kaliforniji, se potrjuje stara resnica, da ima vsaka stvar svoje dobre strani. O nekaterih čudnih posledicah potresa poroča list amerikanske medicinske zveze. Mnogo Ijudij, kateri so bili dalje časa prikovani na posteljo in kateri so bolehali po lastnem iu po mnenju prijateljev na neozdravljivi mrtvoudnosti, je pridobilo koj, ko je pričel potres, toliko moči, da so vstali, šli in celo tekli. V nekaterih slučajih so taki bolniki popolnoma ozdraveli. Lahko se bi mislilo, da se jc hotel kdo s takimi podatki nekoliko pošaliti. Toda tu gre za poročila, katera temelje na dejstvih in katera niso nikakor v nasprotju z izkušnjami v medicinski vedi. Najbolje sc je godilo bolniku, kateri žc 15 let ui zapustil postelje, katerega je pa potres tako ozdravil, da sc je celo kmalu potem udeleževal rešilne akcije. Kdor hoče take novice presoditi, mora vsaj vedeti, kako nastanejo splošne ohromelosti pri človeku. Tu pride le histerična mrtvica v poštev, katera je večkrat hipno prenehala v kakem strahu. So pa tudi zajamčeni slučaji, v kojih so zadobili taki bolniki popolno nadvlado nad svojim telesom in to sicer takrat, ko so sc recimo hipno prestrašili vsled požara ali kake druge nesreče. Izkušnje sezajo celo v klasičen stari vek, kajti že stari Hippokrat jc učil, kako da se histerično mrtvico zdravi s tem, da se bolnika hipno preplaši. Stanje mrtvice je vedno pripisovati izgubi vlade centralnega živčevja, torej možganov, nad mišičnim gibanjem. Ta vlada sc le tačas zopet pojavi, ako postane volja vsled zunanjega velikanskega utiša zmožna, da premaga odpor oslabljenih živ-ccv. Celo najpametnejši zdravnik opazuje za-vidno sredstva, s katerimi razpolaga narava v dosego tega cilja in ko je ob prilikah tako uspešno uporablja. Veliko moč, katero za-inore pridobiti duševni vpliv na telo, se dandanes splošno priznava in manjka nam uspešnih prizadevanj, da bi jo uporabljali kot pravcato sredstvo. Izkazala se bi slednjič kot nož, ki reže na obe strani, ako se bi hotelo uprizoriti eksperiment, s kojim se bi prestrašilo bolnike, nekateri bi ozdraveli, drugi bi mogoče na tem strahu umrli. Edina pot, katera ostane zdravniku, ako hoče vzdigniti šibko voljo bolnika, je takozvana sugestija, katere se je komaj v novejšem času posluževalo pri zdravljenju marsikatere bolezni.
si Letina češpelj v Bosni. V Bosni in Srbiji so letos češplje bogato obrodile vzlie neugodnemu vremenu. Računa se, da bo pridelek v Bosni znašal kakih 3000 v Srbiji pa 3500 i Vagonov češpelj .
Kralj Viktor Emanuei in anarhisti. Poleg opisovanja zasnovanega atentata na kralja Viktorja Emanuela v Ankoni prinaša »Figaro« tudi zanimive podrobnosti, kako se varuje italijanski kralj pred anarhisti. Njegovo pravo in najboljše orožje v ta namen je njegov avtomobil, ki mora na njegov ukaz, če ga slučajno sam ne vodi, tako hitro voziti, da ga njegovo varnostno spremstvo komaj dohaja. Nekoč sc jc peljal italijanski kralj v avtomobilu ameriškega poslanika Mayera, ki je tudi voz vodil. Naenkrat ga je vprašal kralj, zakaj tako počasi v0zi? — »Da vaših na kolesih se vozečih orožnikov ne utrudim,« je rekel poslanik. »Kaj mislite, da mislim jaz na njihovo obrambo?« je vprašal nato kralj. »Reveži bodo morali enkrat samo vest o moji smrti prinesti v kviri-nal; braniti pa se moram sam.« Nato je potegnil kralj iz žepa popolnoma nov samokres. »Tudi jaz lahko vaši visokosti dokažem« — je odgovoril poslanik — » da ne mislim na bratnbo policije.« Nato je odprl neki predal tik sedeža in pokazal kralju celo vrsto samokresov raznih kalibrov.
Češnje. Sedaj, ko jc čas češenj, bo gotovo zanimal slučaj, o kojem je predaval dr. Lochte v bijologičnem odseku zdravniškega društva vHamburgu. Dr. Lochte je pokazal zdravnikom neko črevo, v kojem je bilo nad 900 pešk. Nek pivec je zbolel osem dni po zauživanju češenj, tožil o hudih bolečinah v truplu in je bil sprejet v splošno bolnišnico St. Jurija v Hamburgu. Ko so ga preiskali, so dobili peške v njegovem črevesu, katerih se pa ni dalo odstraniti, ker je bil bolnik preobčutljiv. Zdravniki so se odločili, da odstranijo danko v narkozi. V narkozi jc pa bolnik umrl. Obdukcija je pokazala, da je bila danka v približno tridesetih centimetrov dolgosti napolnjena s peškanii in zelo razširjena. Zatorej ne zauživajte češenj s peškami.
deloma zagotovi, a zoper ta del moram danes najodločnejše oporekati. Nevarnost je v tem da bi železnico zgradili samo od Knina do Ogulina.
To jc nevarno zaradi tega, ker bi bila železnica Knin-Ogulin strateško brez posebne vrednosti in ker z zgradbo te železnice mi pridemo v nevarnost, da nikdar tega ne dobimo, kar moramo z vso odločnostjo zahtevati z avstrijskega stališča, namreč zveze Dalmacije z Avstrijo.
Gospoda moja! Z avstrijskega stališča moramo zvezo Knin-Ogulin samo zase brezpogojno zavrniti in ne smemo za njo privoliti niti vinarja. Naše geslo mora biti: Knin-Ogu-lin -Rudolfovo. Samo za to železnico smemo dati denarja in samo ta proga se bo obnesla z avstrijskega, dalmatinskega, zlasti pa z avstrijskega stališča.
Spoštovana gospoda! Govoril bom samo s strateškega stališča. Kaj bi pa pomenil s strateškega stališča odlomekKnin-Ogulin? S strateškega stališča moramo vpoštevati samo najneugodnejši slučaj, ne pa ugodnih slučajev. Ta najneugodnejši slučaj, ki je jako lahko mogoč, bi pa nastopil tedaj, če bi mi rabili eno armado na jugovzhodu in eno na jugozahodu. Saj je jasno, da bi taka strateška železnica bila važna v slučaju vojske z Italijo. Tedaj bi morali imeti armado v Dalmaciji, gotovo v Bosni in tudi še spodaj na Balkanu; saj ni verjetno, da bi imeli vojsko samo z Italijo, ne da bi bile tudi druge zmešnjave in težkoče; veliko bolj verjetno je to, da bomo imeli vojsko z Italijo, kadar se bomo tudi resno zapletli na Balkanskem polotoku.
V takem slučaju je takozvana rošada med obema vojskama največjega pomena. Treba je roširati iz zahoda proti vzhodu in nasprotno. Ce pa ostanemo pri železniški progi Knin-Ogulin, potem gre ta rošada preko Zidanega mostu. Toda ta postaja je v slučaju vojske kot križišče popolnoma nerabna.
To mi bo vsak potrdil, ki se je le enkrat tam vozil. Kdor tega ne veruje, naj sede v prvi brzovlak in naj se popelje čez Zidani most v Zagreb! Najprej se zaletiš proti postaji Zidani most in potem jo vlak udere proti Zagrebu. Najprej se pomika cela ropotija v smeri proti Celju, tako da kmalu misliš, vlakovodja je zgrešil pravo smer. Kar naenkrat vlak postoji, potem šele ga prenesejo na pravi tir, in z veliko težavo se premika proti Zagrebu. Ce pa v slučaju vojske treba istodobno voditi 30, 40. 50, 60 vojaških transportnih vlakov čez Zidani most proti Hrvaški v Zagreb in potem dalje do Ogulina ali pa nasprotno, potem bo nastala na postaji Zidani most zmešnjava, ovire in zamude, ki jih ne bo mogoče premagati. Hitri in neovirani promet čez to postajo je naravnost nemogoč.
Ce se pa zgradi proga Knin-Ogulln-Novo mesto, potem je stvar vsa drugačna. V Novem mestu se ta proga zveže z dolenjsko železnico. Dolenjska železnica je formalna last akcijske družbe, je pa dejansko državna, ker jc država posestnica peterih šestin akcij in ker
povrh to železnico upravlja državno železniško vodstvo. V Novem mestu se torej ta nova proga združi z avstrijskimi državnimi železnicami. Križišče te eventuelno potrebne rošade ie potem v Ljubljani, kjer se stekajo južna železnica, dolenjska železnica in iz severa prihajajoče državne proge, torej najkras-nejše križišče, ki se tudi strateško dd sijajno uporabiti. Treba se je samo spomniti na stari načrt centralnega kolodvora v Ljubljani, ga realizirati in ga potem po strateških načelih graditi.
Ljubljana postane potem s strateškega stališča najlepše križišče in boljšega si za zvezo Dalmacije niti misliti ne moremo.
Potem pa moramo še nekaj poudariti. — Jaz sem se informiral in poizvedel, da Ogri nimajo principijelnih ugovorov proti zvezi Ogulin-Novo mesto. Ce se sedaj dela lotimo z vso odločnostjo, in jaz mislim da je za to sedaj zadnji čas, potem bo mogoče zgraditi imenovano progo. Zame je stvar čisto enostavna in mislim, da se tudi Avstrija mora postaviti na to stališče: Za Knin-Ogulin nobenega vinarja, ampak za Knin-Ogulin-Novo mesto, ker ima samo ta celotna proga smisla za nas.
Ce zgradimo to progo, potem si lahko napravimo v srednji Dalmaciji primerno opira-lišče za naše brodovje, in če bomo začeli našo mornarico v smislu mojih prejšnjih razprav preosnavljati in spopolnjevati, potem lahko dosežemo to, za čemur moramo brezpogojno stremiti, to namreč, da bomo v Jadranskem morju prva sila in da bomo tako kakor sem že v prejšnji debati poudarjal, znatno pripomogli, da se vzdrži svetovni mir. Vse to, kar sem navajal o stanju naše mornarice, seveda niina naperjene osti proti našemu mornariškemu vodstvu. Jaz dobro vem, kakšne so razmere, da mornariška uprava ni nič kriva in izrecno izjavljam, da vodstvu naše mornarice zaupam
in zato tudi glasujem za proračun.
• * *
Ta izvajanja dr. Šusteršiča, ki so plod te: meljitega proučevanja in so vprašanje belokranjske železnice povzdignile v eno najvažnejših državnih vprašanj, niso izgrešila globokega vtiska.
Poročevalec del. Biirnreiter je v sklepnem govoru v zadevi železnice popolnoma pritrjeval izvajanjlm dr. Šusteršiča. Tudi on je izjavil, da se dalmatinska železnica ne sme končati v Ogulinu, temveč da se mora na vsak način izpeljati dalje do naše dolenjske železnice.
Sploh je v letošnji delegaciji — v pro.-a-čunskem odseku in v plenumu — dalmatinska oziroma belokranjska železnica stala v središču razprav. Vsi zastopniki skupne vlade, brez izjeme, ministri vnanjih zadev, vojne in financ, ter s posebno odločnostjo poveljnik mornarice grof Montecuccoli, so z vso odločnostjo nastopili za dalmatinsko železnico, katere sestavni del bo in mora biti belokranjska železnica.
~"-r ji
Zanimiv govor dr. šusteršiča o belokranjski železnici.
Poleg zanimivih besed o naši mornarici je dr. Šusteršič v delegaciji izpregovoril tudi o belokranjski železnici to-Ie:
Imatno kraljestvo na jugu, in to kraljestvo je že 100 let z Avstrijo združeno, še prej, predno je bila prva železnica v Evropi zidana, pa še danes nima nobene direktne železniške zveze z državo, in neobhodno potrebnega temelja za mornarico ne moremo ustvariti ravno zaradi tega, ker nimamo te železnice.
Vsi interesirani krogi sicer naglašajo najodločneje, da se mora na vsak način graditi dalmatinska železnica. To je že stara pesem in že skoraj desetletja čakamo, da se uresniči. Pa je vse zastonj, železnica se ne gradi. Za zgradbo te železnice so govorili v tem dcle-gacijskem zasedanju v proračunskem odseku vsi zastopniki skupne vlade, posebno odločno poveljnik mornarice: A jaz se bojim, da zopet ostane pri besedah in mi železnice ne dobimo.
Za belokranjsko železnico!
Mogoče, da po skupnem nastopu zajedni ministri dosežejo, da se ta strateška železnica
Novice za abstinente.
+ Protialkoholno zborovanje, katero priredi društvo »Abstinent« prihodnjo nedeljo, t. j. 15. t. m., v mali dvorani hotela »Union«, se vrši v sledečem redu: Zjutraj ob 6. uri daruje društveni član č. gospod J. Demšar svojo novo mašo na Rožniku. Pri maši poje pevski zbor »Slovenske krščansko-soc. zveze«. P o maši zajuterk na Rožniku. Zborovanje se prične zjutraj ob 9. uri. Vhod v dvorano je skozi vrt in garderobo. Zborovalci naj si vstopnice pridrže, ker velja vstopnica za dopoldansko in popoldansko zborovanje in večerno veselico. Dopoldansko zborovanje traja do 12. ure. Zborovalci, ki bodo obedovali v hot. »Union«, naj se blagovolijo zglasiti zjutraj pri blagajni. Popoldansko zborovanje se prične ob 2. uri jn traja do 6. ure. Začetek veselice ob 7. uri zvečer. Veselica se vrši v veliki dvorani hotela »Union«. Pri veselici sodeluje si. dotn žalska godba, poje pa pevski zbor »Slovenske krščansko-socialne zveze«. Gospod pesnik A. Medved je napisal za ta večer prizor, ki se vprizori po društvenih članih. Na programu je tudi deklamacija in solopetje s spremljeva-njem glasovirja. Gospodične članice pa bodo prodajale pecivo, šopke, razglednice itd. Za postrežbo pri večerni veselici je dobro skrb-ljeno. V dvorani se bodo točile seveda samo protialkoholne pijače. Vstopnice se prodajajo pri društvenem tajniku, v upravništvu »Katoliške tiskarne«, v trafiki gospoda Šoukala pred škofijo in na dan zborovanja pri blagajnah.
Alkohol in bolezni. Včasih so rekli, da je alkohol dobro zdravilo zoper jetiko in podobne bolezni. Da alkohol bacile mori, kakor to dela tudi vsak drug strup, to je res. Toda alkohol zamori tudi druge zdrave dele telesa. da se ne morejo več ustavljati bacilom in drugim delom bolezni. To je dokazal profesor Menčikov, zdravnik na slovečem Pa-steurjevem zavodu v Parizu. On je dognal, da so za človeško zdravje najvažnejša takozvana bela krvna telesca, katerih naloga je, da za-more vse bacile in druge strupene stvari, ki pridejo od zunaj v človeško telo. Ako se v prst zbodeš in se prične rana gnojiti, ni to nič druzega, kakor boj med strupeno rečio, ki ie od zunaj prišla v telo, in med belimi krvnimi telesci. Ako zmaga strup, se gnoji dalje, ako na zmaga kri. se rana zaceli. Menčikov je pa dokazal, da alkohol pridi bela krvna telesca in vsled tega provzroči, da telo ni več tako zmožno ustavljati se takim boleznim. To je dokazal s poizkusi na živalih. Dal je psu in Kolobu bacile tetanusa in živali sta jih premagali in živeli dalje. Potem jima ie pa dal vsakemu malo žganja in spet vsadil bacile in bacili so zamorili živali v štriindvajsetih urah. Asirske ovce se antraks ne prime, ako se ji na da malo alkohola, pogine takoj na tej bolezni.
Smrtnost otrok. V Londonu se je v neki konferenci razpravljalo tudi o tem, zakaj toliko otrok v mladosti pomrje. John Burns je Poročal in rekel med drugim: »Dalje je dokazano, da je smrtnost med otroci vedno toliko jnanjša, kolikor večja je treznost med odra-sčenimi. Ako se davek za opojne pijače za Jet odstotkov zmanjša, umrje sedem odstotkov otrok manj. Človekovo zdravje se pripenja že od stare matere. Nesreča za otroka ako oče pije, alkoholizem noseče matere je ca žaloigra v življenju otroka. Drug vzrok, da 'oliko otrok umrje, je to, ker morajo omožene čilske pretrdo delati. Delo omoženih žensk j* mora postavno omejiti in vsaki ženski mora Prepovedano iti na težko delo gotov čas
pred in po porodu. Toda največ delati morajo ženske, katerih možje pijejo. Torej je tudi v tem oziru alkohol vzrok smrtnosti otrok.
Narodno gospodarstvo.
Hude nevihte in močni nalivi so sploh letos zelo pogosti. Kmetovalci ne morejo polja ob pravem času obdelati. Žita so zelo polegla, tako, da ni upati posebno dobre letine. Tudi toča je že večkrat padala. Sadno drevje je lepo cvetelo a slabo odcvetelo in še ono, kar je ostalo, močno odpada.
Letina po drugih deželah ne obeta posebno dobro. Rž je močno zaostala, klasje je bolj majhno kot druga leta. Ječmen bode bolj slab vsled vednega deževja. Za koruzo je tudi premalo gorkote. Boljše pa kažeta pšenica in oves. Na Solnograškem je pa letos oves zelo slab. Krompir je splošno lep; samo zadnji krompir po nekaterih krajih na steblu že črni.
L. 1905 so iz naše države izvozili 17 miljo-nov kvintalov mehkega okroglega lesa in dva in pol milijona kvintalov obtesanega lesa. Desk iz mehkega lesa so izvozili 14 milijonov kvintalov. Za vse to se je dobilo okrog 180 miljo-nov kron. — Kose izvažajo iz naše države zlasti na Nemško. Lansko leto so jih izvozili 947 kvintalov v vrednosti 170.460 kron; srpov pa 750 kvintalov v vrednosti 130.500 kron.
Pošiljatev jajc brez lupin. Na Laškem so začeli pošiljati na Angleško jajca brez lupin. Ubijejo 1000 jajc, odstranijo lupine in beljak z rumenjakom vr»d denejo v ploščevinasto posodo, katero tako trdno zapro, da ne more nič zraka do vsebine. Paziti morajo posebno na to, da ni vmes niti jednega slabega jajca. Sicer bi se vse pokvarilo.Peki na Angleškem menda radi naročajo taka jajca.
Pridna kokoš. V pokrajini Elzas na Nemškem je imel nek perutninar kokoš, ki mu je znesla prvo leto starosti 80 jajc, drugo leto 259, tretje leto 154, četrto 113, peto 94, šesto 117, sedmo 96 in osmo 76 jajc. Letos 5. aprila je pa dotična kokoš poginila. Na Švicarskem jc imel nekdo celo kokoš, ki mu je znesla 1000 jajc.
Zoper drisko mladih praset priporočajo kuhan riž. Mladim prasetom, ki še jesti ne znajo, je dati mlačne vode, v kateri se je riž kuhal. Stareišim prasetom se pa da kuhanega riža. Tudi je dobro na jed nastrgati krede.
V****************
Prihodnja Številka „ DOMOLJUB A" Izide dn6 19. julija 1906.



Loterijske srečke.
OmiaJ,	30. Junija	56	6	76	81	47
Oradec,	30. Junija	59	fil	16	27 21
Trat,	7. julija	63	42	84	87	14
line,	2 julija	21	44	82	35	20
Pozor, Amerikanci
la vil, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgo-fino In zalogo moških in ženskih
Ugotovljenih oblek
domaČega Izdelka. — Velika zaloga obuval, srajc, klobukov, kovčegov (kofrov), robcev, šerp, solnčnikov, slamnikov itd. po zelo nizki ceni. Trgovina se nahaja tik dobro znane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad. 736 8
Matej Orehek, trgovec v lastni hiši.
V predilnici in tkalnici v Litiji
dobi trajno delo večje Število mladih deklic v starosti od 14.-18. leta. Zagotavlja se jim najmanj 11 do 13 vin. zaslužka na uro. Spretne deklice morejo zaslužiti tudi mnogo več z akordnim delom. Delo je lahko, delavni čas 11 ur na» dan. Deklice dobe brezplačno stanovanje v domu za delavke, ki je pod nadzorstvom treh sester sv. Križa.
Prosilke naj se obrnejo naravnost na naznanjeni naslov in ne pozabijo naznaniti svojega naslova, kajti že mnogokrat se je pripetilo, da vodstvo ni moglo odgovoriti, ker v pismu ni bilo naslova. 1524 2—1
Razpisuje se služba
organista in cerkvenika O
pri dekanijski cerkvi v Žužemberku. —
Nastop o sv. Mihaelu. Pisarniških poslov vajeni imajo prednost Ponudbe na dekanijski urad v Žužemberku.	>	1510
Gimnazijski konvikt
benediktinskega samostana v St. Pavlu
v lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na Koroškem. 1316 8-5 Javna popolna gimnazija
in zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstojništvo. Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendij! ali brezplačni hrani.
Prostovoljna prodaja.
V sredi prijaznega trga na Kranjskem ležeči mlin se proda iz proste roke. Mlin je pripraven za mlinarski, strojarski, mizarski, ključavničarski ali kovaršld obrt. Pri mlinu je nekaj sveta. Natančna pojasnila se zvedo pri lastnici g. Jeri Simon, posestnici na Vrhniki štev. 178, na katero naj se tudi naslovljajo ponudbe. Posredovalci so izključeni. 1425 3-3
Izurjen 1497
feullar. pomočnik
dobi takoj stalno delo pri
Cvetku Pičko
na Suhi, p. Labod, Koroško.
Znana „Pezdir£eva"
JKGJTgosMIna
v Metliki s pripadajočimi gospodarskimi poslopji se proda ali pa da takoj v najem. 1439 Pojasnila daje: Hranilnica in posojilnica v Semiču.	2—2
»
e
e n
m e
n
■o e b a
n
MS
		is
»■H	E	CJ B
		
		
	fM m	
B (8	o	00
u-		
U. M
O) v
SE"
E ° ..
v t*
ir
S-S
S N o «&o
B .is
K» _ xn t;-® 5 - E
ES"
g U O
Of E
-rt"
2 -s*
^ o
«3 ^ > CU
trs ° a
•sje «
> a. M
. o
e«
n
O M
■ o- C.
sa o
'3> ca"
Ig t I--
Jo ■
M ,fc
;o a. u.
a. Sorolion v Ljubljani
tik svetega Petra cerkve.
Trgovina s špecerijskim blagom, moko, žganem in deželnimi pridelki na drobno in debelo. Velika zaloga istrskega in laškega brinja, fig in sliv za žganjekuho. Ob času setve najboljša, zajamčeno zanesljivo kaljiva travna, žitna, deteljna in vrtna semena. Dobi se tudi klajno apno in redilni prašek za živino. Najnižje cene, poštena in točna postrežba. 479 26—10
KAVINA PRIMES
zajamčeno pristna cikorija.

1
Q>
Izdeluje
Prva jugoslovanska tovarna
za kavine surogale, figovo in sladno kavo
v
Ljubljani.
Takoj se sprejme nAonOA poštenih
uceneu starišev za krojakko obrt. — F. KOKALJ, krojač v Rakovniku p. Medvode.	1841 D 1—1
RAZGLAS.
NA SELIH PRI ŠUNIBREGU se bode po
dražbi oddalo delo poprave kapnice (vodnjaka^. Delo Je cenjeno 900 K. Načrti in pogoji so v pogled pri JOŽEFU OZIMEK na Selih št 4. Dražba se bode vršila dne 29. julija 1906 ob 4. uri popoldne po dokončani popolnanski službi božji. ,	1542 D 2-1
f i
Podpisani slav. občinstvu uljudno javi, da bode ordlnlral vsako soboto
v
v SRofjiloRi
V stanovanju gospoda dr. Zakrajileka ga nobobolnt.
Vsakovrstne plombe, operacije, vstavljanje novih gob in celih zobovij itd. itd.
Dr. A. Praunseis,
234 D 26-12 zobozdravnik v Ljubljani
1
II i
Knnrrfnlrn deželne ceste na Krki, Dolenjsko, IlUVUUIIlU se odda takoj v najem z vsem kovaškim orodjem Dela je vedno dosti najmanj za dva kovača. Prednost imajo oženjeni in lepega vedenja. Franc Rebolj, trgovec Krka, pri Zatičini.
Velika zaloga
vsakovrstne opeke
(falz-cegla) iz raznih velikih tovarn pri F. Pefihiku v Domžalah. Postrežba točna, cene nizke.	I35i 4-4
Najbolje ivioareke ure, ° po nizki ceni se dobe pri S sloveči, po celem svetu znani tvrdki
~ H. Suttner, Kron].
Prosim zahtevajte najnovejši krasni cenik zastonj in poštnine prosto. (Tisoče pohvalnih pisem.,)

FILIP FAJDIGA,
zaloga pohi&tva
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
<////S'i/Yi>M.-/f-V. V	B SV W
1	j

»N'
■i-H fl
rt
o a
k
M
ca
rt
©
o
Tovarna za stole
Francetu Swl$eljnn
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje
IV vsakovrstne stole H
od preprostih do n^finejših po najnižjih cenah brez konkurence. Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo 2625 D 26—14 zastoj in franko.
Fr. Čuden
/f urar ln trgovec na drobno In debelo v . 00
J OO
\ Edini zastopnik švicar-| skih tovarn „Union". / Najnižje cene.
\ Lepi novi ceniki na \ zahtevo tudi poštnine 't	prosto. 997 6
,A m t 1 i k «".
C. Kristan
Oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna u
^ Ameriko ^r
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 41
26-13 (na dvorlSču.) us D
i,JI m • r I k a".
O Cunard Line. o
Najprimernejša, najcenejfia in dobra vožnja Iz
ifif" Ljubljane v Ameriko.
te In ostane preko Trsla z brzoparniki prve angleikc paro-irodne družbe „Cunard Line" to je gotovo In se ne da vtifitl. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo Iz Trsta vsake 14 ni Pouk in vozne liste daje oblastveno po-trjeni zastopnik Andrej Odlusek, dosluženi uradnik državnih železnic In hlini posestnik v Ljubljani. KlomSkorc ulice it. ii, blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj ti
Glsmeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih • cestah nlkdo ne čaka In tudi na druge silne načine nihče ne vabi.
načine nlhit 3004 D K
Važnoza prodajalce!
8|4 damast - robcev za kavo z resami (franžami) rudeče, Ušli), in belo, komad K V—. 4|4 platn. damast-gradl rudeče, vISnf. in roza, progasto, perilno meter K — 65.	—
4 41sto,najbol|iel. meter K—'80. Žepni robci z modem, pisanimi podobami tucat 80, 85, ln 90 v , platn. namizni prti brisače, brl-salke za kozarce Itd. najceneje. Razpošilja po povzetju. - Reference proste.	1408 3—3
Adolf Hofmann, tkalnica, Starkstadt, Češko.
B i i'
•«• "o o f
> C
B 5
T3
< N
o. a
O M
s e
cj CL «Q „
*a u -g >
o .»
S « S ' 'S >
3 r
« H S £ •a 45
L. Laser-Jev oMlž za turiste
najboljše in najgotovejše »redstvo proti kurjim očesom, trdi koil itd. 825 Olavna zaloga:
L. Schwenk-a lekarna, Dunaj-Meldllng
Zahte-I ticor • obliž za turiste
vajte Lu^er-jev K 120
Dobiva se v vseh lekarnah. 20-12
Posestvo no prodni.
v Dragi št. 14, fara Vrh, se proda lepo posestvo z orodjem in pohištvom; redi se lahko 6 glav živine in 4 prašiči. -Tudi je lepo trsje in zaraščeni gozdi. — Cena se izve pri lastniku j Zupanu, posestniku v Dragi 14, p. Vinica, Dolenj. 1532 j
Pomagajo hitro Ia zanesljivo za kašelj, hrl-pavost In zaslezenje.
Izvrstne sla.tl ter brez slabega vpliva na tek
Kartoni po I K
. ■ ■ in 2 K ■ ■ •
Poizkusni karton 50 vinar.
V NV^NVAJtM
199^j^NaprodaM)<^sel^vst^
(305 3GE 30E 3fE 30E 30E 3(E30E130E 3GE 30E 30E 30E 3(K 3GE IME. 30E 305 30E 3tE<3(E 3tE 30E 30E 3GE 3tE 3^E3GE 3GE KE 3QEKEXE3tE3tE3)EXE3tE30EKE3tE3tEME i |
cfllesa ne primanjkuje
več odkar se lahko znatno hranimo z močnatimi jedili, ne da bi to ovirala težka
prebava. Pripravljajo se zdaj enostavno z
y •T.
(Beres-jedilno mastjo
(iz najfinejših fioftos~orefiov)
s tem postanejo izredno lahko prebavna, za zadostno množino beljakovine se pa
poskrbi z dodatkom mleka in jajec.	1321 b 5-5

Rosskopf-patent
gld. 3-50
sistem Rosskopf
gld. 1-50
Tvrdka Roskcpf Frer v Švici mi je naročila naj prodajam 1 njene prave Roskopf patent anker remontoir ure 8 sidro za polovično ceno gld. 3*50, da pokaže cenjenim odjemalcem razloček med pravo Rosskopf patent in takozvano -sistem Rosjkopf-uro" ki stane pri meni le gld. 1 '50. — Prava Rosskopf-patent ura gre 36 ur, ima s stekl. pokr. kolesje 1 sidro teče v rubinih in služi lahko 25-30 tet; nasprotno postane „si9tern Rosskopf ura" nerabna po nekaj letih. - Vsaka
iirava Rosskopf-patent ura ima plombo, pism. amatvo 8 tvrdko .Rosskopf Frer" v okovu in oiesju.	1112 5-5
gld. Pravo srebrna
5'~ remontolr-ura
c. kr. puncirana za gospode, dame ln dečke.
Z enojnim plaSčem Z dvojnim , . . S 3 močnimi plašči Posebno fine jekl. ure Zlata p!aque pločnata Prave „0mega" ure . 14 kar. zlata ... od 14 kar. zlate verižice od 14 kar. zlall prstani
Ura s kukavico gl. 2-50.
Stenske ure
gld. 2*80
Z biljem, 70 cm visoka gld. 3-50 Z biljem liki zvon . .
Z godbo.......
Velike stenske ure, 100 cm , Okrogle kuhinjske . . , Baby budilka, 1 zvonec , Z dvema zvoncema . . , Ponoči svelsča . . . , I. a kakovost (2 zvonca) , Z godbo na zvon (3
zvonci).....3S0
3 leta pismeno jamstvo. — Za neprimerno denar nazaj. Razpošilja se le po povzetju.
Maks BShnel, urar, Dunaj IV., Margarethenstrasse 27 v lastni
Največja in najstarejša tvrdka ustanovljena 1840. — Odlikovana z „Grand Prix", častnim križcem svetinjo na Dunaju in v Parizu — Zahtevajte moj veliki cenik s 1000 slikami zastonj in poštnine
hiši.
in zlato pcpsto.
»Vzajemna zavarovalnica" ,
Dunajsko cesta 19 489 V LJubljani CjSft Dunajska cesta 19 & i
000000 v Medjatovi hiši v pritličju OOOOOO	S
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti pioviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem .popolno varnost.	38D 24—13

Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Postavno varovano. Vsako ponarejanja In ponatlskovanje kaznivo.
Edino pristen Je ThlerrjrJev 2630 D balzam 52—28 le z zeleno znamko .redovnica". Staroalavno neprekoano
firotl slsbema prebavljsnju, krčem v le-odcn, koliki, katar u, prsnim boleznim,
influencl Itd. Itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatlh steklenic aH ena velika specialna steklenica s patent. zsmaŠKom K 5'— franka. XMerrvJeeo ctmiifolijsko te' .e, povaod mano kot non plut utira
Rrotl vsem ie teko ster m ranam, vnetjem, ranltvam, abscesom i oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 »e polije le proti povzetju ali denar napre|.
Lekarnar R. Thierrj v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Broiara a tisoči originalnih zahvalnih pisem gratls ln franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah In medlclnalnlb drogerijah
Preč. cerkvenim predstojnikom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne
Sar mozaične plošče
iz cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco Ljubljana za 1 m'. Imam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvS. — Krasni so pokopališki križi iz mitiranega marmorja.
Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 16, 20, 28, 30, 40 cm notr. svetlobe) po jako ugodnih cenah, miljne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangerje), oklepe za okna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeterske cevi (1 m po K V20) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Andrej Zaje
cementarna na Peiati, poŠta Dol (Lusttal). Ceniki In vzorci v naravi na zahtevo.

S.
>o
I
9	Klauerje«	®
Z ;Triglav« |
I® je n ajbolj zdrav izmed lil vseh likerjev._
Pravi in pristni Triglav ®
izdeluje edinole	®
J. KLAUER, Ljubljana. f
Za nagluhe
jePtobnerjev novo-zboljšani sluftni bob ■ nifcneobhodno potreben. (Patentovan v vseh kulturnih državah.) Z velikim uspe-X	hom se rabi, ako Sumi
Jnv^J	po ušesih in pri ner-
AOzneni bolen Ju jL Bhk^. u i e s. Kdor ni popolno gluh, dospe na ta način do popolnega sluha. Neporušljiv in skoro neviden, ako se nosi v ušesu. Tisoči v rabi. Mnogo zahvalnic od gospode in zdravnikov. Pošilja se, ako se pošlje denar naprej ali povzame. 1 komad 10 K, 2 komada 18 K. — Prospekt s spričali zastonj. 1526 3-1
C. POEHLMANN,
Wilhelmstrasse 10,Monakovo (Mfincben)W. M.
Moja soproga je 5 let čutila hudo šumenje po ušesih in je malo slišala; po komaj trimesečni porabi Vašega slušnega bobniča je pa skoro popolno ozdravljena, in Vam z radostjo sporočam, da sedaj po preteku petih let zopet čuje tikatakanje ure. Potrudil se bom vedno najtopleje priporočati Vašo tako koristno iznajdbo in dal na željo rad vsakomur pojasnila.	Ulm. O. K.

Brandv de Brunes
(Bosanski slivovec)
najfinejše, staro blago razpošiljajo v pletenkah (31) po K 9., — franko po povzetju sadne destilacije lekarja K. Fuhrich-a, Foča, Bosna. 1354 10-4
Kratko a dobro. Za polovico
cene po esnlkui
tudi ako se vzame posamič, dobavimo vam vse. Tako stanejo kolesa gl.40--.
Od gld. 47'- dalje popolno carine prosto od avstrijske razpošiljainice. Freilauf gld. 2-— več. Mul« tiplex kolesa 6 letno pismeno jamstvo. Kolesni krov gld. 2-40, 260, 2 80. Zračne cevi gld. 1'50, 1-70,2'10, pism. jamstvo. Sedlo 1 gld. vožna sesalka 50 kr., držala, osi itd., primerne za vsak sistem, čudovito ceno Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. Iščejo se zastopniki tudi za samo priložnostjo prodajo. Postranski zaslužek. Multiplex-Fahrrad-indu-strie Berolin 41, Oitschinerstr. 15. 1229 6
Vožnja traja	—	— __
dni 6 dni	PnllHs» potoke in oZZ
znajnovejžimi leta 1905in 06zgrajenimi veliHansKjmi parnih
gr 00 segaj ventil parnimi zo
imsniia aajezastopnic lfCgUniCI,
ljub liana j§i0JJraf»-uiice štv.28
Odhod izjjubljane vsal^i ponedelek.toreft i» četrtgRv tednu.
Ohranite« zdranega
želodca
tiči nsjveč v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtla. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbijajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Roso balzam ta ielodeo iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
.*/, steklenica I K, I steklenica 2 K.
S
VARILO!
Vsi doli embalaže Inupo postavno deponovano var-
stveno znamko.
Glavna zaloga
lekarno B. FRAGHER-ja v PRAGI
c. in kr. dvornega dobavitelja - „pri črnem orlu" =
Praga, Mali Strana, ogelNerudove ul.203.
Po pošti lazpoSilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2S6 se pošlje velika steklenica in za K 1*60 mala steklenica na vse postaje avstro-ogrske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro - Ogrske, v Ljubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih: O. Piccoli. U. pl. 7rnk6czy, M.MardetschlS ger, J. Mayr. 431 b 20 - 20
Z- 1,«,™ josip Kordin , S
Ljubljana
Pred Škofijo 3	__
priporoča
z= svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen =
kakor: črne domače, lueerne ln rndeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče ln bele pese, ln korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnlšnlce, mešane za suho ln mokro zemljo, najboljša krma za živino ln konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč ln kmetijskih semen po nizkih cenah,
Poštnim potom izvrftujejo se naročila točno in solidno.	167 26—24
ti
:XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX

Izdajatelj ln odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tiskala: .Katoliška TIskarna*.