Posamezna številka 10 vinarjev. Šlev, 182. V LjflbllflDi, v soboio, 9. avgusti 1913. Lelfl XLI. = Velja po pošti: = Za celo loto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 sa Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24' — na en mese* ......2' — V upravi preiema meseCno „ 1*70 — Sobotni izdaja: = za celo let. ....... 7'— za Nemčijo oololetno . „ 9'— za ostalo inozemstvo „ 12'— Inserati: Enostolpna potitvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 15 v za dvakrat...... 13 „ za trikrat .... „ 10 n za večkrat primeron popust. enostolpna petitvrsta po 13 vin. -----Poslano: ===== enostolpna petitvrcita po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, oh 5. nrl pop. Redna letna priloga Vozni red. Kar Uredništvo |e v Kopitarjevi ullol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi uliot št. B. — Račnn poštno hranilnico avstrijsko št. 24.797, ogrska 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teletona št. 188. J*" Današnja številka obsega 11 strani. jlO! Cela Evropa se je oddahnila, ko sc je. izvedelo, da so balkanske države v Bukareštu mir sklenile. Časopisje v nemškem cesarstvu ga navdušeno hvali, glasilo laške vlade pravi, da jc to vesel trenutek za vse izobraženo človeštvo, Francija ga pozdravlja, Angleži so zadovoljni, da se je ves krščanski svet otresel more, ki leži na njem žc skoraj celo leto. Človek hi pričakoval, da bodo tisti možje, ki jim je v tem resnem času poverjeno vodstvo avstrijske politike, z Evropo soglašali in. Boga hvalili, da je balkanskih homatij enkrat konec. Naša industrija in trgovina zastaja., insol-venca sledi insolvenci, fmančno vprašanje še ni rešeno in že sc vnovič obetajo ogromni stroški za armado, na Češkem in Hrvaškem vlada komisariat, komisar se obeta zdaj tudi Istri, v Galiciji je vse narobe, na Ogrskem vlada pravzaprav tudi prikrit absolutizem, kmečko prebivalstvo zdihuje, ker so njegovi sinovi na meji žc toliko časa pod orožjem, vse prebivalstvo jc vznemirjeno in nervozno. Mir na Balkanu stori marsičemu konec. Naša država stopi zdaj lahko zopet v prijaznejši stik s svojo sosedo Srbijo, ki bo imela v Makedoniji preveč opravka s pokulturjenjcm toga. ozemlja, da bi se mogla pečati v. mislimi na Bosno, Solun dobi gospodarja, ki ga bo povzdignil v cvetoče trgovinsko mesto, Albanija se uredi po naših željah, tnaši interesi so zadostno zavarovani, čc se pobrigamo za pošteno prijateljstvo z vsemi balkanskimi državami. To je edina pametna politika za nas, potem ko smo se odpovedali lastni teritorialni ekspanziji na Balkanu. Toda naša pod vplivom mažarstva stoječa diplomacija jc drugačnih misli. Njej ni zadosti, da so avstrijski narodi celih deset mesecev živeli v skrbi in strahu, racla bi, da bi se to stanje še podaljšalo. In čemu? »Bukareški milje šušmarsko delo, ki rje more držati.« No, če ne more držati, pa nc bo držalo, čemu se jc potem nam treba beliti glavo? To jc stvar, ki se tiče onih, ki so ta mir sklenili. Čc Bulgariji ni prav, naj pa počaka ugodnega trenutka in naj potem to stvar preobrne, čc more in kolikor ji drago. »Komitaši ne bodo dali miru.« Naj pa rogovilijo naprej, če jih bodo Srhi iiii Grki pustili. »Bulgarija je ponižana.« Gotovo, ampak vojsko jc sama začela, dasi bi sc bila lahko mirno pobotala, in kdor vojsko začne in je premagan, mora vzeti nase posledice. Če bi bila Srbija podlegla, bi tudi morala vzeti križ na rame, in bil bi zanjo neprimerno težji nego je oni, ki ga mora zdaj Bulgarija nositi. »Bulgarija je malodane uničena.« To jc hudo pretirano. Bulgarija jc še vedno za Rumunijo največja balkanska sila in izmed vseh držav naraste .Srbija naj-menj, še celo menj nego Grčija, ki je primeroma najmenj žrtev doprinesla. »Odrin je izgubljen.« Žalibog, toda izgubila ga je Bulgarija zato, ker je hotela zase vso Makedonijo in sc del sko-peljskega vilajcta, pa je zato čataldško črto izpraznila vojakov, misleč, da bo svoje tri nasprotnike kakor muho z enim udarcem pobila, preden bi se Turki mogli geniti. Tako je, in naj človek z Bulgarijo simpatizira, kolikor hoče. Ali ni grof Tisza, ko je car hotol spor mirno razsoditi, dejal, da se mora. balkanskim državam dati prostost, da svojo reč odločijo, kakor same hočejo? Čemu se torej zdaj vmešavati? Naši diplomati tožijo, da se v Bukareštu ni sklenil mir po principu pravega ravnotežja. Toda, kako se more zdaj grof Berchtold sklicevati na ravnotežje, ko je pa on stal pred vojsko na stališču, da sc sme Bulgarija polastiti cele Makedonije. kar bi imelo za posledico, da bi bila Bulgarija narasla na 7 do 8 milijonov prebivalstva, bi bila torej imela prevlast nad celim Balkanom? Kako gre to skupaj? Če sc že na kaj sklicujemo, bodimo vsaj logični. Človek bi moral bili slep na obe očesi, da bi ne videl, da naši diplomaciji nič ni za ravnotežje in za pravično razdelitev Balkana, ampak zgolj za to, da Srbija če le mogoče inič ne dobi. Pravijo, da je Makedonija, ki jc zdaj v srbski oblasti, bulgarska. Toda bulgarski je tudi Solun, bulgarski je Kost,ur. bulgarska sta Florin in Vodena in vendar grofu Berchtoldu nc pade v um, da bi jih Grčiji odrekal. In zakaj se dunajska diplomacija nič ne razburja, da so Turki zopet Odrin zasedli? Naši oficiozi imajo še en prav lop argument na razpolago. Če sc Bulga-j riji ne prizna »centralna« Makedonija, En slovenski M ni! flese! mrkov. V četrtek, 7. avgusta t. 1., je obhajal domači pešpolk št. 17 v Celovcu 35. obletnico boja pri Jajcu, v katerem si je ta polk priboril za večno mnogo nevenljivih lavorik. Spominja se v cerkvi pri sv. maši onih hrabnih sinov naše krasne dežele, ki so v spolnovanju svoje svete dolžnosti padli v boju ali izgubili svoje mlado življenje v Bosni na kakšen drug način; slavi pa tudi hrabre čine neustrašenih slovenskih levov, ter bodri mlade vojnike, ki danes polnijo vrste tega nedosegljivega polka, da naj sledijo svojim prednikom v hrabrih dejanjih, kadar jih pokliče cesarska tromba v krvavi boj, da branijo dom in cesarja. Res, vzvišena misel je to, da jc 7. avgusta postal največji praznik za naš slovenski polk. — Koliko oči je bilo solznih, brezštevila mater in žena jc plakalo, ko se je pomikal 12. julija 1878 zjutraj vlak iz Ljubljane proti Hrvaški, a vse te solze, vso slabo voljo je zagrnila, kakor z velikim, nepredornim prtom veselosl in hrabrost naših slovenskih fantov. Kdor jc te fante videl in slišal, moral jc biti žc vnaprej prepričan, da bodo povsod zmagovito prodirali. In istinito, stopali so od zmage do zmage; najslavnejšo zmago pa so si priborili in najlepših lavorik za večno nabrali v boju pri Jaicu, Koliko ic slovenski bojevnik v boju vreden, to naj pojasnijo sledeče vrstice. 7. avgust je bil izprva meglen, potem deževen dan, 10. stotnija pod poveljstvom prehrabrega stotnika Drcnika prispe prva na bregove, ki spremljajo 5 kilometrov dolgo jezero, se bori kot lev in brani, da sovražnik nc zasede te višave, odkoder bi potem izlahka vrgel v jezero in tako uničil vso našo moč. Počasi dospo tudi druga krdela na višave, še celo topničarji privle-čejo sami svoje topove na strme gore. Hud bej sc vname, bombe švigajo semintja ter se razkosajo, mrtvi padajo, kri zemljo poji; na obeh straneh streljanje postaja vedno hujše in živahnejše, novi oddelki prihajajo v bojno črto; nihče noče odjenjati. Naši pratežni vozovi stoje na cesti ob pet. kilometrov dolgem jezeru. Vse izgubljeno, ako sc na naši strani umaknemo. Lc naprej, ne nazaj! se čujc po vrstah naših pridnih fantov. Desno sovražno krilo nc-vzdržema prodira, položaj je zelo kritičen. Naš brigadir, nadvojvoda Johann Salvator, v skrbeh za pratežne vozove ob jezeru, pošlje svojega pobočnika, nadporočnika generalnega štaba, viteza Vcrsbacha proti našemu levemu krilu s poveljem, da naj se naši začno pečasi umikati. Vsi Versbacho- vi ugovori so bili zastonj, moral je ubogati in iti, a prepričan pa vendar ni bil o potrebnosti tega morebiti usodcpolnega ukaza, zato se ustavi na nekem hribčku in opazuje. Med tem časom je bil tudi naš vrhovni poveljnik vojvodo Wurttcmbcrški oostal malo nemiren. Vse ie bilo žc v bojni lio mislila na revanšo in slejkoprej zopet po Srbiji padla. Naj pa pade, naši diplomati bodo zadovoljni. Bulgarija bo mislila na revanšo, naj zdaj »centralno« Makedonijo dobi ali ne, glavna reč je, ali bo kaj dosegla. To je pa njena reč in ne naša. Če govorimo čisto odkrito — in vsak -bulgarofil nam bo to rad potrdil — dati Bulgariji »centralno« Makedonijo, to ne more imeti nobenega druzega pomena nego ta, da se ji revanša še olajša. Naša diplomacija s tem argumentom nekaj čisto drugega misli, nego to, kar govori. Priznali Bulgariji Makedonijo tja do Var-darja, se nc pravi nič drugega, kakor ogrožali zvezo Srbije s Solunom, dati Bulgariji vso železnico samo. Če jo hoče imeti, naj si jo sama izvojuje, kadar so ji bo zdel čas za to. naša stvar to ni. Za nas je vseeno, če jc zveza s Solunom v rokah Srbov i»; Grkov, ali Srbov, Grkov in Bulgarov, ni pa vseeno za Srbe, Grke in Bulgare. Ti naj to reč med seboj opravijo. Kako si grof Berchtold revizijo bu-k a reškega miru sploh predstavlja? Samo njegovih bcsecl se nihče ne bo ustrašil, pa niti kakega sklepa Evrope, kar jasno dokazuje Turčija. Ali misli naša diplomacija, da bo imela samo opravka s Srbijo? Sc zelo moti. Bukareški mir je v prvi vrsti delo Rumunije. Velika prevara jc, če grof Berchtold misli, tla je Rumunija le nerada potrdila bukareške sklepe. Ne! Majorescu je Slovesno izjavil, da jc Rumunija s Srbijo in Grčijo solidarna, kar jc naš korespondenčni urad zelo otročje zatajil. Bukareški mir se preko Rumunije in proti njej ne bo mogel izpremeniti, ker je z njim zvezana usoda ozemlja Turtukaja -Balčik. Kajti to ozemlje je Bulgarija morala žrtvovati baš z ozirom na princip ravnotežja. Bulgarija torej ne more bolj narasti, ne da bi Rumunija svojih zahtev zopet zvišala.. Srbije pa tudi ni mogoče prikrajšati, ne cla bi se prikrajšala obenem Grčija. Tu obstoja zopet junktim. Imamo proti sebi tri balkanske države, čc hočemo, celo štiri. In velesile? Naši oficiozi se tolažijo, da imajo za seboj Rusijo, .le pač nc poznajo. Rusija jc le za to, da sc Ka-vala reši za Bulgarijo, ker pa dobro ve, tla to ni mogoče, če se tudi Srbija ne prikrajša, zato je njen pridržek zelo dvomljive vrednosti. Rusija ne bo nikoli aktivno prisilila Srbije, da odneha, ker si ne sme in ne more Srbije odtujiti in tega tudi noče. Nemški cesar jc kralju Karolu k bukareškemu miru čestital; to govori cele knjige. Angleški poslanik je svoj pridržek v Bukareštu umaknil. »Tribuna« svari Avstrijo pred separatnim korakom. Odpor Francije se tudi nc cla prezreti. Ivaj bo torej iz vsega tega vun prišlo? Neskončna pogajanja, splo« 10 vznemirjenje, sovraštvo celega Balkana proti nam. in končno, da nam kaj ugodijo, se bodo začela pregovarjanja za kak Štip ali Kočano ali kako podobno gnezdo. Srbiji in Grčiji s tem ne bomo veliko škodovali, pač pa si nakopali njuno jezo. Bulgariji ne bomo veliko pomagali, ampak njene nasprotnike le še bolj priklenili drug na drugega, da so bodo proti njenim rcvanšnim namenom le šc bolj zavarovali in izgubili bomo dragoceno prijateljstvo Rumunije, ki jc itak že dosti omajano. In če se nam te državo upro in se na evropske sklepe nc bodo hotele ozirati — kaj potem? Vojska? Dobro. Ali menijo naši diplomati, da ho Bulgarija ostala mirna, če mi v Srbijo vkorakamo? Ali ne bo potem zahtevala zopet cele Makedonijo? Kaj pa poreče na to Rumunija? Tn kaj Rusija? Skupna akcija velesil? Te čisto gotovo ne bo, ker sega edinost Evrope glede tega vprašanja k večjemu do kakšne kolektivne note, deli pa ne. Mi Bulgarijo pomilujemo. Če bi si bila z mečem osvojila, kar zahteva, bi ne imel nobeden nič proti temu. Obžalovali bi pač Srbijo. Da bi pa zaradi Makedonije tvegali evropski konflikt, to je pa odveč. Naši delavci so lačni kruha, naši kmetje si žele nazaj svojih sinov,naša industrija kriči po naročilih z Balkana, naše notranje razmere kričijo po sanaciji. Ni čuda, da celo »Neue Freie Presse« našo diplomacijo za božjo voljo roti, naj da zdaj mir. Temu klicu se pridružuje vse avstrijsko prebivalstvo. Tovariši is loverišicfc in vsi pri-jaitlji krščanske Soie in vzgoje. Od 24. do 27. avgusta se vrši v Ljubljani katoliški shod. Gotovo sc bodo udeležili tega tudi vsi katoliški učitelji in vzgojitelji. Zato je sklenil odbor »Slomškove Zveze« sporazumno s pripravljalnim odborom, da se vrši črti razen 1. bataljona 17. pešpolka, katerega je Wiirttemberg pridržal za svojo ta-kozvano železno, zadnjo rezervo, ki jo potrebuje za slučaj morebitnega povratka. In v tem kritičnem trenutku se jc nekaj zgodilo, kar se ne sliši vsak dan in kar nam pove, kje mora imeti pravi vojak v vojni srcc. Poveljnik I. bataljona 17. pešpolka, major vitez Kcrček, ves goreč in plamteč za sveto stvar in za čast orožja svojega oddelka, stopi pred vojvodo Wiirt-temberškega ter ponižno prosi, naj mu dovoli odriniti s svojim bataljonom v bojno črto, ker je uverjen, da bo pognal sovražnika v beg in zmago odločil. VVurttemberg ves osupljen, strmi in sprva nc odgovori ničesar, a Kerčkova ponudba mu je vidno zelo ugajala; čez nekoliko časa spregovori rekoč: »Ako ugodim Vaši prošnji, dam i/, rok svojo zadnjo rezervo; kje dobili drugo?« Kerček mu odločno in prepričevalno odgovori: »Kraljeva visokost, zasiguram Vas, cla bom tudi z dvema stotnijama zmagal; kjer bo padlo 400 slovenskih fantov, tam bo obležalo 4000 Turkov.« Ta prošnja jc bila uslišana in Kcrček je vzel 2. in 3. slolnijo ter odrinil. Fantje, ki so v teh stotnijoh službovali, sc bodo gotovo šc živo spominjali, kako nas jc Turčin med potjo s kroglami iz topa obsipaval in kako so na povelje stotnika Slivnika: Nicder!- na trebuh padali, kadar se jc zasvitalo pri sovražnem topu. Vsikdar so fantje pravočasno popadali na trebuh in bomba jc frčala nad nami in padla na tla, kjer ni bilo vojakov, Nadlego- vale pa nas niso samo krogle iz topa, ampak tudi one iz pušk. Marsikaterega fanta smo pustili za nami, ki sc jc seznanil med potjo s svincem, n. pr. poročnik Čcrne, pešec Eiscnzopf, Mau i. dr. — Kcrčka nič nc zadržuje, odločno in nc glede na izgube prodira dalje in ko jc bil že zadosti blizu sovražniku, da znamenje na vriš, ki se je daleč na okoli razlegalo, bodala sc zasvetijo in zaropočejo, sovražnik nc. vztraja, beži, bajoneti ga niso dosegli, a dosegle so marsikaterega Turčina krogle iz pušk naših neustrašenih slovenskih fantov. Obenem z nami jc prodiral tudi hrabri hrvaški pošpolk št. 53 na skrajnem leverr krilu. Mnogi menijo, da jc skupno prodi, ranjc obeli polkov zmago pri Jajcu odlo-čilo, a po mojem mnenju gre pri tej odločitvi največja zasluga odločnemu in junaškemu postopanju poveljnika Kcrčka in hrabrosti korenjaških slovenskih fantov 2, in 3. stoinijc 17. pešpolka. In kaj se je zgodilo med tem z VcrR-bacilom, ki smo ga pustili pri opazovanju bojnega razvoja? Ta sc jc lc nekoliko oddaljil, ni šel na skrajno levo krilo in tudi ni sporočil brigadirjevega povelja, ampak jc čakal, cla se vojna sreča obrne na našo str an, kar jc tudi pričakal. Ko sc jc sovražnik začel umikati, sc jc tudi Vcrsbach povrnil k svojemu brigadirju in mu javil, da povelja ni sporočil. Nadvojvoda Johann Salvator ga je radi samolastnega ravnanja pohvalil in pozneje ga cclo pozval, da naj prosi za red Marije Terezije, kar pa Vcrsbach iz lahko umevnih razlogov ni hotej v torek dne 26. avgusta kongres slovanskih katoliških pedagogov. Ta dan bo — naš dan! Tovariši in tovarišice! Bratje Hrvati in drugi Slovani prihite k nam, zberimo se torej vsi do zadnjega. Sprejmimo jih častno, pokažimo jim, da nas druži dvojna vez: narodnost in skupni cilj —• krščanska šola in vzgoja. Združeni z njimi si hočemo tudi mi letos ob Konštantinovem jubileju glede dosege tega cilja staviti geslo: »In hoc signo vinces!« V znamenju križa se hočemo boriti proti našemu največjemu nasprotniku: brezverski šoli in vzgoji. Prepričani smo, da ne zamudi noben krščansko misleč vzgojitelj in nobena krščansko misleča vzgojiteljica te lepe prilike, posebno ne član in članica »Slomškove zveze«. Mnogo-brojna udeležba bo nam in našim bratom v čast in bodrilo. Na gotovo svidenje! Dnevni red: 1. Ob 7. uri pridiga in potem pon-fifikalna sveta maša v stolnici za vse udeležence katoliškega shoda. 2. Po sveti maši občni zbor »Slomškove zveze«: a) Odborovo poročilo. b) Volitev novega odbora. c) Samostalni predlogi in nasveti, ki se morajo nekaj dni poprej poslati odboru. d) Slučajnosti. 3. Ob 10. uri otvoritev kongresa: a) Pozdravni govori. b) Katoliška etika kot voditeljica človeštva. Predava g. profesor dr. Josip Demšar. c) Učitelj in katehet. Predava mestni učitelj g. Miroslav Galovič iz Zagreba. č) Kako more šola sodelovati, da se varujejo in utrdijo temelji socialnega reda. Predava gdč. učiteljica Marica pl. Kleinmayer. i. Popoldne ob 3. uri nadaljevanje kongresa: d) Vychova naboženska a snahy po uplatučni vychovy nevereeke v narode češkem. Predava strokovni učitelj g. Oldfich Otahal iz Pribora. e) Katoliški učitelji, pravi vzgojitelj narodov. Predava gosp. nadučitelj Janko Grad iz Košane. 5. ob 5. uri slavnostno zborovanje katoliškega shoda. 6. Zvečer ob 8. uri prijateljski sestanek na vrtu hotela »Union«. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1913. Fran Jaklič t. č. predsednik. Adolf Sadar t. č. tajnik. XXX Zvečer v torek 26. avgusta se snidemo pri prijateljskem sestanku na vrtu hotela »Union«. Zapeli bomo našim gostom v razvedrilo par naših pesmic; zato prosimo gg. pevke in pevce, naj prinesejo s seboj »Slovensko pesmarico« (I. in II.) od Družbe sv. Mohorja. Gospodične tovarišice, če morete, pridite v narodnih noših. pa tudi kakega »kranjskega Janeza« v narodni noši bomo z veseljem pozdravili. Vabila sem razposlal in jih imate morda že v rokah. Poslal sem jih na Vaše navadne službene kraje. Ce jc kdo kje na počitnicah ali morda vsled kake pomote ni dobil vabila, naj mi naznani. Upam, da se odzovete vabilu vsi. Kdor se še ni prijavil za katoliški shod in misli ostati dalj časa tu — nc samo na dan kongresa — naj sporoči to vsaj do 15. t. m., ker zna sicer ostati brez prenočišča. Vstopnina za ves katoliški shod in k vsem prireditvam znaša za gg. učiteljice in učitelje le 2 K 50 vin., za slavnostno zborovanje na dan našega kongresa pa 1 K. Kdor se je že prijavil pri domačem g. župniku za vstopnico, bo ta veljavna tudi za naš kongres. Vstopnice za dan kongresa se bodo dobile tudi isti dan pri vhodu v dvorano. Tajništvo »Slomškove zveze« v Ljubljani, Vrhovčeva ul. 12. XXX Duhovne vaje za gg. učitelje se bodo vršile takoj po katoliškem shodu, t. j. v sredo 27. avgusta ob 6. uri zvečer. (Konec v nedeljo dne 31. avgusta zjutraj, oziroma za gg. organiste že v soboto popoldne.) Število neomejeno, ker je prostora dovolj. Vsa oskrba za posameznika 10 K. Oglasiti se je pismeno pri vodstvu zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu vsaj do. 20. avgusta. — Tovariši, prečitajte s premislekom prelepo pismo presvitlega knezoškofa in od-zovite se vabilu našega voditelja Jakliča v obilnem številu! Absolutizem v (stri. »Trentino« poroča iz Trsta, da se jeseni odloči usoda istrskega deželnega zbora, ker nič več na to ne upajo, da bi bil sposoben delovati. Pri zadnjih razpravah pod predsedstvom namestnika princa Hohenloha se je pokazalo, da ni mogoče doseči sporazuma med Hrvati in Slovenci in Italijani. Zastopniki Hrvatov in Slovencev so zahtevali, da naj se tako ustmeni kakor pismeni odgovori na deželnemu zboru predlagane predloge, interpelacije in druge spise podajo v tistem jeziku, v katerem so bili vloženi. Nasproti temu pa Italijani vztrajajo na zahtevi, da ostane javni razpravni jezik v istrskem deželnem zboru laški. Radi tega nepremostljivega zadržka so ostala spravna pogajanja brez uspeha. Zastopniki vseh strank so nato izjavili, da jih več ne veseli se še pogajati. Deželna vlada zato tudi ne namerava več pogajanja uvesti, marveč namerava istrski deželni zbor razpustiti, jeseni se tudi pričakuje, da sistirajo deželno avtonomijo in vpostavijo upravno komisijo, v kateri bodo vladni komisar kot predsednik, dva jugoslovanska in dva laška uradnika pa kot prisednika. Nove volitve v Istri se tako kmalu ne razpišejo. Jeseniške novice. j Smrtna kosa. Dne 31. julija t. 1. Je umrl na Jesenicah g. Jožef Klinar, p, d. Rožman, mož poštenjak, ki je bil prej več let župan. Veličastni pogreb je pričal, kako veliko spoštovanje je rajnik užival v občini. Mir njegovi duši! — V torek, dne 5. avgusta pa je v deželni bolnici v Ljubljani umrl jeseniški nadučitelj gosp. Josip Sedlak, star 46 let. Na Jesenicah je služboval 5 let. Mož je bil dobrega srca, ki pa je preveč rado verjelo neodkritosrčnim prijateljem. Smrt ga je osvobodila. Bog mu daj na onem svetu lepši mir, Jesenicam pa dobrega naslednika. j Jugoslovanska Strokovna Zveza na Savi priredi jutri, 10. avgusta, ob 3. uri popoldne na dvorišču prvega delavskega konsumnega društva na Savi veselico s tombolo in srečolovom. Sodeluje godba katol. delavskega društva. Čisti dobiček je namenjen za bolne in ponesrečene člane društva. Ob neugodnem vremenu se vrši veselica v »Delavskem domu«. Primorske vesli. p Kandidatje v veleposestvu. V četrtek popoldne se je v Gorici zbralo okrog 46 veleposestnikov, da se postavijo kandidatje iz veleposestva. Kakor se je že poročalo, je bilo 17. julija posvetovanje radi kompromisa. Določila se je kompromisna lista: Zucchiati, dr. Franko, Saunig. Takoj v pričetku četrtkovega zborovanja pa so razni govorniki-liberalci poudarjali potrebo, da je tudi dr, Gregorčič v listi kandidatov. Med temi naj omenim sodnega nadsvetnika Rutarja, poslanca Kovača in druge. Poslali so deputacijo k dr. Gregorčiču, če sprejme kandidaturo. In deputacija je prišla nazaj s poročilom: Dr. Gregorčič je sprejel kandidaturo, je vesel in pozdravlja vse. Na ljubo dr. Gregorčiču je odstopil liberalec Saunig. Medtem naznani dr. Franko, da kandidira tudi sodni nadsvetnik Rutar. Pristaši Rutarjeve kandidature, ki so organizirani in domenjeni prišli na zborovanje, so poudarjali potrebo, da odstopi g. Zucchiati. G. Obljubek je poudarjal potrebo Zucchiatijeve kandidature, ker potem Brda ne bodo imela poslanca. Toda vse ni pomagalo nič. Večina je odrinila s kandidatne liste »klerikalca« Zucchiatija, da je liberalni Rutar dobil na njej prostora. In tako se je sprejela lista: dr. Gregorčič, dr. Franko, Rutar, Pomniti pa je treba, da so brdski veleposestniki, misleč, da veljajo kompromisni dogovori z dne 17. julija, ostali doma, vsled česar so jih liberalci preglasovali. Za g. Zucchiatija so glasovali tudi mnogi drugi veleposestniki, uvideva-joč krivico, ki se godi Brdcem. Značilno je tudi, da je dr. Gregorčič do zadnjega odlašal z odločitvijo ter da se je sestanek veleposestnikov vršil en dan po izidu ožjih volitev v mestni kuriji. To pomeni, da bi dr. Gregorčič ne bil sprejel mandata, če bi bili zmagali laški krščanski socialci. To pomeni tudi, da so Gregorčič in njegovi imeli interes nad zmago laških liberalcev. Iz tega se da kombinirati marsikaj. — Z druge strani pa se čuje, da bi nekateri liberalci postavili novo kandidatno listo, ker bi radi spravili v deželni zbor še nekaj kandidatov za deželne odbornike, Res smešno in grdo je obenem, kako se ti ljudje prerivajo za deželna odborniška mesta, V tem je vsa umetnost in ves cilj liberalne politike. p Goriški magistrat degradiran. Zakonik za Primorsko objavlja dne 8. avgusta pod št, 478/7 razglas cesarskega namestnika v Trstu, ki javlja, da jemlje goriškemu magistratu kot politični oblasti prve instance njegove agende in jih poverja v smislu zakona c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici. Ta odlok zadobi zakonito moč 11. avgusta. Takih odlokov bi bilo treba za marsikak preveč nemški ali italijanski magistrat na slovenski zemlji! p Iz politične službe. Cesarski namestnik za Trst in Primorsko je imenoval pro-vizornega namestništvenega koncipista okrajnega glavarstva Sežana Franca Svet-ka namestništvenim koncipistom v dose- danji službi; nadalje je bil imenovan pro-vizorni policijski kancelist v Zadru Fran Gaspič definitivnim policijskim koncipistom policijskega ravnateljstva v Trstu. p Redek ribiški plen. Dalmatinski ri-biči so v bližini Zadra vlovili veliko ribo plemena »Dicerobatis«, ki je radi svoje velikosti in oblike pač zelo redek eksem-plar. Zoološki muzej na Dunaju ima eden komad iste vrste, a je mnogo manjši od tega. Ker zadrski naravoslovni muzej nima sredstev, so začeli nabirati med meščani, da nabero sredstev za ohranitev prekrasnega, skoro tri in pol metra dolgega eksemplara mestu. p Malo priporočljiva sobarica. Pred rovinjskim okrožnim sodiščem je bila obsojena na štiri mesece poostrene ječe 47 let stara sobarica Amalija Hartmann iz Prage, ki je bila svoječasno v hotelu »Riviera« v Pulju vse pokradla, kar je mogla doseči. Jemala je vsakovrstne predmete, nože, vilice, žlice, brisače, rjuhe, serviete, preproge itd., itd. Najbolj označuje njeno podjetnost dejstvo, da obsega zapisnik o ukradenih rečeh — par strani. p Sovražniki tuje trte ujeti. Žandar-merija v Vrsarju je zaprla troje kmetov, za katere ima dokaze, da so porezali v ta-mošnji okolici z maščevalnim namenom množico trt, o čemur smo bili svoj čas poročali. p Ogrski manevri. Z Reke so odrinili v Pečuh k velikim manevrom ogrski hon-vedi. Vrnejo se šele početkom septembra, p Rov na cesti. V Trstu se je javil 57 let stari čevljar Edvard Schiffler iz Wag-stadta v Šleziji in je povedal policijskemu zdravniku, da ga je bil pred par dnevi na potu z Reke v Trst na cesti napadel potepuh, mu oropal drobiž in ga nato še pretepel. Schiffler je imel na glavi res par krastavih ranic, in ko so mu jih pomazali, je šel zopet naprej. p Pouk o gozdarstvu. Gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko priredi jeseni tečaj o gozdarstvu in temu pripadajočih panogah. Tečaj se bo vršil v italijanskem jeziku, prične se dne 15. oktobra v Pulju in bo trajal deset tednov. Udeležniki dobe štipendije po 100 kron. Senzacionelna iznajdba za kinemato-grai. Znani iznajditelj prof. monsgr. Luigi Cerebotani je sestavil aparat, s katerim se govorjenje, petje ali glasba posname istočasno s prizorom in tako tudi reproducira pri predstavah. Baje se lahko natančno urede tudi tempi petja in glasbe. Aparat je jako fino delo, podobno gramofonu. Patenti so že naznanjeni v vseh državah. p Homoseksualne blodnje. Pomožni zdravnik Jožef Rouhal v moški bolnišnici v Gorici, o katerega aretaciji radi homoseksualnih blodenj smo bili poročali, je dobil šest mesecev ječe. p Slabo vreme ob Adrlji. V Trstu je v četrtek v večernih urah nastal buren vihar. Že prej se je javljal po malem dva dni, a v taki meri ga ni bilo pričakovati tako naenkrat. Vihar nosi silen dež, da človek ne ve, odkod lije, Najbolje je, da se z dežnikom ne hodi na. cesto, da ostane vsaj cel. Morje je zelo burno in bati se je poročil o nesrečah. Da vreme letos z obilo tujcev nima usmiljenja! p Viharno morje. V sredo in četrtek je bilo v Trstu zelo slabo vreme. Padal je oster in hladen dež, vmes pa je pihal močen veter, ki je na globokem morju naravnost divjal. Zlasti so trpeli izletniki-tujci. Posebno slaba pa se je godila gostom kopališča Gradež, ki so puvedat ket use brajnuke tega sveta* Glih nam! Jest sm že use sorte premešlvou, kuku b se tu dol prpraul. Cele nuči sm premešlvou. Časnkarsk kungres sm sklicu na Goluc in udeleži sa se ga usi ta bulš časnkari, kokr: dohtar Šlam-pergar, ta pust Slemšk, še clu sam Ku-rejne, ke je urednik kar dveh ta nar večeh iblanskeh časnku, če ne treh al štereh; še clu sam Kurejne je pučastu naš kungres iz soja nauzočnastja. Ja usi, prou usi, ke se ževema ud tinte, sma pršli skp, sam gespud dohtar Lah je pu telegrafe puzdravu naš kungres in se upravičvou, de na more pridet, ke ma tulk za upraut, de že več na ve, če se ga še glava drži. »Ke cev »Dan« spišem pu gespud Dimniku vol, pa pride gespud Vider in prau: tu je za ena figa. Literarne rči morja not pridet in ud muske kej in sploh ud umetnast. In morm začet na nou pisat in kumi spišem, pa začne spet kašn druh gespud nad mani fluhtat in rentačt: kašne rau-farijc, tatvine in druge lumparije den-tc not! Take rči rad naš folk bere, nc pa te čenčarije! In tku naprej, tku de morm pu osmštercleset ur garat na dan, če ne še več. in nazadne, ke pride »Dan« na sveti, je pa še use skvtp za ena figa.« Tku nam je telegraferu gespud dohtar Lah in se upravičvou, de na more pridet na kungres. Druh sma pa prou usi pršli s^.p in prerešetaval sma cele nuči in ukrepal, kua je tle za strit in na kašna viža b se držaun storiti. Ta ponižnost in skromnost mu je pozneje mnogo koristila. Znano je, da je dosegel pozneje skoro najvišje vojaško dostojanstvo in baronijo. Bil je več let kot general pehote poveljnik 2. armadnega vo-ja na Dunaju; stopil je pred dvemi leti v pokoj in kmalu potem umrl. — Vitez Ker-ček pa živi kot feldcajgmojster na Dunaju v pokoju v visoki starosti, a vsikdar, kadar je govorjenje o slovenskih fantih, se pomladi za 20 let. — Polkovnik Drenik, ki nas je v prvi vrsti obvaroval, da nismo plavali po jezeru, pa živi v Dubrovniku, 82 let star, na duhu in telesu zdrav in čil. — Tedanji poveljnik 17. pešpolka Miroslav Prieger pa je pač prezgodaj odrinil k veliki armadi. Sanjaril je svoj čas mnogo o ekspediciji proti Solunu. Že pred 35. leti je hotel ta prehrabri polkovnik »marširati« v to mesto. Ko bi se bile njegove sanje in želje uresničile, bi morda dandanes drugače izgledalo na Balkanu in manj krvi bi se bilo prelilo. Drugi častniki, ki so v težavni bosenski vojni mnogo pripomogli k slavi 17. pešpolka in v Ljubljani v pokoju žive, so: Polkovnik pl. Lukanc in pl. Po-lajner, podpolkovnik Prašnikar ip Milavc ter računski ravnatelj Svetek. Število živih prič slavnih činov in ne-venljivih lavorik, katere si je 17, pešpolk Eripel na svojo zastavo, se od leta do leta rči. In če tudi — kar se ne da zabraniti — čez leta vse te priče obmolknejo, njih dela in slavna dejanja ostanejo kot ded-ščina naslednikom slavnega 17. pešpolka. Naj bi si ti nasledniki globoko v srce vtisnili besede, ki so jih izražali slovenski fantje v smrtonosnih bojnih vrstah v boju pri Jajcu: »Le naprej, nikdar nazaj!« — In besede nekdanjega poveljnika I. bataljona in sedanje ekscelence feldcajgmojstra viteza Kerčeka: »En slovenski fant za deset Turkov.« Čarsnkarsk kungres na Goluce. Sej b člouk še marskej lohka tkula napisu in puvedu, če b blu na svet tku kokr ni. Ce b mou člouk res zatu ustvarjen ježek, de b iz nim puvedu, kar mu leži na src in ne zatu, de more lizat pete tistmo, ke b ga. ta nar rajš ugriznil. Manka se gradiva! Zadost, ga. je; za svine futrat. ga je. Al držaun praudnk! Tu Je hudiman! Ta ie za nas časnkarje strašil, hujš in stukat bi na-varn strašil, kokr taterman, pa nej u še tku strašnu našešmaden, za grabce in druge pužrešne žvalce. Taterman, ke ga pustauja u prusu, stuji še dost trd-nu in štantek in huda burja more že razsajat, de se t gane in zazible, tku de grabci lohka čist brez skrbi ugajna-ja ukul *ega soje burke in držeja soj lontak. Al držaun praudnk! Iz tem jc pa drgač! Mejčken nej zapilila kašna sapca gor iz Dunija, al pa dol iz Trsta preke nem; pa t že lopne iz usa mučjo iz tista soja velka zverižena metla, ke sa mu ja dal u roke. de nas časnkarje iz no kruti in mrcvar in ke ji prauja ta učen Ide paragraf, pu nas srumakeh, ke se morma žiut iz tinta in peresem, in tu tku, de se kar skrvema pudno, ket kašna presta. Ja, Ide boži! Vi še na veste, kuku je za nas časnkarje hedu na svet. Kene, ježek t miga, roka te srbi, kokr de b t en meljon kumarju naenkat zasadi vaj-na soje žela; ti morš pa moučat kokr grob in še ganet in pupraskat sc na smeš, če nečeš, de na zavihti držaun praudnk soja metla in t na prluži ena za kumat, de ja pouneš en čas. Lejte, usaka brajnuka se lohka skrega, na plač iz kermo kol če in mu puve, kar mu šliš. Kua pa je, če ja pol tud zameliurja ene par ure, puvedala je pa le ta soje. Sam en Časnkar more pa moučat in tih ht. A je tu prou na svet? A je tu pravica?! In glih nam časnkarjem.se more ] tku gudit. ke mama usak dan več za se vračali iz Benetk, pa so morali ostati v Trstu iu čakati, da se poleže morje, da pojdejo v Gradež. Tudi potniki br-zoparnika »Venezia« so imeli slab dan. Ko jc parnik priplul iz Benetk v Trst, so bili vsi potniki bolni. Smilili so sc človeku tujci, ki jih jc morje tako zdelalo. p Slovenci iz Trsta in okolice! Pridružimo se posebnemu vlaku, ki vozi na katoliški shod v Ljubljano iz Trsta v nedeljo dne 24. avgusta. Nobenemu nc bo žal, da si ogleda veličastno manifestacijo hrvaškega in slovenskega ljudstva, slikovit slavnostni izprevod in slavi je naših starih slovenskih narodnih noš. Vlak sc vrača v Trst v nedeljo 24. avgusta zvečer. Prijave za posebni vlak se še sprejemajo. Pojasnila daje č. g. kanonik Slavce, predsednik tržaškega pripravljalnega odbora. p Iz srednješolske službe. Minister za uk je pomaknil v osmi činovni razred sledeče sreidnje-šolske profesorje: Štefana Figurica na državni gimnaziji v Pazinu, Viktorj aKostovvskega na državni gimnaziji v Trstu, Marija Kur-sehena na državni realki v Gorici, dr. Jožefa Mullerja na državni gimrazaji v Trstu, dr. Otona Paperja na državni realki v Gorici in Martina Zgrabljiča na državni gimnaziji v Pazinu. p Nadvojvotla Ljudevit Salvator. V sredo proti večeru je priplul nadvojvoda Ljudevit. Salvator iz gradiča Mi rani ar na balearskem otoku na Malorki v Trst in je krenil na svoji jahti v Milje, kjer ima lasten dvorec. Spremlja ga li- oseb. p Smrt radi udarca s škarjami, Na Reki v pristanu je opravljal pod vodstvom skladiščnika Valentina Ko-taja mala iu drobna dela 11 let strni Iv an Moscttig. Kotaj jc znan pijanec, pa ga je^ vsaka reč razkačila. in tako je mogoče, da Moscttig v sredo jutro ni kaj posebnega zagrešil pa gaje Kotaj vendar udaril s škarjami tako silno p0 glavi, da ga je pri priči ubil. Zanimivo je. da je na, škarjali lc mala sled krvi, dočim na glavi skoraj ni videti udarca. Truplo hočejo secirati, ker morda le ni udarec zakrivil smrti. p Grozna ploha na Reki, V sredo ponoči je bila na Reki silna ploha, katere posledice so se zlasti kazale v stanovanju nekega Virgilija Quaglierinija. Mož in žena nista bila doma in za njujine odsotnosti so začeli liti potoki skozi okno v stanovanje, kjer je spalo troje dece. Nastal je takoj krik in vrišč otrok, ki so se prebudili. Voda je valila v hišico, ki stoji pod hribom, skale, prod in pesek in je prizanesla otrokom toliko, da niso utonili. Lahko si je misliti strah staršev, ko so našli doma vse pod vodo in otroke komaj žive. p Nesrečni alkohol. Na Reki so potegnili iz morja trupi o kurjača Viljema Davisa na parniku »Ivernia«, s katerega ga je bilo zmanjkalo žc v nedeljo. Mož jc bil zapustil omenjenega dneva krov in jc odšel z drugimi pomorščaki v mesto, vrnil pa se ni več. Da, vrnil sc je, a pri plezanju na ladjo je padel v vodo in utonil. Posledica alkohola. p Renjikoli v avstrijski državni službi. Zdi se, da imajo renjikoli po avstrijskem Primorju tu in tam že večje, povsod pa vsaj take pravice kakor avstrijski državljani in celo tukajšnji Italijani. Za Trstom, kjer imajo pri pošti renjikole, ki kradejo po prau d nk tku prtrdu, dc b ga usaka duniska sapca na mogla zagugat, do b udrihu pu nas. Pa nubene prou pametne nisma mogl pugruntat. Use sorte sma predlagal, pa sma mogl spet zavržt, kc se je skazal, dc tku na gre. Gespud ta pust Slemšk jc predlagu, de h blu še ta nar bulš, čc b useli u časnkc žc preh pusti za držaun-ga praudnka en prmern prostorček prazn, de b sc mu na blu treba še lc poli,^ kc jc list že natisnen, tega prostorčka iskat in zberat. Ta predlog sma iz naudušejnam puzdravl in cnaglasn b biu sprejet, če h se na uglasi', gespud Kurejne za beseda in nam na začeu na douh in na šrok prpovdvat, de tu žo zavle tega ni mugoče, kc sc nekol preh na vc, na ker stran lista s držami prau-dnk tist pustorček glih želi in b blu lolika mugoče. de h mu mi prepusti prazn prostorček na ta peru stran, nega b pa muha prjela, pa b s še na ta zadn stran prostorček zbrau. Mi sma prec sprevidi, de Kurejnatu pujasnil ni čist ud muh in de ma že zavietega tud dobra plat na seb, kc 1> se lohka zgudl, če b nega na ubugal in pušlušal de b biu nazadne kerkat ceu list prazn; ke mi b prepusti prva stran držaunmo praudenke, on b ,s pa zbrau še ustalc tri in tku h lili mi nazadne šc hI u lc-bet, kokrsma zdej. No, in tku sma cincal ke pa sm in s belel glave, de sa nam že kar mežgalli pokal, vnder pa nisma prši i jx našmo kongresani ne naprej ne nazaj. Ke sm vidu, de je usa naša muja zastoju, tou sm žc ket nredsednk naš skladiščih — kakor smo pred dnevi poročali — prihaja Rovinj. Tam so namreč vzeli dosluženemu avstrijskemu vojaku — Italijanu, ki v službi ni ničesar zagrešil, službo in uniformo ter oboje dali renjikohi, ki getovo v Italiji ni bil najbolje zapisan. Sedaj ima torej avstrijska pošta Italijana za pismonosca. Daleč smo že! p Življenja sit kmetovalec. Kmetova-lcc Ivan Feltrinda iz okolice Cerknega je sklenil račune o svojem življenju in ie segel po puški. Pomeril sc je cev na desno sence, pa se ni usmrtil. Prepeljali so ga lc hudo ranjenega v Gorico v bolnišnico, kjer so konstatirali, da bo ob oko. Feltrinda jc 40 let star in ima nmogoglavo rodovino, O vzrokih, ki so ga gnali v smrt, mož nc mara govoriti. p Žalost rad« ženine smrti. Na Sušaku se je obesil 30 let stari kmetovalec Andrej Kameno r iz Grobnika. Žalost za ženo, ki mu jc bila umrla pred par tedni, je gnala v smrt mladega moža, ki zapušča sedni dve mali siroti dobrim ljudem. p Leteči mostovi preko Soče. Saper-ski bataljon št. 3, ki garnizira v Gorici, jc pričel z zanimivimi vajami. Od 4. t. m, namreč že dela preko Soče takozvane leteče mostove, in tc svoje vaje bo nadaljeval do 14. t. m. p Srbrne ure je sejal. V soboto ob kakih dveh popoldne so videli ljudje na Reki bežati preko Corsa mladega človeka, za katerim so drugi vpili: »Držite ga, držite ga!« A oni mladič jc bežal ter zdajpazdaj vrgel od sebe — srebrno uro. Seveda se jc nabralo sila ljudi, ki so bili vsi radovedni, kako jc nastal srebrni dež. Raznesla se je novica, cla je oni ubežnik oropal kako prodajalno z urami. In bilo je res tako. Neznanec sc je namreč bil ustavil pred Albanesejvo urarno in sc delal kakor bi pazno motril razloženo blago za steklom. Pri tem pa je vzel vitrih, ga vtaknil v ključavnico in odprl izložbo, iz katere ie pobral 11 ur in nekaj ovratnic iz koral. Na srečo so ga pa zasačili pri delu, nakar se je razvil lov, kakor smo ga opisalo početih oma. p Inženirska zbornica. V torek dopoldne se je vršila v Trstu prva volitev predsedstva nove zbornice inženirjev za Primorsko, Kranjsko in. Dalmacijo, ki pa je bila brezuspešna. Koncem volitve je bilo oddanih 35 glasov, dočim skrutinator ni objavil slovenskih in nemških, ker sc hoče najprej Italijanom zasigurati ves vpliv v zbornici. Že sedaj je gotovo, da bo pri upravnem sodišču vse polno pritožb. p Od pomorske oblasti. Trgovinski minister je imenoval vodjo ekonomata c. kr. pomorske oblasti v Trstu Julija Lo-benhoferja za ravnatelja pomožnih uradov in preglednika računov Danteja Occora za vodjo ekonomata. p Spomin na Napoleonove čase. Društvo vojaških veterancev za Goriško in Gradiščansko je sklenilo postaviti v Gorici spomenik generalnemu majorju baronu Witmayerju, ki se je kot rihenberški rojak in sin odvetnika grofa Lautieri-Paratico posebno izkazal pri osvoboditvi Zadra leta 1813. Dne 19. oktobra kanijo odkriti spomenik v proslavo stoletnice konca vojen /, Napoleonom in Witmaycrja, ki jc bil onega leta neznano kam izginil,, smatrajo za vtelešenje svobode primernim junakom. p Kolizija parnikov. V nedeljo zvečer je trčil parnik »Primiero« ,ki je vozil izletnike iz Portorose v Trst, pri izhodu iz pristana ob parnik »Duieto«, ki se je vračal kungres zaklučt in se kungresn.rjcm — kokr jc žc pr takcli rčcli navada — prou lepu zahvali za tku mnogabroj-na udeležba; kar t, zleze gešpu dohtar Šlampergar na ena krtina in začne gu-vort prbližn tkula: »Gespoda moja! Kokr vidni, na uma pršli mi dons du nubenga ta prau-ga zaklučka. Na um trdu, de. nisa naše glave zadost brihtne za rcšvajne takcli kučliveh zadeu, al vnder sm prepričan, de sami na uma pršli nekamer naprej, zatu predlagam, dc se današn kungres zakluč, u kratkem pa skliče nou kungres, glih is tem programa m, in na ta kungres se puvab tud vele-učen in brilitu sotrudnk mojga lista, gespud dohtar Mojeslau Vule. Gespud Vitle se zastop prveč na use šraufc in drugeč zna pa tud tku pisat, de ne sam držaunga praudnka, ampak tud druge plačujoče naročnike prime želodčen krč, če ud zdeleč pugledaja negav spis, kua b se šele z iiim zgudl, če h ga res lud bral. Zatu šo na niisl ni pršlu nekol držaunmu praudnkc. de h s zboru kašn prustorček pud tista strelni, pud kera jc že gespud dohtar Mojeslau \ tile. Nega puvahma na prhodn naš kun-kres, )ia u use dobr; on nas u puduču, kuku se more iz držauncni praudnkam ukul hodet, de sc mu na začneja cedil sline pu lirazneh prustorčkeli u našeh slu venske h časupiseh.« Ke je biu ta predlog cnaglasn spre jet in se ni nubedn več uglasil za beseda, zakluču je časnk.arsk kungres na Goluce Boltatu Pene iz Kudehuja. z izletniki iz Pirana v Portorose. Sledil je strahovit sunek, ki jc potnike na obeh krovih zelo prestrašil. Ker pa sla kapitana takoj konstatirala, da sc parnika nista poškodovala, so sc ljudje kmalu pomirili. p Regala veslačev. V nedeljo sc je vršila v Barkovljah pri . Trstu 29. mednarodna regata veslačev. Na obrežju je bilo na tisoče občinstva. Bilo je videti sila elegance in zlasti damam je dobro došla prilika nesti na ogled nove krasne toalete. Na morju jc križarilo nebroj čolnov, jadrnic in barkas. p Samoumor neznanke. Na cesti iz Katinarc v Trst blizu seiišča Sartorio so našli ljudje v ponedeljek zjutraj ležati neko žensko, ki pripada — soditi po obleki — takozvanim boljšim stanovom. Zdravnik rešilne postaje jc kenstatiral, cla se je ne-znanka napila fenilove kisline. Spravil jo je z avlomobilom v bolnišnico, kjer je umrla, ne da bi io bili spoznali. 1» Diplomatski gostje v Trstu. V nedeljo zvečer oziroma v ponedeljek opoldne so prispeli iz Pariza v Trst bivši grški minister za zunanje zadeve S. Gryparis in pa tajnika otoman-ske delte publique in zastopnika pri pariški finančni komisiji Neme t hej in Kiagrin hej. Nastanili so se v Exccl-sior Palače Hotelu. p Iz finančne službo. Finančni minister je imenoval računska svetnika Petra Spadara iu Jožefa Froglio višjima računskima svetnikoma, revidenta Franca Smerchinicha, Jožefa Zorna in Jožefa Zaletela pa za svetnike, vso pe-torico za službeni delokrog tržaške finančne direkcije. j) Žganjarjeva smrt. Težak Janez Gregorič v Trstu je bil znan pijanec. Nobeno žganje ni bilo tako ostudno, cla bi ga ne bil posrkal kakor slaščico; in ravno žganje je postalo zanj usodno. V sredo predpoldne je bil šel v svojo običajno zganjamo, je omahnil in se zgrudil mrtev po tleh. Pokojnik jc živel od svoje rodbine že dalje časa ločen, ker je bil nepoboljšljiv pijanec. p Smrt pri kopanju. V ponedeljek opoldne jc utonil, v Tržiču 10 let stari pomožni delavec pri ladjedelnici G. Grgolet iz Dobrdola. Takoj pa zavžitem kosilu je porabil čas odmora za kopelj v morju. Mladenič sc jc slekel in skočil v morje in ni ga bilo več živega na izpregled. Gotovo so ga prijeli krči, da j c utonil. p Odlikovanje za redko službovanje. Cesar je odlikoval nadzornika strojev Viljema Rossija paroplovne družbe Lloy-dove v Trstu za njegovo nad petdesel let trajajoče vzorno službovanje pri istem podjetju z vitežkim križcem Franc Jožc-1'ovega reda. p Blago brez gospodarja. Trgovinska iu obrtna zbornica v Trstu je objavila, da leži pri carinskem uradu v Skadru žc leto clni sila blaga razne vrste, čigar pošiljatelji in naslovljenci niso znani. Med tem so barve, prazne vreče, papir, svetilke, železni-na, stroji, pletenine in tkanine, milo itd. Interesenti, ki slutijo med omenjenim blagom kaj svojega, se naj obrnejo na avstro-ogrski generalni konzulat v Skadru. p Sre5r«a rešitev, Zagradom se jc pripetila v torek na leščc tam letujoči gospodični Mercedes Battistig nerodna nezgoda. Gospodična je šla zjutraj k maši, a ker je bilo še prerano, si je preganjala čas s trganjem cvetk ob kanalu, ki dovaja vodo za proizvajanje električne sile. Gotovo pa sc jc preveč nagnila, kajti zvrnila se je naenkrat, z glavo v kanal, poln vode. Sreča jc bila, da ie znala plavati, kajti, sicer bi bila utonila. Tako pa sc je držala nad vodo in klicala na pomoč, dokler ni prišel neki kosec ki jo jc potegnil iz vode. Slolerske novice. š Naše priredive prihodnjo nedeljo. Društvo »Skala« pri Št. Petru niže Maribora ima v nedeljo, dne 10, t. m. Konslan-tinovo slavnost na korist $e fotografi« potrcb$cinc kakor tudi nekaj fot. aparatov, se iz prevzete zaloge, vsled opustitve teh predmetov prodaja po zelo nizkih cenah v papirni trgovini Jerneja Bahovc, nasledniku IVANU GAJŠEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2. 2342 za modno trgovino se sprejme. Ponudbe na upravništvo tega lista pod »September 2304«. Izprašani optik Fr. P. Zajec, Ljubljana Stari trg št. 9 1135 i Očala ln ščipalniki natančno po zd™^" niških in znans.^e" nih predpisih. , lika zaloga top'0" merov, barometrov> vsakovrstnih dalj" nogledov itd. itd-Moderno urejena delavnica z električnim obratom. Ceniki brezplačno! Dva zanesljiva, oženjena i HLAPCA brez družine, se sprejmeta takoj pri stavbni tvrdki IVAN OGRIN, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 8. Vam plačam, ako VaSih kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-žilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 336 Kemeny (Kaschau) L m^oZt1 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim itd. Ustanovljeno IS4S. HF= Farno barvarstvo ter kemično tliten]e ln :: snaženje oblek. :: O 589 HJ Apretura sukna. ■ Jos. Reich i nasip = Ozka ulica št. 4. Sprejemališče Selenburoova ulica št. 3. :: Postrežbo točno. Solidne cene. :: Mlad mož, vešč slov. in nemškega jezika, išče službe pri bencin ali di« namo motorju ali kot delovodja pri kakšni opekarni. Ponudbe na upravo lista pod št. 2338. Sinčaves, Koroško Tovarniška zaloga in razpošiljanje cerkvenih potrebščin kakor: apa-rat-olje za večno lnfi, stenje, stekla, kadilo ogl]e za kadilnice itd. Za abstinente: Sadne soke raz. vrst. Cene solidne, postrežba točna. 2084 tfcsr proda se v Zavrču -3501 v znanem vinskem kraju 2239 lepo posestvo s fundus instruetus v najboljšem stanju, ki obsega veliko hišo z gospodarskimi poslopji in veliko vinsko kletjo, velik žlahtni sadni in cvetlični vrt, travnike, njive in gozde — vsega skupaj približno 20 oralov. Združena je s posestvom vozna pošta z izvrstnim, letnim dobičkom. Hiša se proda tudi sama in ima koncesijo za gostilno. Vinska kup-čija na debelo izvrstno uspeva. Tukaj je tudi brzojavni urad. Takoj je treba plačati samo eno tretjino, drugo se vknjiži. — Natančnejša pojasnila pri poštnem uradu, Zavrče pri Ptuju. VILA z vrtom, ob državni cesti, v bližini Ljubljane in železnice, se proda. Pripravno za letoviščarje. — Naslov pri upravništvu „Slovenca" pod št. 2290. Za trgovino na deželi se išče izobražen 2315 toeerrsM « et « Ponudbe pod znamko „A. Z. 101" poste restante Ljubljana (gl. pošta). /9a v. .v v >Iuzbc i$ec mož srednjo starosti, inteligenten, trezen, delaven, oženjen brez otrok. Zaradi smrti v družini opusti svojo večletno obrt in želi službo kot sluga v kaki pisarni, kot paznik pri kaki tovarni ali trgovini, kot hišnik ali kaj primernega. — Ponudbe naj so pošljejo do 15. avgusta na uprav. „Slovenca" pod št. 2242. SODES dobro zažmahane, stare in nove, velike in majhne, stare in nove ima naprodaj IVAN BUGGEN1G, sodar, Ljubljana, cesta na Rudolfovo železnico 7.2221, Drva mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo so na zahtevanjo ^•Ji na dom. Parna ža$a SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora........ Ustanovljeno v letu 1842. Trgovina oljnatih barv, laka in firneža Crkoslikarija Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja Ljubljano, Miklošičeve cesto Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154. Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo, i Firnež iz pristnega lanenega olja. Oljnate barve, najboljše vrste fasadne barve, vremensko nespremenljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za sobne slikarje. Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. - Predmete in potrebščine za žgalno in briljantno — slikanje 1132 Bruselj in Bpenos Aires 1910: 3 velike nagrade. Podružnica na Dunaju: III. Hm Heumarkt štev. 21. Patti vroftparci lokomobili z brezventilnlm preciznim upravljanjem. 3438 Originalno strojedelstvo Wolf 10—800 IIP. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo. Poseda) lidelanlh nad 720.0 00 H. Dolg je 920 črevljev (280 m), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. IMPERATOR" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in New-Torku z izkladan-jem in nakladan j em po poldrugi dan muditi. — Morska vožnja v 6 do 6 1I2 dneh se popolnoma jamči, O prvi vožnji „Imperatorja" piše „Glas Naroda" iz New-Yorka: „Impe-rator" je višek moderne tehnike, topotanje strojev se čisto ® nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, dn človek skoraj ne ve, da je na vodi, ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi »velikani" „Hamburg-Amerika linije". Vsi imajo v III. razredu sobe samo z 2, 4 ali kvečjem s 6 posteljami. Hrana jc obila in dobra. Taki „velikani" so poleg »IMPERATORJA", „KAI-SERIN AUGUSTE VICTORIA" (25.000 ton), „AMERIKA" (24.000 ton), ,,CLE-VELAND" in „CINCINNATI" (po 20.000 ton) itd. A/ažtirh P Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost V • vseh stroškov za hrano in stanovanje ko se pripelje v Hamburg. Vsakojaka pojasnila daje brezplačno: Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela Igriška ulica 6, Gradišče. Kolesarji, zahteoajte v svojem lastnem interesu nemudoma prvi slovenski bogato ilu-strovani cenik 1913, koles in posameznih delov, ki je pravkar izšel, brezplačno in poštnine prosto. Preglejte istega pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. M Čamernik & Ko. Liubllana Dunajska cesta št.9-S2. Specijaliia trgovina s kolesi, motorji, automobill In posameznimi deli. mehanična delavnica In garaža. a Potniki v Ameriko! ki so previdni, se vozijo dandanes samo z najnovejšimi parniki „VELIKANI" preko HAMBURGA. — Največji parnik na svetu je me m h« m to mm jMHIMMMll I MMiliiMiiiMMmf »I.mm—ii Elektroteh deiniš prej K Praga - Vysočany. DInamo stroji, elektriškl motorji. Naprave za električno razsoet-Ijano in preuaganje elektriške sile. Osktrlfini obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo-generator|i, električne žclcznice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnke in žarnice vseh vrst. Vodne turbine vseh sestav, (Francis, Felfon]). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev in drugih tvrdk. Vse potrebe za InSta^ramie. 2035 in siJiiiii......Mrmamai pod zelo ugodnimi pogoji: 1. veleposestvo pri Litiji (z graščino in gospodarskim poslopjem nad 270 oralov, lahko tudi več posestnikov skupaj; 2. novo zidana pritlična hiša v Rudniku pri Ljubljani, neki sveta zraven, za eno družino; 3. dve enonadstropni hiši na Selu pri Ljubljani, v kateri bližini se zida nova šola. Povsod je potrebna v primeri z vrednostjo le prav mala glavnici ad 1. 30.000 K, ad 2. 2000 K, ad 3. 20.000 K. — S posestvom ad združena je pravica lastnega lova, prijetno letovišče. Pojasnila potom upravništva tega lista ali posredovalne pisarn Valentin Accetto, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8. 175 Visoko, moderno podobo, lepoto linij, udotost dajo samo Warnerja Rusf STEZNI (Originalno amerikanski izdelek). Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se od stranile vloge. |£dST Za vsak kos se jamči. "3fcJJ Edina naloga v Ljubljani: josipšna podkrajSek, Ljubljana, Čevljarska ulica št. 2. Priporoča tudi veliko zalogo higiieničnega perila, Jagrovega In Tefra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti. Naročila po pošti se Izurliileio točno. Telefon štev. 16. 19 Telefon štev. 16. Leta 1873. ustanovljena delniška družba Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste. idrijske novice. 1 Velik koncert napravi katoliška delavska družba v nedeljo 17. t. m. zvečer v Didičevi dvorani. Ob kratkem tu spored: 1. Cesarski lovec, koračnica za orkester; 2. Slavnostna ouvertura, orkester. 3. Slovan na dan, mešani zbor, sopran solo. i-. Fantazija za flauto-solo in orkester. 5. Pevčeva molitev, mešani zbor. (i. Vaščani, valček, orke-ster. 7. Spomlad, sopran-solo z orkestrom. 8. Consumatum est, kvartet za orkester. 9. Mladosti ni, meš. zbor. 10. Duet iz opere prodana nevesta, orkester. 11. Slovanski brod, moški zbor. 12. Praha Pažiji, koračnica, orkester. Sredi sporeda za oclmor govori predsednik o zadnjem potovanju v Rim. Pri orkestru nastopa nekaj novih glasbenikov, in mladi naraščaj bode precej izpopolnil z inštrumenti na pihala godbo na lok. Za ta koncert jc bilo še vsako leto veliko zanimanja, sedajnji spored pa pomeni še precej spopolnc-nja in napredka. i Čuden in nenavaden lepak je nalepljen prav pogosto na hišah. Glasi se: Brzojav! Svari se slavno občinstvo pred nakupom manufakturnega. modnega in perilncga blaga, preden si nc ogleda na novo dne 1. septembra otvor-jeno trgovino na stari pošti. — Ali je to slab poklon dosedanjim našim trgovcem? Ali oni nc prodajajo po ceni in solidno blago? Res da Idrijčan rad obiskuje, kar se kaj novega otvori in takrat za par mesecev drugod promet zaostaja. A tudi skušnja uči, da se kmalu izmodre in pohajajo stare trgovine. Znano je tudi daleč na okrog, cla trgovci jn obrtniki iščejo pri nas manjši dobiček kot drugod. To pa radi konkurence in ker sc večinoma sproti plačuje. Pri nas denar kroži, saj vsakih 14 dni se zaslušck izplača rudarjem in na mesec vsem drugim, torej ni tako kot na kmetih, kjer se mora čakati, da se proda kaj iz hleva ali kaki pridelki v denar spravijo, potem se šele poravna dolg- pri trgovcu ali obrtniku. Prava reklama je torej le solidno blago in zmerne cene, pa se trgovec ali obrtnik ohrani, kateri pa hoče kar hitroma obogateti na drug način, pa navadno propade. Iz najnovejšega časa imamo več takih zgledov. Tržile novice. t Jugoslovanska Strokovna organizacija je priredila preteklo nedeljo vrtno veselico pri g. Aljančiču v Bistrici, ki se je v vsakem oziru vrlo dobro obnesla. Mešani zbor je zapel pod vodstvom g. Organista več narodnih pesmic, godba je svirala. srečolov pa je donesel mnogo prav lepih dobitkov. Pravijo, da je tudi blagajničar izredno zadovoljen, saj je počastila veselico ogromna množica ljudstva. t šivalni pouk je priredila tvrdka Singer tekoči teden v šolskih prostorih. Dekleta so sc ga udeleževala z veliko vnemo. t Nemška šola oziroma ponemče-vaknica je dograjena. V par dneh se naseli šolsko vodstvo v njej. Kakor kaže nemški napis, je stavbo zgradil nemški šulferajn. t Novo zastavo dobi ženska Marijina družba. Blagoslovil jo bode dne 15. avgusta, t. j. na praznik Marijinega Vnebovzetja popoldne ob 3. uri presvetli gospod knezoškof, ki se povrne te dni iz Lurda. Proda SC takoj malo rabljen z 10 -12 kojskimi silami. Naslov v upravi ,,Slovenca." prodajam po zelo znižanih cenah nastopno imenovano blago: belo kotenino, kambrike, ararilne volneno blago, sukno, lilacevino, rute, srajce, predpasnike in drugo v to stroko spadajoče blago. 2307 Prilika je zelo ugodna! F. Gabrenja, Ljubljana, pri Jubilejnem mostu. PAZITE na tu oznaCeno prve in najboljše dvorne tovarne: Bdsendorfer, HBlzl & Heltzman (neprekosljivi pianini z Lexoffovo mehaniko) Rudolf (ne zamenjajte z Anton) Stelztaammer (najboljši krilni klavirji amer. sistema), Bratje StingI, Czapka, Laub. & Gloss (veliki 7 »/* konc. pianini). Horiigel (amer. harmoniji od 90 K naprej). Vzlie vsem poizkusom ne dobe od tu omenjenih najboljših tvornic nobenega klavirja zavisti bledi trgovci, ki se drznejo slepiti javnost o „dobrem blagu" dasi niti jednega pomembnega fabrikata nimajo v zalogi, kar se blagovolite osebno prepričati. Kot glavni zastopnik gorenj, najboljših tvornic opozarjam, da imam Izključno jediuo le jaz vedno 20—30 teh fabrika- tov na izbiro. Svarim pred nakupom __ event. falzifikatov in navideznega po- felna. Prodajam po tovarniških cenah z znatnimi popusti in tudi na obroke od K 15-— naprej brez zadatja in 10 letno postavno garancijo. — Uglaševanje in popravila strokovno solidno in ceno. Zamena naj- 3$|§|it* T RrfiVnib učitelj Glasb.Maticc ugodnejša. IlllUIlit DE tCAIUHf in zapriseženi strokovnjak c. kr. deželnega sodišča, Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. (Zvezda, nasproti nunske cerkve.) — Največja trgovina in izposojevalnica klavirjev, vsega glasbenega orodja strun, in muzikalij na jugu Avstrije. 907 nuunnnnuc anr-at ir Jnnt it n jt ir-it—n ir ir—ir ^ q Brizgalnice, cevi, telovadno orodje in avtomobile [] JJ kupujte samo pri g e. M. SIW8EHJ1L5 ZflGREB 0 katera tvrdka se zdaj glasi: Središčna prodaja ognjegasnih brizgalnic ln □ potrebščin, telovadnega orodja in avtomobilov d. s. o. j. Praga-Smichov. R. A. Smekal. V. I. Stratilek. V. K. Smakal. n Opozarjamo, da razpošiljajo v zadnjem času različne nemške tvrdke po svojih n g zastopnikih na gasilna društva svoje nemške cenike in ponujajo svoje blago, n Slovencem so dosedaj popolnoma neznane 2104 ki nudijo najboljšega okrepila pri revmatičnih in njim podobnih boleznih. Poleg svetovno znanega fango blata je bolnikom na razpolago močna, žveplo in brom vsebujoča, 40« topla mineralna voda. Cene zmerne. Prospekti brezplačno, Ravnateljstvo Rimskih Toplic, Tržič, (Goriško). Izgotouljene obleke površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrhne jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nad- stropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini nasproti gostilne „Pri Soli" v podružnici tvrdhe R. lik 767 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX x Izboljšajte promet 0kusjt * X v svoji gostilni z izvrstnim cenenim X X * - plzenskim pivom - g tist0 pivo v slovanskem X S iz Češke delniške pivovarne v Čeških K Grandhotelu „Balkan" Trst, X jj Budejevicah. Največja čisto slovanska S via della Caserma in v slo- X v pivovarna. Zaloga v Ljubljani: V. H. S vanskem hotelu Lacroma ŽE X ROHRMANN. Zaloge v Zagrebu, H na Qradu g g Trstu, Pulju, Zadru i. t. d. S 3453 S xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx mmm in glazure za tla izborne I specialitete. ki se naglo suše I in lih vsak lahko rabi. 9 Zaloga tovarne za lake H Ludvika Marxa I § pri H BRATA E6EMILIA.7I v^v. VvvvTvv Pozor! Pozor! Drože — Presgerm. Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom in trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom. Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim z odličnim spoštovanjem 3955 Maks 7alnkpr Pr,s 'I*tovarna drili«lastni hiti MdKb /.dlUKtT Krakovski nasip Jt. 26. 1763 U gospodinjstvu 20 = 50 °|o prihranka = more doseči vsaka gospodinja, če rabi mesto surovega masla edino polnovredno nadomestilo Blaimschein-ov „Unikum"-margarin. „Unikum"-margarin se izdeluje iz najčistejše goveje zrnato maščobe z najfinejšo smetano ter se rumeni in peni kot navadno surovo maslo. Dobi se v vsakem mestu ali vsaki avstr. vasi, izvedo se pa prodajalno na vprašanje pri edinih izdelovalcih svetovne znamke Blaim-schein-ovega »Unikum«-margarlna, združ. tov. za margarin in maslo, Dunaj XIV. Pozor, kolesarji! Namesto JC 120, samo 80'- Franko na vsako postajo. V reklamne namene razpošljem 200 novih svetovno znamenitih graških dvokoles, model 1912, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. S torpednim prostim tekom K !)5-— s poštnino vred. 2e rabljena kolesa od K 40-— naprej. Nova čvrsta guma po K 5-—, 6-—, 7 —, 8-—, zračne cevi po K 3-—, 4*—-, 5-—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pri-tiklina po cenah na debelo. Popravila, emajlira-nje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa napla-čila K 20 —. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko. Srbo-hrvaško dopisovanje. 1064 Tvornlgko skladišče dvokoles in Šivalnih strojev A. Weissberg, Dunaj II. Untere Donaustrasse št. 23. Fr. Hopf sodno zapriseženi izvedenec v Ljubljani Šelenburgova ulica šf. 6 prva največja in najstarejša trgovina in Giasovirji, pianini, harmoniji lamerik.) najbolj slovitih tvrdk: Stelz-hammer, Rossler, Czerny & H.ofmann, Horigl ln edino zastopstvo dvorne tvrdke Forster. Posojevalnica. Plačila na obroke. Najnižje cene. 333 1 Brzojavke: Prometbanka Ljubljana. Telefon št. 41. G. kr. pri v. Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer a na Dunaio.—IktannulIoiialRRA —innnHi-nSiilr ll.nai m..:::, i__ «... _____- . . ..... ___T____ Centrala na Dnnajn. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic. Uogal Rlarijin trg Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje donamlh vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. - Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. _ Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. - Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 15 Delniški kapital in reserve 52.000.000 kron. 5v. Petra cesta. Najkulantncjše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes" tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najcmodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promcsc za vsa žrebanja fT_._______________. „ .....................>u siranKe. urczpiacna revizija lzzrchanih vrednostnih papirjev. — Promcsc za vsa žrebania .u Pujusmin ln na8vetI 0 vseh v bančno stroko spadajo«* transakcijah vsekdar brezplačno. S,an|e denarnih v.oB na hranilno knjižice dne 31. julija 1913. K 70,963.302-, 31. decembra 1912 na knjižice ln tekočI račun K 214,160-979-— Zaloga vseh vrst sukna, 59 platna ter masrniaktenega blaga. lanufaKturna trtovlna na debelo in drobno. , Stritarjeva Mlatilnice Cistiln 1 ©© in vse druge poljedelske stroje najnovejšega izdelka po znižanih cenah kupite pri tvrdki Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovsek trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vsakdo naj se o tem prepriča in zahteva brezplačno slovenski cenik. RAZGLAS o sprejemu učencev v kmetijsko šolo na Grmu. Meseca novembra se prične na Grmu novo šolsko leto za učence zimske in letne šole. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in je namenjena kmetskim sinovom iz poljedelskih in živinorejskih krajev. Letna šola traja eno leto od novembra do konca oktobra in jc namenjena sinovom iz vinorodnih krajev. Za sinove kranjskih posestnikov se bo letos oddalo 28 prostih mest. Pla-čujoči učenci pa plačujejo za hrano in stanovanje po 30 K na mesec. Prošnji za sprejem in za prosta mesta je priložiti: 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko izpričevalo, 3. zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti, 4. izpričevalo o vedenju in 5. izjavo starišev ali varuha, s katero se zavezuje plačevati stroške šolanja. Prošnjo, ki je koleka prosta, je poslati ravnateljstvu šole na Grmu do 15. septembra 1.1. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole na Grmu. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 25. julija 1913. 2291 A. Hauptmann a nasledniki A. ZANK Ljubljana. Tvornica kemičnih barv. lakov in ilrnežev ARIJA SATTNER Ljubljana, Dunajska cesta 17, H. stop., II. nstistr. (Medljatova blša). sc priporoča prečastiti duhovščini za Izdeluje cele ornaie, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor sc glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldaMne ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, ccne po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenjc staril\ pararnentov tudi radovoljno prevzame. __31 Tehnična pisarna &OskarKraus Via S. fiicoio št 2 ❖ TEST ❖ Telefon štev. 20-66 Uredba kompletnih industrijskih naprav vsake vrste, dalje napeljava električne luči in moči. Glavno zastopstvo Sraždanske tovarne za pilnove motorje, prej Moritz HUle, DraŽdane. Najstarejša tovarna motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, benzol in plin-V prometu je čez 10.000 motorjev. Visoka odlikovanja. kJ vCvšgjnffi ^ži K 'im ■V 'ii-ii Stroji za opekarne ss^gg?in Stroji za obdelovanje kovin,stružnicv za vrtanie' od tvrdke AdolI Aldinger, Obertuerkheim pri Stuttgartu. Obllči- obrat s stroji. illlUjl AH UUUulUiOlllu nuflfl, za dolbenje itd. Stroji .za.oMelovanje lesa Universal, krožne žage, stroji za vrtanje in dolbenje, stroji za ure- zavanje in za brušenje. — Kompletne mizarsko naprave. 2275 ■ Proračuni, ponudbe in tehnična navodila zastonj in poštnine prosto. == _ priporoča: __ tiiimiimiiimmiKmimmimimmni Oljnate barve Suhe barve iimmiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiMi Emajlne barve imiiiiiiiiimiiimiiiiniimiinminiim Fasadne barve iiiimmmniimitiiHiiuiHimmiHmii Marijin trg št. 1. priporoča: niiuiiiMiiiiiniiiuiiiiiiiiiininiiiiiHiii vse vrste: firnežev, čopičev, lakov iiMiimiiiiiimuMiHmimiiiiiiMHiiiii Mavec (Gips) immntniiMiiiinmmimMiiiniuiimi Olje za pode in stroje iiiHiiilunHinHiliiiiHiiimiiimmHin Karbolinej ifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiniiiii Haslov zadostuje: JL Eankl sinovi v Jujubljani. Ceniki zastonj! Hitra pomoč odločuje! Konrad Rosenhauer & Kneitschel v Lincu na Donavi prva tovarna bencinmotornih brizgalnic v Avstriji, katera lahko dokaže z nad dvaindvajset izvrstno vspelimi slučaji, da jc gašenje s temi modernimi zboljšanimi stroji najvspešneje. Bogato ilustrovani ceniki glede vseh modernih, praktično sestavljenih dvo- in štirikolesnih ročnih brizgalnic, voznih in nosilnih mehaničnih pomikalnih lestev najnovejše konstrukcije, vozov za moštvo, vseh potrebnih gasilskih oprem, ter cevi izvrstne kvalitete tvrdke Konrad Rosenbauer v Lincu na Donavi dobi vsak na zahtevo brezplačno in franko. Društva obiskuje brezplačno zastopnik tvrdke Fran Samsa Zagreb, GunduliČeva ulica št. 21. 3562