Leto XVUL, št. 36 LlrtUan^ petdc tt Mww}a I9J7 Cena 2 Din UpravniStvoj ujungana, Knafljeva Ottcs 0 —> Telefon tt. 8122, 8123, 812«, 8126, 8120. tnser&tn) oddelek: Ljubljana, fielea* Durgova UL S - reL 1882, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica tt. U - Telefon §t 2456. Podružnica Celje: Kocenova UL St. 2 Telefon St. 190. ftaCuru pri poŠt. ček. zavodih: Ljub. ljana St. 11.842, Praga Oslo 78J.80, Wien St 105241. vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znafia mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40^— Uredništvo: LJubljana, Xna£ljeva ulica 6, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Holsti v Moskvi Ko je pred meseci prišla prvič vest, tla se pripravlja finski zunanji minister na potovanje v Moskvo, je vzbudila izredno pozornost. Saj je prvič v vsej dobi finske samostojnosti, da se podaja finski diplomatski predstavitelj v Rusijo. Seveda pa bi to dejstvo samo po sebi še ne vzbudilo pozornosti, da se to ni zgodilo prav v dobi, ki se odlikuje {)o izredno srditi kampanji, ki se je sprožila v Evropi zoper Sovjetsko unijo. Odnošaji med Finsko in Sovjetsko Rusijo dosedaj nikakor niso bili najboljši, čeprav stvarnih nasprotstev med obema državama dejansko ni prilike ugotoviti. Semkaj pač ne moremo šteti onega poglavja, ki nam pripoveduje o finskih prizadevanjih, da bi se Finski priključila Karelija, ki je ruska dežela, poseljena s finsko govorečimi Karelij-ci; ta zahteva se je pač postavila v revolucionarni dobi toda se sploh ni resno razmotrivala, saj vzhodna Karelija ni nikdar pripadala k Finski in njeno prebivalstvo zato ne teži izven ruskih mej in je tudi po pravoslavni veri tesno povezano z Rusi. Ce velijo sedanje vesti iz Moskve, da se je Holsti tamkaj razgovarjal tudi o jezikovnih zadevah Ka-relijcev, moramo taka poročila sprejemati z veliko rezervo, saj je malo verjetno, da bi se moskovski mogočniki spuščali v tako vmešavanje zunanjih faktorjev v notranje sovjetske odnoša- je- Nobenega dvoma ni, da so bile vse drugačne težnje, ki so Holsti j a vodile v Moskvo. Kar je bilo dosedaj med Finsko in Rusijo nasprotij, so izvirale po ogromni večini iz strankarskopolitičnih diferenc. Finska je imela v povojni dobi po veliki večini desničarske režime in v njej so se uveljavljale zelo močne protikomunistične, pa tudi sploh proti-socialistične struje in stranke, med njimi na primer agrarnofašistična stranka lapovcev. Zelo energične odredbe zoper komunistično propagando in sploh zoper marksiste so ustvarjale nasprotja, ki se niso omejevala na notranje finsko politično življenje, marveč segala tudi preko meja. Neredko so se s tem dajale pobude za kontroverze s sovjetskimi oblastvi, še bolj pa seveda s časopisi. Ni čuda, da se je spričo tega mnogo pozornosti obračalo k Finski zlasti v dobi, odkar je prišel v Nemčiji na krmilo hitlerizem Ta je v rastoči proti-boljševiški propagandi, posebno pa, odkar se je postavilo geslo protisovjetske fronte, postajal čedalje važnejši faktor tudi v baltiškem področju. Protiruska nota nemške politike se je hočeš nočeš morala tolmačiti, kakor da ima Berlin v računu možnost ali celo načrt, spopasti se s sovjetsko Rusijo, dasi z njo niti nima skupnih meja. V tej zvezi je obrnila veliko pozornost nase obnova nemške vojne mornarice. S tem, da postaja nova Nemčija prevladujoči vojaški faktor na morju, dobiva konkretne oblike možnost, da se realizira nemška ekspedicija preko morja zoper Rusijo. No, in pri tem bi mogla imeti izredno važno vlogo prav Finska. Na prvi pogled se zdi pretirano misliti na take komplikacije. Toda ne sme se prezreti, da je nemška armada že enkrat intervenirala na Finskem in sicer v protiruski kampanji na strani »belih«, ki jih je podprla ter s tem pomagala deželo odtrgati od sovjetske Rusije. Nihče pa ne more smatrati za pretirano, jemati resno v pretres možnost, da krene dinamični hitlerizem po sledeh te tradicije. Se večje vznemirjenje pa je nastalo v baltiškem področju in tudi na Finskem, ko so komplikacije v razpletu španske državljanske vojne pokazale nadvse svarilen in resen vzgled. Baltiško področje je kakor nalašč opasno, da se na njem izcimi kaka notranja ho-matija, ki bi mogla služiti predstavite- j ljem obeh ideoloških blokov za vmešavanje. Po tem potu bi prišle baltiške države čez noč v največjo nevarnost, da bi postale bojišče najhujše evropske vojne. S takimi nevarnostmi so začeli računati ob Baltiku, osobito na Finskem, kjer so bili srditi, večkrat tudi oboroženi konflikti med levičarji in desničarji najpogostejši. In tako se je zgodilo, da je v Helsinkih začelo prevladovati razpoloženje, da je treba dati večjega poudarka politiki nevtralnosti. Začele so se množiti izjave, da Finska nikakor nima namena, angažirati se kakorkoli za protiboljševiški blok. odnosno za nemško orientacijo. Kakor v baltiških in skandinavskih državah je tudi na Finskem posebno vabljivo, naslanjati se na angleško smer, pa na Društvo narodov in vse, kar je s tem v zvezi. Končno naj bi krono tem in podobnim prizadevanjem postavil poset v Moskvi, ki naj vsemu svetu, še prav posebno pa Rusiji sami deklarira, da se Finska noče niti sedaj niti kedaj v bodočnosti uvrstiti v blok, ki bi bil naperjen zoper Rusijo. To je poglavitni smisel Holstijevega potovanja. V Rusiji so z njim seveda zadovoljni, saj iim gre prav dobro v račun in dokazuje, kako močan faktor je danes Moskva. Zato so dali finskemu PONESREČENE SPLETKE PROTI MALI ANTANTI Bukarešta odločno zavrača vse poitkuse, da bi se od zunaj zanesel razdor v Malo antante in Balkansko zvezo Bukarešta, 11. februarja, b. V senatu sta senatorja Gafencu in Jorga podala važne izjave, iz katerih so jasno razvidni napori zunanjih sil, da bi torpedirali Malo # perfidno propagando od zunaj. Bukareški listi se sevea obširno bavijo z Jorgovimi izvajanji ter jih odločno od-Klanjajo. Tako poudarja oficiozni »Indepen-dence Roumaine«, da vsi najnovejši napadi na Malo antanto znova dokazujejo, da je blok Jugoslavije, Rumunije in ČSR zares važen ter soliden m temu ali onemu v napotje pri zasledovanju njegovih lastnih ekspanzijskih ciljev. Z Malo antanto bi nekateri radi porušili trden steber evropskega miru Toda, dokler bo Mala antanta nosi tel j ica svoje misije v srednji Evropi, toliko časa bo tudi obstojala, trdna, solidna in močna. Zveze maloantantnih držav bi se razrahljale samo tedaj, če bi problem varstva njihovih državnih mej ne bil več aktu-a.en, ah pa, če bi se katera izmed članic odpovedala temu edinemu jamstvu svojega obstoja in teritorijalne nedotakljivosti in se spustila v mednarodne avanture, ki bi ji samo škodovale. Za solidnost Male antante pa zadostuje že to osnovno spoznanje. Vse drugo so malenkosti podrejenega značaja, ki odnošajev treh zaveznikov ne morejo motiti, ker je razumljivo, da se spričo gu-ganja evropskega ravnotežja mora tu in tam po svoje usmerjati tudi zunanja politika posameznih držav. Organske strukture Male antante ne more torej prav nič izpremeniti dejstvo, da preživlja n. pr. Jugoslavija v svojih od noša jih z Italijo zdaj momente napetosti, zdaj spet momente medsebojnega zbliževanja; da živi ČSR z Nemčijo v konfliktu ali ne; da ni n. pr. urejeno vprašanje francosko-ita-lijanskih odnošajev itd. Vse, kar delajo posamezne članice Male antante na svojih posebnih zunanjepolitičnih področjih, delajo končno samo v še večjo zagotovitev miru, ki je osnovni cilj Male antante same. Tudi osrednji organ opozacionalne kmet-ske stranke »Dreptatea« zavzema stališče k poslednjim parlamentarnim in senatskhn zunanjepolitičnim debatam ter poudarja med drugim, da so vezi, ki spajajo Beograd, Bukarešto in Prago tako trdne, da jih taki tendenciozni viharji s prozornimi nameni ne morejo porušiti Francija in ČSR sta za Rumunijo dva zaveznika, na katera se v polni meri zanaša, ker je ž njih usodo povezana tudi usoda Rumunije same. Vsaka druga pot bi Rumunijo speljala v kaos in nesrečo. Zato list z vso odločnostjo obsoja ekscese nekaterih parlamentarcev, ki so se tako daleč spozabili, da so čisto po nepotrebnem dali nasprotnikom, ki jih ni malo, nekaj gradiva za podtalno borbo proti Mali antanti, ki zapira pot tistim, ki bi se kaj radi polastili naravnih bogastev Rumunije ali katere druge članice zveze. Mnogo hrupa za nič, zaključuje list svoj članek, toda hrupa, ki ima za nekatere vendarle svoj namen. Ta namen pa je z našimi nacionalnimi interesi nezdružljiv. Pred uvedbo kontroli ob španskih nejah Sodelovalo bo tudi rusko vojno brodovjs • Odpor Portugalske London, 11. febr. o. Pododbor londonskega odbora za nevmešavanje je imel včeraj in danes sejo na kateri je razprav ljai o uvedbi kontrole na španskih mejah. Po proučitvi odgovorov posameznih vlaat na predloge odbora je pododbor razpravljal o načrtu izvajanja kontrole, ki naj prepreči tako dotol- prostovoljcev, kakor tudi vsak dovoz vojnih potrebščin v Španijo. Kar se tiče prostovoljcev ukrepi posameznik držav ae morejo biti zadostni, če se istočasno ne avedc na vseh španskih mejah nepristranska kontrola. Zato je potrebno, da vse države, ki meje ob Španijo pristanejo na to, da na njihovih mejah vrše kontrolo mednarodne komisije. Na ta predlog so pristale vse vlade razen portugalske. portugalski delegat je na včerajšnji seji izjavil, da poslovanje mednarodne kontrolne komisije na portugalski meji ne bi bilo v skladu t, suverenostjo države. Portugalska lahko soma izvaja določeno k°ntrolo. To vprašanje bo sedaj proučil še poseben odbor strokovnjakov. Tudi razprava o uvedbi kontrole na morju je bila precej burna. Francija, Anglija, Italija in Nemčija so sprejele predlog, naj bi njihove vojne ladje izvrševale pomorsko kontrolo, temiu pa je nasprotovala Rusija, ki je zahtevala, da mo rajo sodelovati pri pomorski kontroli vse države, zastopane v londonskem odboru za nevmešavanje. Po prvotnem načrtu bi se pomorska kontrola razdelila tako, da bi Francija in Anglija nadzirali špansko obalo, ki je v oblasti generala Franca, Italija in Nemčija pa oni del španske oba le, ki je v oblasti madridske vlade. Ruski delegat Majski je zahteval, naj se razdelitev v področju opusti ter iz vojnih ladij posameznih v londonskem odboru za- stopanih držav sestsvi ednarodna mornarica, ki naj izvaji ontrolo ob vsej španski obali. Ta pi-dlo je podpiral tudi francoski delegat Ker ni prišlo do s«oraxma, je bila seja včeraj prekinjena in ) je dane3 nadaljevala. Po veiurai rapravi je prišlo končno do kompromsa, da sodeluje pri pomorski kontroli tiii tiska mornarica, razdelitev obale v :>a$ve pa ostane v smislu prvotnega pr Jutri bo imel plenarno sejo glavni bor, ki bo pri tej p.iliki tudi določil ro kdaj se ima začeti izvajati kontrola in prepoved prostovoljcev. I •.."> JB Napetost rad Portugalsko inFrancifo Lizbona, 11. febr.. c>lnošay med Portugalko in FranC;jo sWienar Zeitung« članek pod naslovom iiiUcmn krogih so v zadnjem času mnogo j »Bistveno k važnemu vprašanju« ki so tra govori o po;«kus.:'h ožiivl.enja avstrijskega l ponatisnili danes vsi ostali dunajski listi '.ll-Picro 0» lwni.i It-i ... i. ~ > clrn»v\ Kočljiv položaj Marlda Priprave za nov splošen napad na špan&korestolnico Prodiranje nacionalistov proti Atoiji London, 11. £ebr. d. Španski nacionalisti se pripravljajo po zavzetju Malage za novo ofenzivo proti Madridu. Njihov načrt je, špansko glavno mesto najprej popolnoma obkoliti, potem pa preiti v končni napad. Nacionalisti so baje že zasedli posamezne griče, ki obvladujejo cesto profe Valenci>> Na ta način obladujejo šest immed sedem oest, ki vežejo Madrid z vzhodno špansko obalo. Le cesta, ki vodi preko Gttadalaja-re, je še prosta, vendar irruaro v Madridu od mje malo koristi, ker predstavlja velik ovinek. Nacionalistične komunikeji tirfejo. da so se vladni napadi v pokrajinah Granade Jn Cor-dobe ponesrečiiLi. Čete generala Quoipa de Liano prodirajo iz Malage proti Alm-eriji, kamor so se umaknile vladne čete in kjer jih neprestano obstreljujejo nacionalistična letala fcer vojne ladije. k; ogrožajo tudi pristanišče v Motrila. V Malagi, so nacionalistične čete aretirale ogromno število ljudi. V ostalem si očitajo nacionalisti m republikanci drug drugemu največja grozodejstva Nacionalisti trdijo, da je bilo v zadnjih 6 meseoft v Malasri umorjenih do 5.000 ljudi valen^jska vlada pa objavlja, da je več tisoč italijanskih in arabskih vojakov, Id so skupaj z karlratj jn falangisti vkorakal,- v Malago. brezobzirno plenilo in pobijalo prebivalstvo. Kaikor po- posetu primernega poudarka: Holstiju so priredili sprejem, ki bi mogel biti z njim zadovoljen tudi bolj razvajen diplomat. V celem pa kaže ta poset, da se evropsko ozračje kljub vsemu vendarle čisti. roča »Timesov« dopisa jg civilni guverner v Malagi, ki so pa^novaij nacionalisti, odredil prebivalcem i amrtoo kaznijo, da morajo oddati vse ct. Nacionalisbrodrli 100 km oaalage Gibraltar, 11. febr. i Uradno poročajo, da so čete generaJueipa de Liana zavzele Motril, kakšniho km vzhodno od Malage, ln da prod-, nacionalisti proti Almerlji. Boji pred Mridosn Madrid, 11. febr. AA»txxr za obrambo Madrida je opoldne i naslednji komunike: Nacionalisti so včeraj >novili napade v odseku La Moncloa, o univerzitetne naselbine in v odseku Eitia. Vso noč so se vršili srditi boji, vtr Ee nasprotniku ni posrečilo om adtxxstojank republikanskih čet. Ljudska Snta tudi na Poljcem? Varšava, 11. febr. br. Sj naraščajoče Propagande za osnovanje lce fronile na Poljskem so desničarske ifce sklenile združiifcj se v enotno radiih nacionalno stranko s ciljem, da razširij«avne o^o^ po načelu voditeljsrtva ter uj0 korpora-tivni sistem. Politične straanaj ^ . v bodoče popolnoma izkljui -a javnega j življenja. ' 1 egifcimističnega g,banja, ki išče nov n po-tT. ,z.a .uve'J avl j en je v avstrijskem javnem življenju. Leg-trmistj so v glavnem razdeljeni, na dve skupim. Glavna skupina zagovarja restavracijo habsburške monarhije na sedanjem omejencm obsegu avstrijske republike in se po sedanji državni zastav; imenuje trdeče beio-rdeča,< skupina. Njen vodja je bivši posl .nik VVjesner. ki je prav te dm; odpotoval v London, kjer bo predaval o legjtkiKBtijčni iueji v Av6f.rij:. Drugo skupino vodi upokojei»i polkovnik Wolff, ki ffovarja obnovo habsburške .nOnarhije na starj avstro-ogrski podlagi. Woiifove pristaše nazivajo zato tudj »črno-žolte« legi timiste- V informiranih krogih zatrjujejo, da je treba neposredni povod sedanje povečane aktivnosti legftimistov fekati v av&trij&ko-iie-roškem sporazumu z d-n« 11. julija lanskega leta. Legitimisti teinu sporazumu niso naklonjeni, ker mislijo, da je le podžgal tiste kroge, kj so proti restavraciji monar-WJe in bojazni, da ne b| to škodilo veleneni-škj ideji. Zato bo Legitimeti močno pritiskal} na kanoelarja Sdlirjschrujigga, da bi zaradi sporazuma z Nemčijo ne dopustil nobene notranjepolitične izpremembe. Njih -iite'-venerja je nedvomno uspela saj je dr. Sobni&iahnrgg na velikem zborovanju done vinske fronte na Dunaju v oktotoru fsreono poudaril, da je monarhistično vprašanje v Avstriji n« dnevnem redu ker se i»e da wta-j/,latt-f*> omejitev lecrit-imističinrjh niljev na sedanje avstrijske meie še bo!j podčrtal ln oelo ferazfl željo da bi bila na mestu primerna zadevna obvezna izjava pretendenta Otona. češ da je lesritjmjzem v Avstriji mogoč in aktualen samo v tej oMikj. Monarhija nar hi hja potemtakem le nekakšna krona sedanje avstrijske zgradbe. Legitimrzem bi v ftem okviru predstavljal potrditev sedanje meje med Avstrijo in Nemčijo in bi bil Izraz odpora proti politik} nacionalnih prenapetežev. ki zagovarjalo tesno spoiitev t Nemčijo. Glede raz%>nja legrtiro^stične-pa pokreta v Avstriji je W>i««nier sicer zelo samozavesten , vendar se zdi da se v vr-stdh rd^ečeJbelo-rdečrh avstrijcoV-fr IeDer Angriff«, ki prihaja do zaključka, da bi zmaga legitimi-stične ideje v Avstriji pomenila konec avstrijskega nemštva. Tudi »Frankfurter Zeitung« prinaša daljši dopis svojega dunajskega dopisnika o vprašanju restavracije in jo seveda z nemškega stališča odklanja, ker domneva, da se za avstrijskim legitimizmom skrivajo samo tiste sile, ki bi rade preprečile nadaljni razvoj avstrij-sko-nemžkih odnošajev na podlagi avstrij-sko-nemškega sporazuma z dne 11. julija lanskega leta. Pred sestankom Balkanske zveze Atene, 11. febr. g. Rumuns!k;j zunanji mi* nnster Antonescu je obvestil grško vlado, da bo prispel v Atene po programu. V Beogradu ga pričakujejo za soboto ter bo skupno z jugoslovenslcjm min. predsednikom dr. Stjojadiinovjčesn odpotoval v Atene Ankara, 11. febr. AA- Jutri zvečer bo zunanji minister dr. Ruždi Arae odpotovali ▼ Atene na zasedanje sveta Balkanske zveze. Obenem z zasedanjem Balkanske zveze bo zasedala v Atenah tudi glavna skupščina zveze balkanskega tiska in izredna konferenca časopisnih agencij držav Balkanske zveze. Trgovski zakonik sprejet Živahna razprava o Sokolstvu na včerajšnji interpela-cij&ki seji narodne skupščine Beograd, 11. febr p. Narodna skupščina ie imela danes dve seji. Dopoldanska je bila posvečena razpravi o interpelacij posl. Grdjiča glede Sokolstva. Razprava o tem ie bila izredno živahna. Interpelacija se ie obračala "na ministra dr. Kožuila, ki sokolski župi Mostar ni naklonil nikake podpore za njeno akcijo v okviru Petrove so-kolske petletke. V teku razprave pa so se obravnavali tudi drugi primeri, ki kače jo današnji položaj Sokolstva. Na popoldanski seji je narodna skupščina zaključila razpravo o novem trgovskem zakoniku. Zaikon ie bil defi-nitivno sprejet. Tudi danes sta o njem govorila le posl. Ivan Mohorič in zastopnik vlade dir. Milan škerlj. Seje skupščine so bile nato odgodene do torka, da bo med tem državni proračun s finančnim zakonom v finančnem odboru skupščine dokončno sprejet. V torek bo skupščira obravnavala in ^aiconila nekaj konvencij, o katerih je MKuipščinski odbor za konvencije sestavil potrebna poročila in jih danes narodni skupščini tudi predložil. Potemtakem bd se imela v sredo pričet^ načelna razprava o državnem proračunu in finančnem zakonu. Delo mostarske sokolske župe Dopoldanska seja se je pričela ob 10.50. Vodčil .jo je podpredsednik Markič. Čim je bi'l precitan zapsnijik Je skupščina prešla na dnev™ red, k razpravi o interpelacijo nar posl. Riste Grdjiča na gradbenega mrn-istra dr. Marka Kožula. zakaj kljub ponovni prošnji ni mosfarski soko'ek župi nakazal pod-T>o.re za gradnjo 90 vodnjakov v raznih kra jilh Hercegovine, kjer vlada poleti silno pomanjkanje vode. Sokolska župa Mostar je pričela gradi t. i te vodnjake v okviru Petrove sokolske petletke. Posl. Grdjič ie utemeljeval svojo interpelacijo. Poudarjal je da s° je tudi sokolska župa v Mosfarju odločjila oddolžijtf ee sj>o-minu kralja Aleksandra Zedinitel.ja z iirten-Kiivnim deloin za ljudstvo. Področje župe ©l»ega. zapuščene k.rnške pokrajine kjer poleti silno primanjkuje vode. So vasi, ki mora,o po pet in več ur daleč hodit; po vodo. Zato se .je župa odločila, da v teh krajih zgradi 00 vodnjakov. Senat kraJjevne Jugoslavije je za to akcijo pokloni lO.OHO D;-n. Z upa sama ie zbrala 150 00:) Din. precejšnji znesek pa so nabral« toda razni lista. k; so podprl i koristno akcijo župe Posl. Grdjrč je podrobno op:eoval delo mostarske župe za pnvzijgo živVen;skega nivo j-; na svojem o'moč ju. To njeno delo r je prkiobflo slovesa že tudi izven mei n«š? države in ponovno so ž.e p!>šli sokolski delavci k Bo'garije m Češkoslovaške, da ga prou-V. Župa ima danes 150 kmečkih so-ko'skih čet. Na njenem območju je 14 so-ko!sk;,h domov. Med društva im čete je razdelila mnoco vasronov semevske pšenice. J 50.000 sarlnrh drevesc in skoro 1 milijon gozdnih yid;ik. Povfvoi navaja ljudi k umnemu ob le!ovant:u zemilje. povsod si prizadeva dvigniti civjiliiza^io in kulturo. Ne plast se noben'h naporov samo da bi omilila bedo in pomanjkanje v teh siromašnih krajih. Ko se je te dni mudil v most/irski žurv starešina Slovanske sok o' si > zveze dr. Bukov-sk-- je sam noložiil temeljni kamen nekemu vodnjaku ki ga grade požrtvovalni! Sokoli. Reke! je. da je še malokje naletel na ljudi k; hi tako do dna razumeli Tvrša in nie-govo idco'o«riV>. kakor člani moFt-irske žu-Pe v nada jnjih zvaj?ni;h je pos! Grdjič obravnaval današnji rv^ožaj Sokofstva v nekaterih nfkrr.V-n^h države Odgovor ministra dr. Kožula Imlerpelantu ,e ougovoril tinmster dr. Mars ko Kožui, ki je dejal, da je dejansko prejel od sokolrike župe mostarske dve prošnji za podporo. Na žalost pa je moral ugotoviti, da e-o bili šest mesecev prei po banskih upravah razdeleni že vs; razpoložl jivi kred ti za javna dela- Program po katerem so se me* li uporabti, «se je nanašal tudi na področje, na katerem deluje inostareka eokoiska župa. Tem krajem je bil dodeljen kred?! za zgra ditev okrog 2(| vodnjakov. Podrobno je nave* del, koliko kreditov odpadlo v tem okviru na vsak posamezni kraj. Zahvalil se ie nn* terpelantu za dobro namero, ki io je hote! doječi s to interpelacijo jn Poudaril, da sani spoznava potrebo, da je tem krajem treba preskrbeti vode v bodoče si bo prizadeval da take akcije deianrko podpre. On sam visoko ceni plemenito prizadevanje Sokolstva V me;ab možnost.-; bo sokolska župa v Mosta ru še to |eto dobila na razpolago sredsitva. da I »o 'phko svoio akcijo nadaljevala. Posl- Grdjič je ministru odgovoril in nažte val, kako eo bi-M razdeljeni od ministra ome njeni krediti. Prosil je ministra naj v bodoče vpošteva predvsem stvarne potrebe ljudstva Interpelant je nato zopet razpravljal o po" ložaju Sokolsdva zlasti v Sloveniji. Prj tem je prišlo ponovno do ostrega prerekanja med opozicijskimi in vladnimi poslanci. Minister dr. Kožul se je glede na izvajanja iinterpelanta Grdjiča še enkrat oglasil in poudaril, da je dajal kredite le po stvar« nih potrebah. Če ni bdo tako. bi se ne bilo zgodilo, da so m nog j krajo, ki jih zastopajo poslanci iz opozicije, dobili več kreditov, kakor pa kraji, kq jih zastopajo poslanci iz vladne večine. Govor ministra dr. Rogiča Zatem je govoril minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič, ki je menil, da se interpelacija njega neposredno sicer ne tiče, da pa se vendar nanaša na Sokolstvo, ki spada v njegov resor. Kr. vlada smatra Sokolstvo, to našo največjo nacionalno organizacijo za organizacijo, ki je nad vsako politiko in nad vsemi političnimi strankami. S tega mesta odbijam z indignaeijo vse trditve, da bi kr. vlada delovala proti interesom naših sokolskih organizacij. Mi smatramo nacionalno delo našega Sokolstva za potrebno delo in posebej cenimo njegovo kulturno in socialno misijo, ki se kaže baš v primeru mostarske sokolske župe. S tega mesta naglašam, da je kr. vlada v vseh dosedanjih proračunih, pa tudi v tem dodelila savezu Sokola kraljevine Jugoslavije podporo, kakor je določena že po zakonu o Sokolstvu in ki znaša po sedanjem proračunu 6 milijonov dinarjev. Pri debati o proračunu ministrstva za telesno vzgojo naroda bom navedel še podrobne podatke o delu vlade za Sokolstvo, ki se ne omenjuje le na navedeni znesek. Znatni so izdatki tudi za sokolska stadiona v Beogradu in Zagrebu. S posebnim vladnim amandmanom je določena podpora za veliki sokolski zlet, ki bo prihodnje leto v Skoplju. To sem navedel le zaradi tega, da boste videli, kako daleč je kr. vlada od misli, da bi dopuščala, da bi se v naši državi Sokoli preganjali. V ostalem je minister pozval vse poslance, naj morebitna pritožbe glede Sokolstva zberejo in o njih sestavijo posebno interpelacijo, na katero je pripravljen takoj odgovoriti. O razmerah glede Sokolstva na Hrvatskem in v Sloveniji sta nato govorila še posl. Sekula Zečevič in Manfred Paštrovič, o kulturni misiji Sokolstva pa posl. Mita Dimitrijevič, katerega govor je izzval izredno pozornost. Vsem je odgovarjal minister dr. Kožul, ki je zlasti polemiziral s poslancem Paštrovičem. Pri tem je vnovič prišlo do ostrih besednih spopadov med poslanci večine in opozicije. Ko je govori] še posl. Voja Lazič, je bila interpe-lacijska debata končana. Podpredsednik Markič je sejo zaključil in napovedal drugo za popoldne ob 16. Trgovski zakonik Popoldanska seja se je začela z enourno zamudo okrog 17. Vodil jo je predsednik čirič. Tajnik je sporočil, da je kmetijski minister predložil skupščini v odobritev uredbo ministrskega sveta o likvidaciji kmečkih dolgov. Izvoljen bo poseben odbor, da bo to uredbo proučil. Skupščinski odbor za mednarodne konvencije je predložil poročila o konvencijah, ki jih je že obravnaval. Objavljene so bile tudi nekatere interpelacije, med njimi interpelacija posl. Lenarčiča in tovarišev na finančnega ministra glede tiskovin, ki jih izdaja uprava državnih monopolov. Nato je narodna skupščina prešla na dnevni red. Tudi danes sta o posameznih poglavjih trgovskega zakonika govorila le nar. posl. Ivan Mohorič in zastopnik vlade univ. prof. škerlj. Debata se je nadaljevala od poglavja do poglavja dokler niso bili, vedno z večino glasov, sprejeti vsi paragrafi novega trgovskega zakonika. Pri zaključnem glasovanju, ki je bilo okrog 8. zvečer, je bi! zakonik dokončno odobren s 178 proti 41 glasovom. Prihodnja seja skupščine bo v torek dopoldne. Iz Sinančnega odbora Finančni odbor narodne skupščine je na sinoini seji razpravlja' o proračunu gradbenega ministrstva in ta proračun odobril. Dane? je obravnava! proračun m nistrstva za telesno vzgojo Razpravo je uvede] minister dr. Rogič z daljšim ekspozejem o delu svojega resora Po debati, v katero je med drugimi posegel tudi pos1 Ivan Prekoršek, je bil tudi ta proračun sprejet z večino glasov Na prihodnji rej; bo f~. lančni odbor začel razpravo o proTČtnu iržavn'h dohodka- Kov manever Nemčija bo zahtevala sedaj še vrmtev izplačanih reparacij da bi izsilila ugodnejše koncesije ?lede gospodarske ekspanzivnost? Pariz, 11. febr. o. Današnji Usti poročajo jz Berlina, da so v tamošnjih krogih razširjene fašistične vesti, po katerih na merava Nemčija poleg kolonij zahtevati tudi vrnitev reparacij, ki jih je v smislu versajske mirovne pogodba plačala posameznim državam. To stališče bo na jutrišnjem zborovanju stranke v Berlinu obrazložil minister za propagando Gob bels. čigar govor bodo prenašale vse nemške radijske postaje. Po informacijah pariškega tiska zavzema Nemčija stal šie, da je Hitler v svojem zadnjem govoru svečano preklical vsiljeno priznanje Nemčije, da je zakrivila svetovno vojno, -škratu česa: so , tudi naprtili plačilo reparacij. Ker ta določba versajske mirovne pogoibe sedaj ne obstoja več, bo Nem. čija zahtevala vrnitev že izplačanih reparacij, prav tako pa tudi plačilo odškodnine za ves vojni material, ki so ga zavezniki l. 1918 zaplenili in uničili Posebno odškodnino bo zahtevala tudi za potopi je-no nemško vojno mornarico. V pariških krogih sodijo, da gre pri tem le za nov manever Berlina, ki bi hotel s temi zahtevami izsiliti ugodnejše koncesije glede kolonij in gospodarske ekspanarivnosti Nemčije v znak priznanja odškodnine za reparacije. Zasedanje gospodarske Male antante Dubrovnik, 11. februarja, o. V ponedeljek se začne tukaj zasedanje gospodarskega sveta Male antante. Delegacije so že prispele v Dubrovnik, kjer so se začeli pripravljalni razgovori. Na dnevnem redu je sestava podrobnega načrta za medsebojno izmenjavo blaga za tekoče poslovne Vft« i^Hrvati, je nadaljeval g. Pribičevič, se lahko abstinirajo od dela v narodni skupščini, ker so vsi skupaj v enotni opozicijski organizaciji. Srbi pa smo razdeljeni na poslance, ki sodelujejo v skupščini, in na poslance, ki se abstinirajo. Hrvati si pomagajo z vsenarodino organizacijo, ki jim omogoča samopomoč, srbski poslanci z Mačkove liste pa ne moremo storiti ničesar za svoje volilce. Na vse to ne opozarjam morda zato, ker bi želel vstopiti v skupščino, marveč v opravičilo, ker že dolgi dve leti ne morem za svoje volilce ničesar doseči. To me tudi najbolj grize«. Milan Pribičevič se je končno še enkrat vrnil na hrvatsko vprašanje in izrazil svo je globoko prepričanje, da je mogoče ustreči hrvatskim zahtevam na način, ki ne bo prav nič škodoval interesom pre-čanskih Srbov. S poudarkom je zaključil: »Pod nobenim pogojem ne bomo pristali na kako krivico napram Srbom na Hrvatskem. V tem oziru stoji za naani ves srbski narod«, Proračunska seja v Mariboru Maribor, 11. februarja. Nocoj je mariborski mestni svet razpravljal o proračunu mestne občine za leto 1937/38. Seji je predsedoval župan dr. Juvan, ki je med drugim poročal, da je mestno avtobusno podjetje zaprosilo za koncesijo za vožnjo na progi Sv. Benedikt-Gornja Radgona. O novem proračunu je poročal m s. Hrastelj, ki je med drugim poudaril, da je popolnoma uravnotežen. Pri mestnih podjetjih so dohodki preračunani čim višje, ker bodo pač v prid vsej občini. Mestne davščine so ostale iste, kakor so bile leta 1936/37. Doklade na direktne državne davke so ostale neizpremenjene. Preračunane davščine predstavljajo skrajni maksimum in je zmanjšanje nemogoče. Najtežje breme za mestne finance pomenita amortizacija in obrestovanje mestnih dolgov, saj zahteva anuitetna služba nad tretjino proračuna mestnega zaklada. V letu 1936/37 je bilo dokončno odplačano eno posojilo v nominalnem znesku 800.000 din pri občinski hranilnici na Vrhniki. V letu 1936^37 so bila vsa posojila pri Mestni hranilnici v Mariboru v približnem znesku 18 milijonov dinarjev konvertirana in uni-ficirana na ta način, da se je najelo posojilo v državni Hipotekami banki. Mestnih dolgov je bilo ob koncu leta 1935/36 62.125.597.24 din, leta 1936/37 je bilo odplačanih 3,126.660.70 din, na novo pa je realizirano posojilo 8,600.000 din, tako da so znašali dolgovi ob koncu leta 1936/37 65,598.936.54 din. Izdatki Proračun, ki izkazuje 57.210.170 din dohodkov in prav toliko izdatkov, je bil v načelu sprejet. Posamezne postavke so naslednje: Prejemki mestnih uslužbencev 5.689.730 din, preskrbnine 1,116.520 din, izdatki splošne mestne uprave 1,096.900 din, materialni izdatki mestnih davščin 266.500 din, materialni izdatki za mestne dolgove z anuitetami 8,382.600 din, vzdrževanje cest, trgov, parkov in kanalov 2,410.890 din, za gasilstvo 174.500 din, za zdravstvo 2,053.500 din, za socialno skrbstvo 3,390.000 din, za šolstvo 1,380.550 din, za znanost, umetnost in prosveto 263.900 din, za obrt, trgovino in tujski promet 190.000 din, za vojaški urad 20.000 din, razni prispevki za policijo, bolnico in proračunska rezerva, 1,064.390 din. Dohodki Med dohodki izkazuje splošna mestna uprava 249.290 din, mestne davščine 16,848.080 din, obresti začasno naloženih glavnic in povračilo anuitet 6,041.340 din, odškodnina za javni svet 810.950 din, dohodki mestnih podjetij 33,091.800 din. Proračun je bil v načelni in podrobni razpravi sprejet soglasno. Socialisti se seje niso udeležili. Sprejeta je bila nato tudi finančna uredba k proračunu, ki pravi, da niso dopustni prenosi med posameznimi partijami, med osebnimi in materijal-nimi izdatki ln da mora s proračunsko rezervo razpolagati mestni svet. Krediti odobreni za podpore in subvencije se ne smejo zvišati lz proračunske rezerve. Pr&v tako se ne smejo zvišati iz proračunske rezerve krediti, določeni za osebne izdatke, pač pa se morajo zvišati krediti za nove pokojnine. V letu 1937/38 Izpraznjena službena mesta se razen v primerih neobhodne potrebe ne smejo izpopolniti. Otvoritev Fisinih tekem Minister dr. Spaho v Pragi Praga. 11. februarja. AA Jugoslovenski prometni minister dr. Spaho, ki se je nekaj dni mudil na Češkoslovaškem, Je danes zapustil Prago Praga. 11- februarja. A A. Predsednik republike dr Rer.eš je spreiel v avd:enri ju» goalovenskega prometnega ministri dr Meli-meda Spaha v spremstvu poslanika dr. V. Protiča. Chamonlx, 11. februarja. Danes popoldne ob 17. so bile svečano otvorjene letošnje Fisine tekme, ki so prvič v njihovi zgodovini obenem tudi tekme za svetovno prvenstvo. V Chamonixu so zbrane že stotine tekmovalcev in številni oficijelni predstavniki vseh najbolj znanih smučarskih držav Evrope, prišli pa so tudi Američani in Kanadci. Fisa je do zadnjega računala tudi z udeležbo Japoncev, ki pa niso prišli, ker je Japonska v sporu s Fiso zaradi amaterskih vprašanj in organiziranja prihodnje zimske olimpiade. V mestu samem skoraj ni snega in tudi vreme ne obeta novega, pa se že govori, da bo treba nekatere proge, posebno one za smuk in slalom, preložiti v višje lege. Otvoritev je bila točno ob 17. ko se je začel defile vseh udeležencev. Tekme je otvoril predsednik Fise, norveški major Oestgaard. V sprevodu pred častno tribuno so korakale vse državne reprezentance, nemška kot prva, jugoslovenska kot predzadnja in francoska kot zaključna. Tekmovanja se začnejo jutri ob 9. dopoldne s stafetnim tekom na 4X10 km, v k- terem bo startalo 16 državnih ekip. Kakor znano, bodo Jugoslavijo v tej hudi konkurenci zastopali Knap, Klančnik Lojze, Smolej in Žemva. Zmaga v vojaških tekmah Pustevna pri Frenštatu, 11. februarja. Danes ob 9. so se tukaj ob navzočnosti ministra za narodno obrambo Mahnika začele smučarske tekme vojaške Male antante, na katerih sodelujejo Jugoslavija, Ru-munija in češkoslovaška. Danes so bile patruljne tekme na 30 km, združene s streljanjem. Zmagala je češkoslovaška patrulja s poročnikom Lammerjem in rodovi Tvržnikom, Kocourjem in Musilom v času 2:56:49. Drugo mesto je zasedla rumunska patrulja pod vodstvom nad poročnika Ghertnerja, tretje mesto pa jugoslovenska pod vodstvom podporočnika Cr-noborija. Snežne prilike so prav dobra. Zapadlo je 15 cm novega pršiča, temperatura pa je stalno pod ničlo. Škoti in Jugoslavija Beograd, 11. februarja. AA. Ang^eSki pu-Uiai^t Rrace Lo".khart je imel »noči zanimivo predavanje v nalnito polnih prostorih ainigle^o-ameaikansko-jiigoslovenskega kluba. Potem se je uideležiJ snoči večerje, ki so jo njemu na čast priredi'; prijatelji Ve-Itke Britanije m Aunenjke v hotelu Br stolu. Na večerji je bilo mnogo ucrlednih osebnosti. med njimri tudi trgovinski minister dr Vrbaifč britanski poslanik sir D ona M Campbell in britanski sofijsk«' poslanik Pe terson. ki je v sodteh pr, sini CampheMu. Po konča«ni večerji je Lockiharta pozdravi bivči pos'anik dir. Mtfojev.ič, fc- je v svo jem govoru navaja! tradicionalne zveze med našo kraljevino in Veliko Britaniio. 7j\ njim je govoril posl- Mita Dimitrijevič, nakar je 1/O^lcibn.rd toplo pozdravljen po vseh prisotnih v zanimivem govoru dejal med drugim, da so z« dannšnie odlično razmerje ki vlada iwd Slovana sploh in Britanci najbolj zaslužni Škoti med katere se šteje tudi sam. Poudarili je. da sta od zadnjih treh br',tankih poslanikov v Beogradu. dva bila Škota, prej siir Henderson. zda; pa str Campbell Škot? takoj vzljnibijo Ju ■*r»sla vi jn kakor hitm oridejo s«m. s^i jih osvoj; s svojo naravo k? jih tako zelo spominja na njihovo domovino. Ob koncu svojega govora, je Lockhard po-udarjl svoje simpatije za našo državo tn svoj© veselje, da je mogel ugotoviti velik napredek ki ga je Jugoslavija dosegla zadnjih 15 let. odikar ga nj bilo pri nas. Letalska nesreča v Berlinu Berlin, 11. februarja- br. Davi se je pripetila na Seestrasse. enri najživahnejfiih berlinskih u.lic, huda letalska nesreča. Dvorno-torno vojaško letalo «e je med pofletom nad mestom vnelo m je treščilo na ulico. Pert mož posadke je bulo ubitih, veliko štev;4o slučaj« nih pasantov jn več nameščencev električne cestne železnice pa nevarno ranjenih. Ker je letalo prišlo v stik s tramvajsko žico, je nastal kratek stik im bi'l v vsem okraju promet za dve uri ustavljen- Del ulice, kjer se je pripetila nesreča, so takoj zaprli. Vremenska napoved Zemunska: Toplo vreme, nova pooMa-čitev v vsej državi z dežjem v vzhodni polovici in severnih krajih Raatfasnilo se bo nekoliko v vzhodnih in južnih krajih. Zagrebška; Toplo, oblačno ponekod dež. Dunajska: ^spremenljivo, ponekod od časa do časa padavine, temperatura se ne bo mnogo izpremenila. Maši kraji in ijndfe Inž. Milan šuklje na zadnji poti Ljubljana, 11. februarja. Včeraj ob 17. so pozemske ostanke inž. Milana Šukljeta pripeljali z Golnika v Ljubljano. da ga na njegovem domu v Beethovnovi ulici položc na mrtvaški oder. Tja so ga danes ob prvih jutran jih urah prihajale kropit množice prijateljev in znancev od blizu in daleč, a s seboj so prinašali cvetja in vencev, da je bila kmalu vsa krsta zasuta z njimi. Danes popoldne se je vršil pogreb, ki se ga je udeležilo izredno veliko število ljudi. Dež, ki je narahlo pršil in ki se je kasneje sprevrgel v nadležno sodro, ni mogel razredčiti vrst, ki so ves čas vztrajale pred hišo žalosti. Štirje duhovniki so na hišnem pragu opravili prve posmrtne molitve, nakar je prvi spregovoril ob krsti predsednik Zbornice za TOI Jelačin in izrekel pokojniku zahvalo za vse delo ki ga je položil v prizadevanje akcijskih odborov za zgradbo železnice Št. Janž—Sevnica in za zgradbo nove avtomobilske ceste Ljubljana—Sušak. Z vsem svojim delom je najlepše dokazal, da je bil vreden sin svojega velikega očeta. Predsednik Zveze industrijcev. ravnatelj K rejci iz Ruš. je slavil pokojnikove zasluge kot enega glavnih delavcev v organizaciji slovenskega gospodarstva. Vztrajnost in optimizem- s katerima se je inž. Šuklje loteval vsakega dela, sta vredna da ostaneta vsem nam za vzgled. Zadnji je spregovoril urednik Terseglav v imenu Ljubljanskega kluba nato pase je po Beethovnovi ulici, Aleksandrovi, Tyrševi cesti in dalje proti Sv. Križu razvil veličasten žalni sprevod ob gostem špaliriu obakraj cest. Za krsto, do vrha obloženo s cvetjem je stopala globoko užaloščena pokojnikova rodbina z ostalim sorodstvom, nato pa se je razporedila dolga vrsta predstavnikov oblastev, korporacij m organizacij med njimi ban dr. Natlačen z načelnikom oddelka za trgovino, obrt in industrijo dr. Marnom in šefi ostalih oddelkov. predsednik mestne občine dr. Adle-šič z načelniki mestnih uradov, rektor univerze dr. Samec s prof. dr. inž. Kralom, narodna poslanca dr. Fux in Rajko Turk, predsednik Jelačin z zborničnimi tajniki, predsednik Zveze industrijcev Krejči z ostalimi člani uprave in sekretarji, predsednik Narodne galerije in Ljubljanskega klubi dr \Vindischer, predsednik Pokojninskega zavoda dr. Vrančič, predsednik Avtoklu-ba Praprotnik. predsednik Ljubljanskega velesejma Bonač, generalni direktor TPD Skubec z direktorjem dr. Vrhuncem in generalnim tajnikom Pogačnikom direktor ljubljanske podružnice Narodne banke Gregorič in direktorji ostalih denarnih zavodov. direktor Uoiia za upravo Narodnega gledališča, predsednik ZKD ravnatelj Je-ran, in še množica predstavnikov naših kulturnih in strokovnih organizacij. kot mm&ni delavec Litija, 10. februarja. Dobrava, planota, ki veže Šmartno z Litijo, je vsa brez snega in v objemu sonca, čeprav smo šele v prvi polovici svečana. Ljudje hite po klancu in vsak prede med potjo svoje misli. Ko pa pridemo na spodnji preves Dobrave, kjer se odpira pogled na Uštjc in Šmartno, pa na javorski hrbet, na pogorje Feličvrha in Velike gobe, in še na ostale tri strani, ki so kronani s Sv. goro, Mamolom, Prežganjem in ostalimi zasavskimi obronki — nam te dm zastane govorica in sc v tihih mislih spomnimo nedavno umrlega šmarskega nadučitelja Mihe Debelaka. Tu na prekrasni razgledni točki smo ob sadovnjaku našega prosvetnega veterana. Še ko je vzgajal šmarsko mladež, si je želel počitka sredi svojih številnih prijateljev in znancev in si je kupil na Dobravi zemljišče, zasadil je sadovnjak in si pripravljal stavbišče za svoj tuskulum .. Pa se mu je načrt sprevrgel; ko je preje! dekret za upokojitev, se je od nas odselil na Gorenjsko na obrežje Blejskega jezera. Točno pred desetimi leti je odšel od nas in zdaj smo zvedeli za njegovo smrt šele na dan pogreba iz »Jutrove« osmrtnice. Prepozno, da bi se šli poslovit od prosvetnega vzornika in se zahvalit za vse, kar je dal Miha Debelak šmarski dolini, šoli in učiteljskemu stanu. V vedno svetlem spominu bo ostal sedanjemu rodu blagi mož. Večino službe je preživel v litijskem srezu. V Šmartno je prišel iz Zagorja, tu pa je potem učiteljeva! četrt stoletja. Ko je uredil šolo, se je lotil gospodarskega in prosvetnega dela med vaščani. Ustanovil jim je obrtno nadaljevalno šolo in je tako skrbel, da se je ie od nekdaj dober glas šmarskih obrtnikov še povečal. Neštete ure je preživel ob knjigah Kmečke hranilnice in posojilnice, ki ji je bil 17 let tajnik. Pomagal pa je tudi v vseh naprednih društvih. S svojim svakom, pred meseci umrlim litijskim naduči-teljem Bernardom Andoljškom sta stopila na čelo stanovskega gibanja med učitelj-stvom litijskega sreza in sta se borila za stanovski ugled in za napredek šolstva. Oba sta bila v okrajnem šolskem svetu in seveda tudi med voditelji v učiteljski organizaciji. Skoraj istočasno sta odšla v pokoj in skupaj sta bila izvoljena za častna člana JUU. Par mesecev za Bernardom je odšel zdaj še pobratim Miha ... Miha Debelak, gorenjski rojak, je bil velik prijatelj narave. In je razumel humor. Edino zabavo po težkem šolskem in ostalem dnevnem delu je našel ob naših potokih. da je bil kmalu na glasu kot izredno vnet ribič. Na ribiških pohodih je našel vedno dovolj prilike, da je prišel v stik s kmečkim prebivalstvom, ki mu je bil svetovalec in vodnik. Politično se je tudi udejstvoval in je bil zaveden naprednjak, mož neomahljivega značaja, ki je moral prestati marsikatero bitko, klonil pa ni niti za las nikoli! Zgledno je bilo Debelakovo družinsko življenje, s soprogo sta vzgojila 5 hčera in sina. Hčerka gdč. Joža je bila med prvimi slovenskimi inženjerji, ki je bila diplomirana v ČSR. Ob slovesu iz Šmartna mu je vse hitelo izkazovat zahvalo za marsikaj, kar jc dobrega nudil šmarski dolini in srezu. Prejel je več diplom častnega članstva, tudi šmar-ska občina mu je podelila svoje najvišje odlikovanje. Vrlemu narodnjaku in vzornemu učitelju bomo ohranili vsi. ki smo ga poznali, hvaležnost in časten spomin. Naj sladko sniva v senci Triglava, v najlepšem predelu svobodne zemlje, ki jo je Miha z vsem srcem ljubil in ji služil! Jože Zupančič. Rojstvo in smrt v Ljubljani Število rojstev narašča, umrljivost pada Ljubljana. 11. februarja Po podatkih, kj jih je zbral mestni fizikat v svojem letnem poročilu, je bilanca rojstev in smrti za preteklo leto v Ljubljani precej razveseljiva. Lan;, se je rodilo v Ljubljani vsega skupaj 2337 otrok, med njimi 55 mrtvorojenih, a matere domačinke so rodile 1012' otrok, med njimi 21 mrtvorojenih. Če upoštevamo samo zarod iz mesta odpade prj 81.000 prebivalcev, kolikor jih šteje Velika Ljubljana na 1000 prebivalcev 12.5 rojistev, kar znač' občuten napredek nasproti lanskim 10.9. Izmed stalno v Ljubljani bivajočih ie lani umrlo 835 oseb C410 moških in 425 žensk). Umrljivost Ljubljančanov je znašala torej 9.94 na 1000 prebivalcev Medtem ko je v letu 1934. število smrti že preseglo število rojstev, so številke predlanskim izkazale majhen naravni prirastek. ki se je lan; £e znatno zvišal Ra?.en domačinov jo umrlo lani še 525 oseb iz drugih krajev (331 mo- ških jn 194 žensk) tako da je skupno lani umrlo v Ljubi;ani 1360 oseb- Najvišjo številsko umrljivosti beležimo pr; boleznih srca jn žil (130), potem pa slede ostarelost (113). rak in sorodne tvorbe (96). bolezni dihal (82) bolezni centralnega živčevja (80) razne »bitke tuberkuloze (75). bolezn.; prebavil (65). bolezni dojenčkov (56) samomor (31), smrtne nezgode (24) itd. Med vzroki smrti so petkrat zaznamovane še spolne bolezni, enkrat pa ul>oj. Značilno za Ljubljano je. da je umrljivost za ostarelost jo v Ljubljani že nekaj let na prvem ali drugem mestu. Lani je sto Ljubljančanov umrlo v starosti nad 80 let, 162 v starosti 70 - 80 let. l?<7 60 do 70 let, 112 od 50 do 60 let. Novorojenčkov je v dobi do prvega meseca umrlo 41 dojenčkov do prvega leta pa 42. številke torej kažejo, da umirajo Ljubljančan; po večini v visoki starosti. Porok je bilo lam "97 predlanskim 703. še leto piej pa samo 628. t M. Pregnan vlomilec je ubil starčka Žrtev napada je 70letni posestnik Gorjanc iz Rotmancev Ptuj, 11. februarja. V zadnjem času se je po naših krajih le malo čulo o umorih in je že vse kazalo, da so nastopili v tem pogledu nekoliko m rnejši časi. Naenkrat pa sta Ptuj in vso okolico spet vznemirila dva umora. Prvi že znani tragični dogodek se je pripetil v Turnišču, kjer je posestnik Mo-horko do smrti zabodel svojo ženo Marijo. Na pokopališču v Hajdini so baš obdu cirali njeno truplo, ko so orožniki pripeljali v ptujske zapore že drugega morilca 351etnega Ferdinanda šmigoca, viničarja iz Rotmancev v Slovenskih goricah. Šmigoc je na Silvestrov večer vlomil v vinsko klet 701etnega posestnika Ivana Gorjanca v Rotmancih, ki spadajo v občino Polanšak. Gospodar in žena sta vlomilca opaziia in pregnala šmigoca sta tudi prepoznala, kar mu seveda ni bilo všeč. Ker je bil viničar že prej nekoč kaznovan, je zaradi tega dogodka iskal priliko, da bi se z Gorjancem pogovoril in spravil. Na pustni večer se je zglasil pred njegovo hišo, ki pa jo je našel zaprto. Z njim je prišla tudi njegova žena. Trkala sta na okna, dokler se ni oglasil hišni lastnik, ki pa ^jub ponovni zahtevi vrat ni hotel odpreti, ker pač ni slutil ničesar dobrega. Tudi Šmigočeva žena 42-letna Elizabeta je Gorjanca ponovno nagovarjala, naj odpre. Ko je šmigoc spoznal, da zlepa ne bo ničesar opravil, je pričel s kolom na vso moč razbijati po vratih in oknih, dokler se vrata niso uda-la. Vdrl je v hišo, kjer se je hudo spri z Gorjancem in ga pričel pretepati s kolom. Gorjančeva žena pa je medtem zbežala k sinu Antonu, ki ima svojo domačijo 10 minut daleč cd očetove, in ga jc prosila, naj takoj hiti na pomoč. Tudi staremu Gorjancu se je posrečilo Zbežati na dvorišče, kjer ga je pa šmigoc dohitel in ga z nekim topim predmetom s tako silo udaril po glavi, da se je starček nezavesten zgrudil. Ko je šmigoc videl posledico udarca, je zbežal Anton Gorjanec je našel svojega očeta še zmerom negibnega. Prenesel ga je v sobo, potem pa ga jc dal z vozom prepeljati v bolnišnico. Zdravniki so uvideli, -da •atarčku ni več pomoči. Zato so ga dali sinoči spet prepevati domov, kjer je davi podlegel. Orožniki so šmigoca davi aretirali. Pri zaslišanju je priznal svoj zločin, njegova žena pa je izpovedala, da jo je mož prisilil na pot h Gorjančevim, kjer naj bi se šmigoc in Gorjanec spravila. Gorjan-Čevo truplo so prepeljali v mrtvašnico na Folenšaku, kjer bo jutri obducirano. Radijski aparati, pisalni stroji, hranilne knjižice in kriminal Dva naša mlada umetnika hitita na vso moč, da dovršita viteza iz Manče in njegovega oprodo, (ki pa je baje slovenskega rodu), da vas z njima zadivita na prvem elitnem umetniškem plesa «En Espsnaki bo _ kakor rasno <-» S Kazini 13t L f*i s V predpustnih dneh kriminalni oddelek ljubljanske policije ni imel kdo ve kaj opravka, zato pa so doživeli danes, ko smo po malem že zajadrali v sredo postne ga časa, na lepem toliko živahnejši promet. Davi so se na vse zgodaj odpravili uniformi rani in civilni policijski organi na majhno racijo po mestu in predmestjih in v kratkem času je zeleni avto na-vozil na dvorišče policijske uprave dobršno število sumljivcev in izgubljencev, ki so se zadnje dni natepli v Ljubljano od vseh strani. Ce so z racijo upali, da bodo zajeli tudi primeren odstotek težjih, zašle dovalnih primerov, so se pač ušteli v svo jem računu, zakaj med aretiranci, ki jih je bilo okrog 35 po številu, je bilo največ bednih romarjev iz južnih pokrajin, ki se še zmerom zatekajo v dravsko banovino kakor v nekakšno obljubljeno deželo. Ti ne vabljeni gostje z juga prizadajejo v resnici največ sitnosti zasebnikom po sta novanjih, pri katerih trkajo s kakšnim potrdilom domače občine v roki, da so siromašnega rodu, in pa policiji, ki mora po zakonu posvečati pozornost takšnim nadležnežem. Kljub temu, da racija saima ni prinesla senzacij, pa so imeli na kriminalnem oddelku ves dopoldan opravka še z nekaterimi zanimivejšimi primeri, ki so pomagali razkriti nekaj večjih tatvin in sleparij. Povsem v skladu z duhom časa je dejstvo, da se med corpora delieti zmerom pogosteje pojavljajo radijski aparati, gramofoni, pisalni stroji, kolesa, in kar je še takšnih potrebščin sodobnega komfora. V Ljubljani se jc nedavno znašla tripe-resna deteljica pod vodstvom bivšega dijaka, starejšega mladoletnika, ki ee je specializirala na svojevrstno sleparsko kupčijo z radijskimi aparati. Bivši dijak, flAlftAV nasvat ...atavflam Vam predlog: Očistite IfUlfPl BWfW ti enkrat svoje zobe z zobno mmmmmmmmmmm^ pa8to Chlorodont in če bodo VaSi zobje izgledali v nekaj dneh bleSčeče beli, boste veseli, da ste sledili mojemu nasvetu. Kljub veliki čistilni moči Chlorodont ne načenja dragocene zobne sklenine. ker je čistilno jedro te zobne paste mehkejše kot zobna sklenina. Poskus prepriča. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti ste enako dobri. Domači proizvod. Chlorodont ki ima po svojem pokojnem očetu, bivšem državnem nameščencu, lepo vsotico 1200 Din preživnine na mesec, je s potrdilom o tem prejemku obiskal zapored tri trgovine z radijskimi aparati in si na obroke nabavil tri prejemnike v vrednosti blizu 8.000 Din. Na račun je dajal po 200 Din, potem pa sta njegova pajdaša, neki sedlarski pomočnik in neki delavec brez posla, za smešno ceno aparate prodajala dalje. Za enega izmed njih so fantje dobili komaj 250 Din na račun. Od neke druge tvrdke so na podoben način izma-mili kolo, vredno 1500 Din, plačali 200 Din na roko, potem pa kolo dalje prodali za 600 Din, ne da bi jim bilo mar dolžnih obrokov pri trgovcu. Nad pisalne stroje pa se je spravil neki popotni izgubljenec iz Marijagradca pri Laškem. Te dni ga je stražnik ustavil v Kolodvorski ulici, ko je v prav sumljivih okoliščinah za majhen denar nudil na prodaj znamko »Underwood«. Ko so ga privedli na policijo, se je izprva skušal izgovarjati, da ga je kupil od nekega znanca v Laškem, nazadnje pa je prišel z resnico na dan. V noči na 8. t. m. je v Zagrebu v Nikoličevi ulici št. 10 vlomil v neko pisarno in odnesel s seboj dva pisalna stroja pa še nekaj drugih predmetov. Po tatvini jo je takoj mahnil proti Ljubljani, mimogrede pa se je ustavil še v Sevnici in nekemu obrtniku prodal enega izmed strojev. Med nepridipravi, ki so se te dni znašli v rokah našega kriminalnega oddelka, pa sta po vsej priliki tudi oba ali vsaj eden izmed vlomilcev, ki sta se v noči na 1. februarja vtihotapila v Batjevo hišo pred pošto in vlomila v pisarno odvetnika dr. Vrtačnika, nato pa še v pisarno stavbeni- ka Gabrijela Pirca. Dr. Vrtačniku sta neznanca ukradla okrog 20 hranilnih knji žic, ki so Se glasile na razne večje in manjše vloge pri raznih denarnih zavodih v skupnem znesku okrog 80.000 Din, pobrala pa sta tudi tri aktovke in odvetnikov© štampiljko, ki bi jima utegnila o priliki služiti za kakšen falzifikat, stavbeniku Pircu pa sta odnesla risalno orodje. Ko sta se sredi tihe noči iz hiše prikadla na cesto, ju je pred pošto ustavil stražnik in ju legitimiral. Eden izmed obeh je iz žepa privlekel nekakšno študentovsko legitimacijo, drugi pa je bil brez papirjev, nakar ju je stražnik povabil s seboj. A komaj so prispeli v bližino policijske uprave, sta neznanca na lepem planila na noge in s plenom vred u bežala. Stražnik jima zaradi težke zimske obleke ni mogel naglo slediti. Kmalu nato pa je policijska uprava prejela obvestilo, da so železničarji še tisto jutro našli na progi med Verdom in Brezovico 11 različnih knjižic na manjše vloge. V noči na 31. januarja so neznani tatovi obiskali lokal brivskega mojstra Ivana Jereba na Gorenji Savi pri Kranju. Lokal je tovarniški hiši »Jugobrune« a tatovi so prišli vanj tako, da so prislonili lestev do okna, na tihem odstranili šipe, nato pa pobrali, kar se jim je zdelo vredno odnesti. Razen nekaj brivskih potrebščin je z njimi izginil tudi radijski aparat znamke »Largo«, vereden nad 7.000 Din. Kranjski orožniki so poizvedovali najprej v mestu in po okolici, ali niso kaki sumljivci skušali takšnega aparata spraviti v denar, a ko v svojem ožjem področju niso mogli najti sledi, so še našo policijsko upravo zaprosili za pomoč. Svarimo pred nakupom! Milijonske sleparije z invalidninami Obtožnica v senzacionalnem procesu v Beogradu Beograd, 11. februarja. Na razpravi proti Jovanu Lakičeviču in njegovim pajdašem, ki so za invalidske »mrtve duše« dvignili iz državne blagajne težke milijone, so včeraj ves dan čitali poglavja obširne obtožnice, ki je po obsegu in vsebini podobna velikemu romanu. Raz-pravna dvorana ni bi'a tako tesna kakor prejšnji dan. Za obtožence — vseh še niso privedli pred sodišče — so bile pripravljene klopi, nameščeni pa so bili tudi sedeži za trumo odvetnikov. Odvetniki pa včeraj niso bili polnoštevilno zbrani in mnogi od prisotnih so se rajši sprehajali po hodnikih sodišča. kakor pa da bi sedeli med dolgotrajnim čitanjem obtožnice v soparni in mračni razpravni dvorani. Po hodnikih je bilo tudi precej poslušalcev, a videlo se je. da se je zanimanje za razpravo o milijonskih sleparijah poleglo. Stoteri primeri ponarejanja invalidskih listin, ki jih navaja obtožnica. so postali dolgočasni in vsi čakajo, da pride na vrsto izpraševanje dolge vrste obtožencev. da bi njihove izjave rešile veliko uganko, kako je mogel kolos naše administracije prebaviti toliko ponarejenih listin in kako so se okenca blagajniških uradov mogla odpirati lažnivosti in potvorbam. ko se vendar tolikokrat zgodi, da so meseca in leta zaprta za zahteve, katerih upravičenost je bila izkazana m potrjena pri najvišjih instancah. Čitanje ogromne obtožnice ne more biti zanimivo, ker se vrstijo same navedbe datumov in vsot za »mrtve duše« prislepar-jenega denarja. Sleparski primeri so drug drugemu za las podobni in je razumljivo, da vsi čakajo, kdaj bo dolga vrsta našteta in prešteta in kdaj bo prišlo do jedra velike sleparske afere: kako je bilo mogoče, da je od rojstva hromi mladi Črnogorec, Jo-van Lakičevic, ki je v Beogradu nekaj let opravljal službo skromnega sluge, uspel s svojim patentom invalidskih »mrtvih duš« ter ogoljufal državo za težke milijone. Druga uganka tega procesa pa je v tem, kako je mogel nekdanji napol pismeni sluga iz Nikšiča vplesti v svojo sleparsko organizacijo celo vrsto nekdanjih višjih rn nižjih uradnikov. Ugank je seveda še več in naštevanje mnogoštevilnih sleparskih primerov jib še ne more rešiti. Zaradi tega je razumljivo. da se slišijo na hodniku pred raz-pravno dvorano pogovori: — Ali še čita? — Čita! Notranjci gredo v gozdove na Francosko Življenje naših drvarjev v gozdni samoti Babno polje, 10. februarja. Iz našega konca se zlepa ne čuje kak glas v javnosti o tem, kako poteka življenje pod Snežnikom. V resnici se zdi tako, kakor da smo na kraju sveta, ki je le malo komu znan, živi pa vendarle svoje tiho in skromno življenje. Ni čudno, da ne prodre od nas noben glas v svet. Daleč smo od železnice, tako da odhajajo naši ljudje v svet samo ob izrednih prilikah: k vojakom, ali za kruhom daleč čez morje, v Ameriko, Francijo aH Slavonijo. To so tudi izredni dogodki v kroniki naših krajev. Kajti življenje poteka pri nas monotono in se desetletja ne spremeni. Izreden dogodek je na primer, kadar se po desetih letih vrne kdo iz Francije adi Amerike domov, pa zdaj je tudi to redko. Ob takih prilikah se je Ame-rikanec ali Francoz, kakor nazivljemo take rojake, razkazoval in nekaj časa lahko na račun dobrega zaslužka v tujih krajih razkošno živel. Poznalo se mu je na ameriško ukrojenih hlačah, da je prihajal iz boljših krajev. Po navadi so taki ljudje prinesli s seboj dolarjev in frankov, da so si z njimi nakupili gozdov in si ustanovili lepo domačijo. Zdaj se že več let le redko čuje, da bi se vrnil kdo s kaj debelo mošnjo denarja. Znano je, da nudijo notranjski gozdovi našemu prebivalstvu skoraj edini zaslužek. Gozd pomeni našemu človeku vse, seveda samo, kadar cvete lesna trgovina. Drugače I pa je Notranjec obsojen, da se preživlja, kakor se le more. Bili so časi, ko se je dalo dobro živeti in so našemu kmetu cvetele zlate u:\_ S krizo pa so prišli težki časi. Gozd je zgubil svojo ceno, les jc zastajal na rampah. kmet se je zadolževal, da je sploh mogel živeti.Tista toliko opevana pesem gozdov je izgubila svojo romantično vsebino, pesem gozdov je bila od leta do leta bolj žalostna in prerokovala je, da spravi našega kmeta in bajtarja na rob propada. Letošnjo zimo pa kaže, da se je življenje tudi pri na« obrnilo malo na boljše. Iz Francije so naši ljudje dobivali pisma in vabila, da potrebujejo tam ljudi, in res, nekega dne je prišel agent in pričel nabirati ljudi za Francijo. Seveda je bil odziv velik. Ljudje so začutili kruh. Vzdramile so sc sveže kmetske sile, ki ginevajo doma, saj po»imi ni pravega dela na kmetiji, tisto malo lahko odpravijo ženske ali starejši otroci. Kdo bi se ubijal po naših gozdovih, ko ni nobenega zaslužka! Ali naj kmet gara ves dan v gozdu, podira bukve, jih zreže in potem dobi za svoje delo celih deset dinarjev. Voznik, ki pelje okrog dva tisoč kg težak voz lesa iz Prezida na Rakek, dobi za vso vožnjo, za nakladanje in razkladanje samo 140 dinarjev m naj pri tem računa še krmo za živino. Lesne tovarne in žage večinoma sto- je, tako da so ljudje brezposelni. Ni čudno po vsem tem, da žene ljudi borba za obstanek v tujino, kjer večinoma že zgodaj zapravijo svoje zdrave, sveže sile. Že mnogo naših ljudi je v Franciji, kjer delajo po gozdovih. Ker so znani kot dobri tesači in izurjeni v podiranju bukev, jih povsod radi sprejmejo. Pred vojno so hodili naši ljudje celo v Rusijo v gozdove tesat in delat pragove. Ko so tam izučili domače delavce, seveda naših niso več potrebovali. Zdaj je trajala že več let zapora glede izseljevanja v Ameriko in prav tako za Francijo. Izredne razmere v zadnjih letih so ta položaj v marsičem izpremenile. Znano jo. da živi v Franciji okrog tri milijone Italijanov, ki so zaposleni v precejšnjem številu tudi v gozdarski industriji. Po zasedbi Abesinije pa je Italija potrebovala delavcev za novo kolonijo in te je zdaj dobila v veliki meri med svojimi državljani v francoskih gozdovih. Na ta način je nastal prostor za naše ljudi. Nekaj časa že se jc govorilo po naših krajih, da hodijo agentje s pretvezo okrog ljudi, da jih potrebujejo za delo v gozdovih, zlobni jeziki so pa raztrosili vesti, češ, da gre samo za dobro organiziran način, kako bi pri nas nabrali ljudi za Španijo. Seveda so bile vse te vesti neresnične, kajti od rojakov v Franciji so domačini dobivali že nekaj časa pisma, da je možna zar poslitev naših ljudi. Tako se je tudi zadnje tedne v resnici pripravilo več desetin ljudi za Francijo. Prijavilo pa se je tudi okrog 80 žensk, ki so francoskemu agentu izrazile — Tako, pa naj čita--- Po takih vprašanjih in odgovorih izginejo mnogi poslušalci in advokati iz poslopja sodišča za mesto Beograd na odmor nekam v kavarno. Vrnejo se, spet vprašajo in spet izgubijo--- Jovo za Marka, Marko za Jova V obširni obtožnici, ki dokazuje, da s« je po patentu sleparja Lakičeviča in njegovih tovarišev izplačalo največ invalidnin za izmišljene invalide v letu 1931, so med suhoparnimi podatki tudi navedbe, ki dokazujejo. da so sleparji poslovali sistematično. Sleparska organizacija je brezhibno poslovala. Od rojstva hromi Lakičevic je najprej sebe napravil za invalida in, ko mu ie v začetku leta 1931 uspelo, da je naenkrat | dvignil preko 200 tisočakov, je potem sam nekaj takih sleparij izvedel še pod raznimi drugimi imeni. Tudi ta imena so bila izmišljena in velike vsote so bile izplačane »mrtvim dušam«. Sleparski uspehi so možakarja ohrabrili in kar čez noč je bila ustvarjena velika sleparska organizacija. Naenkrat so bili tu vsi, za priznanje invalidnosti in za izplačilo invalidnin potrebni činitelji. Če kdo navede, da je bil na bojišču hudo poškodovan, mora imeti priče. Prijave se pošiljajo v izvid in potrdilo občinskim upravam, potrditi jih mora pristojno invalidsko sodišče in naposled, ko je vse potrjeno in je dovoljeno izplačilo, pride pred blagajno po denar lahko spet samo človek, ki ima v rokah najrazličnejše listine in pooblastila. Pri vseh instancah, kjer se razpravlja in odloča o invalidskih zadevah, so imeli sleparji svoje zaupnike. Če so invalidske dokumente ponaredili na ime Marka, je bil že pripravljen Jovo, ki je posve-dočil, da je Marko najtežji invalid, in pripravljeni so bili tudi drugi, ki so poskrbeli, da so ponarejeni dokumenti preromali vse instance in da je slepar s ponarejenimi pooblastili naposled dvignil denar za invalida, ki ga ni v naši državi, in sploh nikjer pod soncem. Sleparska organizacija je imela svoje »specialiste«. Eni so skrbeli za uspehe ponarejenih listin pr. občinah, drugi so figurirali kot lažne priče pri dokazovanju invalidnosti, tretji so »posredovali« pri invalidskih sodiščih, četrti so imeli svoje posle in postojanke pri likvidacijskih uradih in tako je šlo vse v najlepšem redu do izplačila milijonov, za katere so ostali prikrajšani pravi invalidi f j željo, da bi bile pripravljene iti v Španijo ■ obvezovat ranjence. Ubogi ljudje pač komaj čakajo, da se najde kaka možnost izhoda iz hude stiske. Tako je že pretekli teden odšla iz naših krajev v Francijo večja skupina ljudi, največ je bilo med njimi takozvanih Pol jcev, kakor imenujejo Notranjci prebivalce od Starega trga proti Prezidu. med tem ko naziva jo Poljci prebivalce cerkniške kotline Blatovoe, ker žive nekako v blatu Cerkniškega jezera. Tu je tudi več možnosti zaslužka, bodisi, ker je blizu železnica, bodisi, ker se ta m oni skuša preživljati s tihotapstvom. Te dni odpotuje spet večja skupina naših ljudi v Francijo. Gotovo bo zanimivo, koliko nepriiik imajo naši ljudje, preden uredijo vse potrebno za pot. Najprej si mora vsakdo preskrbeti potni list, ki stane najmanj z raznimi stroški in taksami 400 dinarjev. Vožnja do Pariza stane iz Ljubljane okrog 850 dinarjev. To je že lep denar, k« si ga mora marsikdo izposoditi. Med izseljenci je bilo tokrat tudi več 12-letnih fantkov, ki gredo v Francijo za svojimi očeti. Oče je izračunal, da so že dorasli in bi mu utegnili biti v veliko pomoč pri delu. Seveda more tak otrok opravljati tam samo lažja dela. odleže pa vendarle za odraslega. Očetu pomaga žagati drva in jih skladati. In to je že veliko, kar lahko s tort. Če ste pogledali te dni mak> k Tišlerju ali v gostilno »Francijo« v Kolodvorski ulici, ste utegnili videti, kako so prišli ljudje • feo*fegii da počakajo rečernep* bm&b" Matineja Z. K. D. f ■ GRANDIJOZNI FILM IZ SODOBNE ZGODOVINE ANGLEŠKEGA B IMPERIJA! — DVOJNI OBRAZ ROMANTIČNE INDIJE . . . . ■ B E N G A L I GARY COOPEE FRANCHOT TONE Danes ob 14*15 v Elitnem kinu Malici Matinejske cene din 3.50 ln 5.50. Domače vesti Užaljeni župan Zagrebški »Jutarn^ list« poroča o zanj-nnjvj županski krizi, ki jo preživlja velika občina Bosanski Petrovac. Gospodj-e občin-Biki odborniki so namreč v znaku štednje »kJemijiti znižati g. županu mesečno nagrado od 2000 din na 1500 din Zupan je proti temu ostro protestiral in takoj podal ostavko, ko njegov protest nljala- u— Smrt vrle i »ne- V starosti 76 let ie umrla ga. Jerica Stoparjeva. Doma je bila iz Preske pri Medvodah in potomka stare furmareke družine. Poročila se je v Litiji z Martinom Stoparjem in zakonca sta imela tam in tudi v šmartnem pri Ljdjji dolga lota svojo Pekarijo. Pred 36 leti sta &e preselila v Ljubljano in nadaljevala z obrtjo v Ko" lodvoreki ulici. Obrt sta opustila šele zaradi visoke starosti. Pokojna ga. Stoparjeva je bila 6vojim 11 otrokom dobra mati. Olroke je vzgojila v strogem narodnem duhu. Živi jih š.i 7 in zavzemajo vsi ugledna mesta v naši skupnosti. Ga. Stopareva je ostala do smrti duševno vedra jn čila, čeprav so ji te« lesne moči pojemale. Pogreb blage pokojniee bo danes ob 16- jg Drenikove ulice št 31. v Šiški na pokopališče pri Sv. Križu. Po-kojniei blag spomin, žalujočim iskreno sožalje. u_ Za pokojnini inž. Milanom Sukljetom bo maša zadušnica danes ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi. u— Velik simfonični koncert Emil Adamičevih orkestralnih del bo drevi ob 20. v veliki filharmonični dvoranL Tudi ta koncert nam pokaže izredno plod ovitega slovenskega komponista, ki je pisal ravno tako posrečena in splošno priljubljena dela za orkester kakor za zbor in posamezne glasove. Na sporedu nocojšnjega večera so naslednja Adamičeva dela: »Ljubljanski akvareli«, suita za godalni orkester, »Dve turkestanski ljubavni pesmi« za mali orkester, »Tatarska suita« za veliki orkester, »Iz moje mladosti«, suita za veliki orkester, »Potrkan ples«, scherzo za veliki orkester. Ker se tudi koncert vrši v počastitev spomina odličnega slovenskega glasbenika, mora biti dolžnost naše koncertne publike in našega občinstva sploh, da tudi ta večer poseti v najlepšem številu. Dirigent ljubljanske radio-oddajne postaje g. šijanec je z največjo natančnostjo in vestnostjo pripravil vsa Adamičeva dela, ki se bodo nocoj izvajala s pol-noštevilnim velikim orkestrom. Tako je v vsakem oziru poskrbljeno za umetniški užitek orkestralnega koncerta. Sedeži od 30 din navzdol se dobe v Matični knjigarni. Istotam se dobi spored. u— Trboveljski slavček v Ljubljani- Naš milandirsfcf pevski prvak n*® obiSSe v nedeljo 14. L m. Ze v so! oto zvečer Ima »Slavček« koncert v Kamniku V nedeljo ob 11.50 dopoJdne pride z vlakom it Kam-nrfca v LjuW|:ano. nato bo ob 11 pel pri mašli v cerkvi sv. Krištofa. Ob 16. bo imel koncert v dvorani nove bežigrajske narodne šole. Nova dvorana je danes v Ljubljani' ena na.i3iepšjh. največjih in najmkust.neij-Sah. Siavčkj iz Trbovelj »o doslej še vedno napolnili dvorano — saj bi jih človek poslušal kar neprestano. — r,ato ni nobenega dvoma, da, bo tudi nova bežigrajska koncertna dvorana imela toliko hvaležnih po-slušalo©v, kolikor jih doslej še ni limeHa. Pa saj naš; ubogi slavSk« to tod,- zaslužijo, mi j so naši najhedmejM otroci revnih rudarjev. Vsfopnjtna j*, tako nizka, da se lahko vsak udeleži LTčenoi plačajo 2 dinil roko, da mu je brizgnila kri izza nohtov, nato je vso turško vojsko naklepal s hojo, ki jo je izdrl iz tal. kakor da je drobna bilka. Takrat se naši ljudje še niso izseljevali. Vsi poznate zgodbo o notranjskem tovorniku Martinu Krpanu z Vrha pri Sveti Trojici, ki je prenašal angleško sol in bruse čez mejo. Kobilico je prestavil čez cesto, kakor bi bila navadna koza in sam cesar ga je povabil, naj reši Dunaj strašnega razbojnika Brdavsa. Krpan je to opravil z mesarico in kijem. Zato je lahko dalje brez potnega lista prevažal sol in brusne kamne. Tega je že dolgo. Gotovo pa se spominjate še najnovejše zgodbe o znamenitem malem junačku Lju-biju Bartolu iz Drage, kako je rešil družino pogina iz plamenov hiše. Njegov ded je tesal po ruskih gozdovih. Da. te zgodbe o junaških notranjskih ljudeh, ki so postali simboli bojev notranjskega človeka z zemljo in trpko usodo! Veliko bolj grenka pa je zgodba o ljudeh, ki morajo z ljubljene rodne zemlje na tuje za kruhom. — v. Inž. Milan šuklje in tehniška fakulteta Z blagopokojnim Milanom Sukljejem je izgubila tehniška fakulteta v Ljubljani ne samo enega svojih najodličnejših prijateljev ampak tudi moža, ki je ogromno prispeval k njeni ustanovitvi, ki pa se je pri tem znal držati vedno skromno v ozadju. Ko so se s polomom avstro-ogrske monarhije jeseni leta 1918. in v prvih mesecih leta 1919. vračali v domovino slovenski dijaki, ki so v res izredno velikem številu študirali na avstrijskih tehniških visokih šolah, je nastala nujna potreba, da se našim siromašnim mladeničem omogoči nadaljevati in dovršiti študije, predvsem onim, ki so že itak mnogo pretrpeli v vojaški službi stare monarhije. Mož, ki je imel dovolj poguma, da Je zamislil in odločno zahteval ustanovitev najprej geodetskega tečaja na obrtni šoli v Ljubljani, nato pa takoj tudi cele tehniške fakultete, je bil ravno inž. Milan šuklje. 2e na sestanku inženjerjev 13. novembra 1918. se je slovesno ugotovilo, da je vprav on najbolj vnet, najvztrajnejši in najenergičnejši zagovornik ustanovitve tehniške visoke šole v Ljubljani. Z veliko spretnostjo je inž. Milan Šuklje začel širiti svojo idejo in zanjo v LJubljani pridobivati pristaše tudi izven strogo tehničnih krogov. Le njegovemu taktu in izrednemu poznanju ljudi in razmer se moramo zahvaliti, da se je ideja o potrebi take ustanovitve hitro razširila v domovini in v neverjetno kratkem času postala tako močna, da je dovedla do popolnega uspeha. Splošno je znano, kako naporno in odgovorno delo je vršila takratna vseučili- ška komisija, ki je naletela na marsikatero odklonilno stališče, in s kakšnimi ogromnimi težkočami se je morala boriti za ustanovitev popolne univerze v Ljubljani. Med tem pa, ko je boj za ustanovitev cele univerze postajal sem ter tja naravnost obupen, so stali tehniški krogi v Ljubljani in njim na čelu inž. šuklje vedno z veliko energijo na stališču, da nujna potreba in zdrava pamet zahtevata otvoritev, eventuelno via facti, vsaj nekaj začasnih tehničnih tečajev. Ta odločna volja se je izražala v številnih dopisih, ki so bili naslovljeni na takratno poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani, kateremu je načeloval Karel Verstovšek, ki ima izredno velike zasluge za našo univerzo. Tesno je bilo sodelovanje teh krogov s takratno vseučiliško komisijo in njenim nadvse zaslužnim predsednikom dr. Maja-ronom. Vendar smemo reči, da vse to prosvetno-politično zavzemanje morebiti ne bi moglo privesti tako hitro do cilja, ako ne bi bil ravno inž. fiuklje s svojimi sodelavci v tihem delu pripravil vsega detajla in predlagal vladi za zamišljene visokošolske tečaje kuratorij obenem s popolnim učnim redom in s popolnim seznamom prvega učnega osebja. Kdo more danes, v mirnih časih, še razumeti, kakšno velikansko delo so vršili navzlic razburljivim dogodkom takratne dobe inž. šuklje in sodelavci in kakšen boj so morali včasih biti za najmanjše podrobnosti, bodisi da je šlo za prostore, kjer naj bi se vršila predavanja, bodisi za prva denarna sredstva, ali pa za sestavo učnega osobja. Ko so tehniški krogi, predvsem inž. Milan šuklje, spoznali, da bo v najkrajšem času res mogoče ustanoviti visokošolske tehniške tečaje, so to še enkrat 27. aprila 1919 zahtevali od deželne vlade z zelo do- stojno in dobro utemeljeno resolucijo. Res je deželna vlada izvršila dne 19. maja 1919. imenovanje prvih predavateljev in inž. šukljeja za predsednika kuratorija teh tečajev. Zopet je bil inž. šuklje med tistimi, ki so z napornim in vztrajnim delom vodili vse priprave za dejansko otvoritev teh tečajev, ki so se začeli s skromno proslavo dne 19. maja 1919. v zelo težko pridobljenih prostorih obrtne šole v LjubljanL Ta dan je pa v resnici rojstni dan tehniške fakultete v Ljubljani, kajti ti začasni tečaji so z ustanovitvijo univerze v Ljubljani prešli v tehniško fakulteto. Brez dvoma smemo reči, da je vprav pogum tistih, ki so pod vodstvom inž. šukljeja navzlic vsem težkočam in nasprotnim strujam ustanovili tehniške tečaje, ki so zaradi svoje izvrstne organizacije takoj neverjetno uspeli, mnogo pomagal do tega, da so širši krogi v državi spoznali našo sposobnost za organizacijo ne samo tehniške fakultete ampak celotne univerze. Tako je blagopokojni inž. šuklje mnogo prispeval k hitri realizaciji najvišje kulturne želje našega naroda, to je univerze v Ljubljani. Inž. šuklje si je s tehniško fakulteto v Ljubljani postavil neminljiv spomenik svoje delavnosti, svoje ljubezni do domovine in svojih izrednih sposobnosti za organizacijo in za vodstvo ljudi. Tehniška fakulteta in vsi njeni prijatelji globoko žalujejo ob njegovem preranem grobu in mu bodo ohranili hvaležen spomin in trajno priznanje njegovih često prehitro pozabljenih zaslug. Točno plačil) »Jutru« naročnino Vara] svojcem zavarovalnino Družba, ki je priznala že 23 vlomov Aretacija nevarne tatinske in vlomilske tolpe V območju občin Osluševcev in Gorišni-ce v ptujskem srezu so se že dalje časa dogajale tatvine in vlomi. Četudi so oškodovane stranke te primere prijavile orožni-štvu in izrazile sum. vendar je bilo premalo dokazov za aretacijo krivcev. Ker pa ni nič tako skrito, da ne bi bilo nikdar očito, se je marljivemu orožništvu pod vodstvom podnarednika g. Radoša iz Gorišnice posrečilo, da je te dni razkrinkalo krivce. So t® po večini mladi fantje v starosti 18 do 22 let izmed katerih so štirje že v preiskovalnem zaporu v Ormožu. Kakor pa st sliši, slede še nadaljnje aretacije. Storilci so priznali že 23 vlomov in tatvin. Kradli in jemali so vse. kar je imelo količkaj kakšno vrednost, tako na primer čebulo. česen, krompir, perutnino, vino, revolverje, žepne svetilke in drugo. Kje so kradli, jim je bilo vseeno. Žrtve so bili siromaki, bogatini in celo sorodniki. Če je bilo potrebno, so se napotili tudi s kravjo vprego na posel. Upati je, da bo zdaj vsaj nekaj časa mir pred temi zmikavci. Vse priznanje gre orožništvu, ki je bilo pet dni neutrudno na poslu, da je zajelo vso družbo. o— Matineja ZKD. V nadaljevanju svojega pesitrega matinejskega programa je pripravila Zveza kulturnih društev edinstveno film* sko delo >Bengalr<- Film »Bengali« je najzgo vornejša ilusrtraoija k sodobni zgodovini angleškega kolonialnega imperija. Med najelitnejšim, vojaškimi četami v Indiji so nedvomno bengalski jezdeci ki eo takore-koč straža angleške ekspanzije na vzhodu-ln ne bo pretirano, da leži vsa tajnost angleških uspehov ravno v brezprimerni požrtvovalnosti Ln junaštvu teh bengalskih jezdecev- Par polkov proti 300 milijonskemu narodu. Indija pa ni samo dežela, iz »tisoč Jn ene noči«, Indija zna biti tudi dežela najopasnejših zarot in strahovitih lx>-jev. Tako se razvija v tem grandioznem filmu dvojni obraz romantične Indije, tako ee razvija usoda ljudi v večni borbi za obstanek in nadvlado. Nad vsem tem pa počiva krasota in večna nasmejanost tropskega neba. Film »Bengali« zasluži po svoji vsestranski obliki največjega odziva in ga vsakomur priporočamo! Predstave v Elitnem kinu Matici danes in jutri ob 14.15 uri ;n v nedelio ob 10.80. Matinejske cene Din 3.50 in 5.50. u— Milijonska kazen za tihotapstvo s saharinom. Pri finančni direkciji v LJubljani je bid te dni zaključen postopek proti priložnostnemu trgovcu Franju Hlebčarju. ki je od nekod \i kranjske okolice doma, a se zadnji- čas stalno mud,i v Avstrji.; jn se največ ukvarja s tihotapskimi posli. Meseca novembra je bil prijet, ko je pri Jezerskem pravkar prekoračil me:o in prince®! v na'šo državo večjo količino sfha.rina ter užjgal-Ttikov jn kamenčkov. Finančna direkcija mu je za razne tihotapske pregreške naložila globe v skupnem znesku blizu poldrugega milijona dinarjev. Ker pa globe niso izterljive — Hlebčar nima pr, nas nikakega za-segljivega premoženja — bo namesto te ogromne kazenske takse odsedel samo leto dr i zapora. u— Lepa slika dveh naših uglednih in za; siužnih skladateljev. Fotoatelje Bešter je razstavil včeraj v izložbi tvrdke »Elite«, v Prešernovi ulici sliko skladateljev, pokojnega Emila Adamiča in Zorka Prelovca- Slika kaže oba skladatelja pri klavrju. ko etudi-ra~a svoje skladbe. Razstavljena olika je vse pozornosti in uvaževanja vredno delo foto* grafasumetnika, ki je naša odlična skladatelja upodobil po temeljitem opazovanju in z ljubeznijo. Ko se v veliki filharmon'6n; dvo" raai pripravlja koncert onkes^raln h del pokojnega skladatelja Adamiča, zasluži razstavljena slika še posebno |>ozornost. Slika pa je razstavljena tudi zaradi skladatelja g. Prelovca iz razloga, o katerem ne more go* vorjti skromna dnevna vest. u_ Izvirna slovenska drama »Labirinti, ki jo je spisal in režiral priznani igralec in režiser g- Milan Skrbinšek, se ponov; posled* niič v sezoni v soboto in nedeljo 13- in 14. t. m- na šentjakobskem odru. Za uvod v proslavo krstne slave Udruženja četnikov bo sobotna uprizoritev tega dela slavnostna predstava v Mestnem domu. Prodaja vstopnic v naprej bo v soboto in nedeljo. u— Prvj umetniški ples, ki ga skupina m.adih slikarjev in kiparjev priredi v soboto zvečer v vseh prostorih Kazine in pod aktualno devizo >Na španskem«, je po pravici vzbudil toliko zanimanja med občinstvom, da mu je že danes zagotovljen popoln uspeh Ln da se bo že takoj na krstnem večeru uvrstil med naše najelitnejše prireditve. Na koncertnem delu večera so izbrane umetniške točke, vredne pozornosti vsega našega kulturnega občinstva. Umetniki sami pa so se z okrasitvijo dvorane potrudili tako, da bo že oprema sama atrakcija prve vrste Kar je v Ljubljani kulturnih ljudi, bodo imeli v soboto zvečer v Kazini svoj rendez-vouz. u— 0!)čni zbor krajevnega odi>ora Jadranske straže. Članstvo in prijatelji Jadranske straže, se obveščajo da bo v sredo 17. t. m. ob 20. urj v dvorani pri Slamiču občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže z na* slednjim dnevnim redom; otvoritev občnega zbora, poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, poroailo nadzornega odbora in sklepanje o razrešnici, volitev novega odbora, smernice za prihodnje leto. slučajnosti. Posebna vabila se ne bodo razpoš l jak u— Nesreča pri nakladanju premoga. Včeraj dopoldne so mestni reševalci pripeljali v bolnišnico 31 letnega hlapca Janeza Uduča iz Vodmatske ulice, zaposlenega pri prevozniku Dečmanu na Ambroževem trgu. Pripeljal je voz premoga tvorničarju so d a vi čar ju Moretu na šmartinski cesti pa se je pri razkladanju tovora tako nesrečno zadel ob kol, da mu je počil želodec. e— Kolo jugoslovenskih sester v Vojniku je imelo pred dnevj svoj deseti občni zbor. Zanim v je bil pregled človekoljubnega dela v desetih letih. Društvo je v tem času raz: delilo med reveže podpore v vrednosti 44.167 Din, obdarovalo ie siromašno deco narodne in meščanske šole v Vojniku, pod piralo onemogle starce i.n siromake ter gospodinjsko šolo in kuhinjo za revne učence v meščanski šoli. Letos je bila božienica izredno lepa, 120 otrok je prejelo lepe darove 14 revežev izven šole pa je dobilo špe-cer.jo. Vsem, ki so pomagali prj požrtvovalnem delu, iskrena hvala! e— Avtomobil je (lo smrtj povozil berača. Ko se je vozil znani celjski trgovec g. Anton Ulaga v sredo okrog pol 11. dopoldne s svojm avtomobilom iz Celja v Konjice, mu je prišel po državni cesti med Frankolovim in Konjicami nasproti neznart, okrog 70 le: 6tar berač. Sprva je korakal berač pravilno po desnj strani ceste, potem pa je dvakrat prekrižal c^sto. Ko je g. Ulaga privozil skoraj že do njega, je berač stopil še enkrat čez cesto- Gosp Ulaga je takoi zavrl avtomobil, v tem pa je avtomobilska svet-lka že zadela berača v sence in mu zdrobila senčn;co- Be-. rac se je takoj zgrudil in ie v desetih minutah izdihnil. Gosp. Ulaga je o nesreči takoj obvestil orožnike. Kmalu je prižla na kraj -""adiM komisija 'rz Konjic, ki je ugotovila dejanski stan, nakar so prepeljali beračevo truplo v mrtvašnico v SI ranice. Po pričah in sledovih na cesti je ugotovljeno, da g. Ulago ne zadene nobena krivda in da je nesrečo zakrivil berač sam. e— Maškerada, ki jo je priredilo Olepševalno in tujskoprornetno društvo v Celju na pustni torek v Celjskem domu, je bila dobro aranžirana in zelo lepo obiskana Veselo pustno rajanje je trajalo ob zvokjh neumorne* ga Jonny jazza do jutranjih ur- Pri konkurenci mask je prejela prvo darilo kot najlepša maska (zlato ogrlico) gdč- Greta Blančeva e 752 glasovi, drugo darilo (zlat prstan) gdč-Sidonija Žnideršičeva s 541 glasovi, tretje darilo (srebrn krožnik s stekleno Posodo) ga-Pepca Wiavska 6 467, četrto darilo (šest kosov popelina) gdč. Herta Mlakarjeva s 400 glasovi, pelo darjlo gdč. Cirila Karbova, šesto darjlo gdč. Heda Janžekovičeva, sedmo darilo gdč. Pogorevčeva, osmo dariio ga. Hostnjkova, deseto darilo gdč. Anica Kopin* škova deveto darilo pa ni bilo izročeno, ker se maska ni javila. Kot najoriginalnejšo masko je žirija soglasno izbrala gdč. Silvo Diehlovo (v maski profesorja), ki je prejela ročno torbico. e— Sneg je začel zopet nalertavati včeraj popoldne se je do večera ustalil tudi v dolini v tenki plasti. Stari sneg je bil skoraj že docela skopnel- e— Kjno Union. Danes ob 16-15 In 20.30 velefilm »Mal- mornar« s ShirleT Temple in dvp predigri ob 18.30 marine«. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »MELODIJE LJUBEZNI CLO-CLO«. Matineja ob 14. uri »MLADOST ZMAGUJE« »SCHMEL-LING KONTRA LUOIS«. Iz Maribora a— Da gremo Jugoslovani novi, boljši dobi naproti, kaže mnogo znakov. Naj-svetnejši v zadnjem času pa je pakt večnega prijateljstva, ki je bil podpisan med našo državo in Bolgarijo. Bratsko deželo je prepotoval im proučil prof. ge-divy. O svojih vtisih bo predaval in prikazal vse s skioptičnimi slikami v dvorani Grmek v Studencih jutrišnjo soboto ob 19. Zavedno obiinstvo naj se tega zanimivega predavanja udeleži. a— Predavanje g filmom o delavskem zavarovanju. Okrožni urad za zavarovanje delavcev priredi jutrišnjo soboto ob 19. v dvorani gostilne Spuraj v Studencih poučno predavanje o pomenu in namenu delavskega zavarovanja, preprečevanju ne-zgod, obrtni higieni, poklicnih obolenj, zdravstvenih naprav OUZD ter o propagandi za borbo proti jetiki. Celo predavanje objasnjuje nad 200 slik in propogand-ni film »Dva barta«. Enako predavanje bo v nedeljo ob 14. v Slovenski Bistrici v dvorani gostilne Auguštima. a— Gledališke novice- V soboto zvečer bo gostoval v Narodnem gledališču slavci naš pevec M ar jo Šimenc. Nastop?! bo v naslovni partiji operete »Baron Trenk« — Prihodnja dramska novost bo ljudska igra »Čevljar Anton Hit«, delo enega najbojšjh avstrijskih dramatikov H. H. Ort-nerja. Režiser je Peter Malec. naslovno vlogo pa igra P. Kovič. a— Šahovske novice. Danes cib 20. ur,j se prične v kavarni »Central« spiošnij šahovski turnir, ki ga prireja Mariborski šahovski klub. Kdor bi želel sodelovat^, se lahko prijavi še pred turnirjem. a— Občinske davščine v luči novega občinskega proračuna. Novi občinski proračun predvideva glede mestnih doklad na neposredne davke postavko 2,813.080 Din. Mestne takse bodo vrgle 50.000 Din, komisijske pristojbine 60.000 Din, tržnina 450.000 Din, sejmiščna pristojbina 80.000 Din, plovnina 20.000 Din, tehtarina 85.000 Din, Pri samostojnih mestnih davščinah pa so predvidene naslednje postavke: davščina na prenos nepremičnin iz pogodb med živimi 200.000 Din, trošarina na vino in vinski mošt 2.000.000 Din, trošarina na žgane alkoholne pijače 100.000 Din, trošarina na pivo 250.000 Din, gostaščina 3,950.000, kanalščina 1,950.000 Din, vodarina 1,300.000 Din, vodarina okoliških občin 180.000 Din, večja uporaba vode 750.000 Din, vodomer-ščina 135.000 Din, uvoznina 1,500.000 Din, davščina na vozila 300.000 Din, pasji davek 75.000 Din, prirastkarina 260.000 Din, vesel ični davek 200.000 Din, zamudne obresti 100.000 Din, opominarina in rubež 30.000 Din. a— Novorojenček v stranišču. Na Pobrežju je fztakn/la orožniška patrola v nekem stranišču v špensovem selu novorojenčka, seveda že pred dnev; povitega. Orožniki so napravil; intenzivne poizvedbe ter še i&ti dan izsledili delavko H. J. iz Studencev, k;, pa j,e v času povijanja stanovala na Pobrežju. Osumljenka je dejanje priznala in je bila ovadena državnemu tožilstvu. Z Jesenic s_Dva sveža grobova v industrijskem revirju. v torek popoldne smo spremili Toneta Grošlja na pokopališče na Koroški Beli. Pred dolgim žalnim sprevodom sta 6e vila prapora podružnice NS.Z z Jesenic in Javornika, za njima se je uvrstila jesen ska sokolska godba, krsti jn sorodnikom pa je sledila vrsta prijateljev in znancev, sodelavcev in so* bojevnikov. — V sredo popoldne je bjl pogreb Alojzija Čopa na jeseniško pokopališče. V Industrijski ulici se je zbrala izredno številna množica. »Sava« je v slovo soustanovitelju zapela žalostinko, nakar je krenil dolgi žalni sprevod, kakršnega Jesenice že dolgo niso videle, proti grobu. Spredaj je korokala gasilska četa z zastavo, »Sava« s praporom, delavska godba, za krsto in so* rodniki nepregledna vrsta delavcev in nameščencev KID, Sokolov, uglednih predstavnikov jeseniškega gospodarskega in kultur* nega življenja Ob kapelici in pri odprtem grobu so pevci spet ubrano zapeli, prapori so se sklonili, nakar ie zemlja sprejela dobrega moža in skrbnega očeta v svoje naročje- 1 Gospodarstvo Dohodki državnih podjetij Kakor smo že poročali, so se državni davčni dohodki v tekočem proračunu precej povečali. Na neposrednih davkih, trošari-nih, taksah in carinah je državna blagajna prejela v devetih mesecih tekočega leta 3827 milijonov Din, to je za 362 milijonov več, nego v istem razdobju lanskega leta. Tudi dohodki državnih podjetij so se v splošnem povečali. V decembru so znašali dohodki železnic 197.3 milijona Din, to je za 12.8 milijona Din več nego v prejšnjem decembru. Dohodki državnih rudnikov so dosegli 25.3 milijona Din (plus 2.4), dohodki pošte, telegrafa in telefona 41.2 milijona Din (plus 4.8) in dohodki državne rečne plovbe 5.5 milijona Din (plus 0.5). Zaostajali pa so dohodki državnih gozdov, ki so znašali le 6.3 milijona Din (minus 1.7). Za prvih devet mesecev tekočega proračunskega leta 1936/37 (april—december) pa so podatki naslednji: Dohodki državnih železnic so znašali v teh devetih mesecih 1569.9 milijona Din, to je za 27.2 milijona Din več nego v istem razdobju prejšnjega leta in za 85.9 milijona Din več nego v istem razdobju leta 1934/35. Povečanje znaša torej nasproti prejšnjemu letu 1.8°/«, nasproti letu 1934/35 pa 5.7°/». Relativno najbolj so se povečali dohodki državnih rudnikov, iz česar se da sklepati, da država forsira nabavo premoga iz državnih rudnikov V devetih mesecih tekočega proračunskega leta so znašali dohodki državnih rudnikov 187.4 milijona Din, to je za 30.3 milijona Din ali za skoro 20•/• več nego v prejšnjem letu. Dohodki pošte, telegrafa in telefona so v tem razdobju dosegli 337.3 milijona Din in so bili pri tem za 20.6 milijona Din ali za 6.5% večji nego v prejšnjem letu. V zvezi s povečanjem rečnega prometa so narasli tudi dohodki državne rečne plovbe, ki so se dvignili na 52.8 milijona Din, to je za 7.5 milijona Din ali za 18.2®/« več nego v prejšnjem letu. Hudo so pa zaostajali dohodki od državnih gozdov (sankcije!), ki so dosegli komaj 55.7 milijona Din in so bili pn tem za 15.1 milijona Din ali za 21.5°/o manjši nego v prejšnjem letu. Znatno manjši so bili tudi dohodki državne tvormce sladkorja na Ču-karici. ki so znašali le 22.9 milijona Din, to je za 16.9 milijona Din manj nego v prejšnjem letu. Končno so zaostajali dohodki socialnih in zdravstvenih ustanov in dohodki državnih posestev. Nov dotok zlata in deviz pri Narodni banki Od začetka leta so se zlate in devizne* rezerve povečale za 135 milijonov din Poslednji jzkaz Narodne banke od 8. t. m. zaznamuje nov dotok zlata in deviz, in sicer v skupni vrednosti 32 milijonov Din, tako da znaša skupno povečanje zlatega zakla* da in deviz izven podlage od konca lanskega leta ie 135 milijonov Din. Zlati zaklad je narasel za 1 milijon in je znašal 8. t. m. 1633 milijonov; zlato v tresorjih Narodne banke je naraslo za 4 mflijone, zlato v inozemstvu pa se je ekrčilo za 3 milijone, tako da je 6edaj v inozemstvu le za 33 milijonov zlata. Najobčutnejše pa so ponovno narasle devize izven podlage, in sicer za 31 na 681 milijonov Din. Zaloga kovanega denarja v mriklju in srej bru se je le nebistveno povečala za 8 na 365 milijonov Dim in je bilo 8. t. m. v obtoku za 885 milijonov Din kovanih novcev, to je za 9 milijonov več nego lani in za 136 milijonov manj nego pred dvema letoma Me* nična posojiila so se skrčila za 10 na 1432 miijonov I>n (lani ob tem času 1448), lom* bardna pa so se zmanjšala za 1 na 247 milijonov Din. Obtok bankovcev 6e je skrčil za 17 na 5275 milijonov in je bil 8. t. m. za 427 milijonov večji nego pred enim letom im za 964 milijonov večji nego pred dvema letoma. Obveznost^ na pokaz pa eo se v prvi četrti* ni februarja povečale za 54 na 1549 milijonov Din: žirovne naložbe 6o se sicer skrčile za 45 na 829 milijonov, povečale pa 6o se naložbe države za 4 na 65 milijonov in obveznost,; na pokaz po raznih računih za 95 na 1054 milijonov Din. Kril veno razmerje se ni bisitveno spremenilo in je znašalo kritje v zlatu 29.05 (prejšnje teden 29.16%)- Okrepitev tečajev državnih • papirjev Medtem ko je bila v prvi polovici januarja tendenca na naših efektnih tržiščih precej mirna je proti koncu januarja nastopilo oživljenje. Tečaji so se pričeli prav polagoma dvigati in je čvrsta tendenca postala zadnje dni prav izrazita. Povečano zanimanje za državne papirje pripisujejo na eni strani okolnosti, da so prišli v vplačilo kuponi, zlasti pri vojni škodi, deloma pa okolnosti, da je likvidnost na denarnem trgu čedalje večja in polagoma prehajajo brezposelna sredstva na kapitalni trg. Upoštevati je treba, da so znašale ob koncu januarja brezobrestne čekovne vloge pri Poštni hranilnici 1433 milijonov, to je za 280 milijonov več nego pred enim letom, žirovne naložbe pri Narodni banki pa so 22. januarja prvikrat prekoračile 1 milijardo in so znašale ob koncu januarja 875 milijonov Din, to je za 236 milijonov več nego pred enim letom. Tendenca na našem tržišču državnih papirjev v zadnjih tednih ni bila enotna in so ponovno nastopile reakcije. Vendar je bilo vedno dovolj privatnega povpraševanja, pa tudi nakupi od strani javnih ustanov so mnogo pripomogli, da niso tečaji nazadovali. Tečaj vojne Škode je včeraj prekoračil 390 in je na beograjski borzi prišlo celo do prometa po 393. 8°/o Blairovo posojilo se je povzpelo preko 90, 7"/o Blairovo posojilo pa preko 80. Če včerajšnje tečaje primerjamo s tečaji ob koncu lanskega leta. tedaj vidimo, da so ti tečaji v zadnjih petih tednih precej narasli: konec dec. 1936. 11. febr. 1937. Vojna škoda________378 391 6«/« begluške .... 69.50 72 7% invest............86.50 87 7% Blair..............77 81 8"/o Blair..............87 91 Najobčutnejša je okrepitev tečajev pri dolarskih papirjih, pa seveda tudi v vojni škodi, ki je najvažnejši papir našega efektnega tržišča. Delnice PAB, ki so po uveljav-ljenju uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov . padle precej izpod 200, so zopet narasle na I preko 200. Delnice Trboveljske pa so od konca lanskega decembra narasle od 200 na 235 — 240. Gospodarske vesti = Znatno povečanje uvoza avtomobilov. V teku lanskega leta se je naš uvoz avto* mobilov ponovno prav znatno dvignil. Medtem ko smo 1. 1933 uvozili komaj 182 osebna avtomobila je naslednje leto število naraslo n, Oglu j. rtgUtr. pod S. Sl 16» od II. Xli IU6, nec februarja 12.3850 ln za konec marca 12.3950. Na zagrebškem efektnem tržišča je bila tendenca nadalje čvrsta. Vojna škoda je bila zaključena že po 390 (v Beogradu celo po 393), 7% Bialrovo posojilo je bilo zaključeno po 80 (v Beogradu po 81), medtem ko se je za 8% Blairovo posojilo nudil denar po 90 (v Beogradu promet po 90— 91.50). Zaključek je bil zabeležen še v delnicah šečerane Osijek po 170. lievut Ljubljana. Amsterdam 2386.66 — 2401-26, Berlin 1756.02 — 1769.90, Bruselj 736.44 — 741.50, Curih 996.45 — 1003 52, London 213.65 _ 215.71, Newyork 4336.01 - 4372-32, Pariz 203.59 — 205-03. Praga 152.23 — 153.33 Trst 229.19 — 232.27. Curih. Beograd, 10. Pariz 20.4475, Lon« don 21.47, Newyork 438.3750. Bruselj 73.95, Milan 23 0750, Amsterdam 239 40, Berlin 176.30, Dunaj 78-50, Stockholm 110.70, Oslo 107 90. Kobenhavn 95.85, Praga 15.28, Varšava 82.90, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb Državne vrednote: vojna škoda 390 — 394 4% agrarne 52 - 53, &>/• begluške 71 den., 7% invest. 87 —89. 7°/. Drž hip- banka 95 — 100, 7% Blair 79.75 — 8L 8°/o Blair 90 den: delnice; PAB 200 — 205, Trboveljska 235 — 240. Dubrovačka 300 den-, Jadranska 400 den., Oceania 250 bi., ftečerana Osijek 175 _ 188, Narodna šumska 20 bL, Gu-tmann 40 — 50, Osiječka ljevaonica 170 — 180, Danica 40 den. Beograd. Vojna škoda 392.50 — 394 (393), za februar 392 — 393 (392). 4% agrarne 51.75 _ 52.50 (52) 6% begluške 72 — 73, 7°/» invest. 88.25 den. (88.50) 7% stabiliz-86 den. (86-50), 7% Drž. hip. banka 96 bi. (94), 7% Blaitr 80 — 82. (81), 8°/o Blair 90 — 91.50 (90 — 91.50), Narodna banka 7400 bi (7300), PAB 203.50 — 204-50 (204). Blagovna tržišča ŽITO '+ Chicago, 11. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 136.50, za julij 118.50, za sept. 114.25; koruza: za sept 97. + Winnipeg, 11. februarja Začetni tečaji: pšenica: za maj 130, za julij 124.50, za okL 114.625. + Novosadska blagovna borza (S\ t m-). Tendenca nespremenjena. Pšenjca (78 kg): baška, sremska 154 _ 156; slavonska 155 _ 157; banatska 151 — 155; baška Potiska 160 — 162. Oves; baški, 6remski slav. 115 — 117.50 Rž: baška 137 50 — 140. Koruza: baška in sremska 78 — 79; banatska 76 — 77 sremska sušena, par. Indija 87 — 88 Moka; baška in banatska »Ogt in >Ogg« 237.50 — 247.50; >2« 217.50 — 227-50; >5« 197.50 — 207.50; >6« 177.50 _ 187.50; »7< 150 — 160; >8« 105 — 110- Otrobi; baški, banatski 89 — 91. Fjžol: baški beli brez vreče 245 250. + Budimpeštanska terminska borza. (10. t- m-) Tendenca prijazna. Koruza: za maj 13.13 — 13.14, za julij 13-58 — 13.60. + Budimpeštanska terminska borza (11. t. m-) Tendenca čvrsta. Koruza; za maj 13-46 — 13.47, za julij 13-91 — 13.93. B0MBA2 + Llverpool, 10. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 7.00, (prejšnji dan 6.98), za julij 6.95 (6.92), za dec. 6.55 (6.51). + Newyork( 10. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za februar 12.50, (12.55), za julij 12.34 (12.38), za okt. 11.90 (11.92). Iz življenja na deželi GORNJA RADGONA. Tradicionalni Pustni ples, ki ga je priredil Sokol na pustno 60-boto v kolodvorski restavraciji, je prav lepo uspel- Članstvo je pod spretnim vodstvom br. Maksa Korošca okusno okrasil vse prostore, priljubljeni jaza; ljutomerskega Glasbenega društva pa je z izredno vztrajnostjo igral zbrane plesne skladbe. Pri tej priliki se je Ponovno pokazala nujna potreba za postavillev primerne dvorane, katero je sicer Sckol nameraval zgradbi, čemur pa se upirajo tukajšnji veljaki in odklanjajo ono pomoč, ki jo je bili svoj čas naklonil trški občinski odbor. Vsem, ki so pripomogli do te izredno lepe družabne prireditve, izreka Sokol bratsko zahvalo. Mlado ljutomersko godbo pa priporočamo za podobne prireditve. SV. JURIJ OB SČAVNICL Namesto ven* ca na grob rez. podporočnika g. Franca Kocin ut a je daroval M rko Bernard, poštni inšpektor, 100 Din za tukajšnje učence. SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Sokol je imel občni zbor že 24. januarja. Obiskal nas je ob tej priliki župni starosta br. Smerfcnik iz Celja. Nova uPrava stopa v sokolsko.Petro-vo petletko z živo voljo do deJa. Kot glavni smoter 6d je zadala nalogo, da vzida v svoji dvorani relief blagopokojnega kralja Alek* sandra- To nedeljo pa smo se oddolžili tudi razvedrilu. Neumorni aranžerji so nas Pre« seneteli s krasno družabno prireditvijo, ki je prekosila vse pričakovanje. Lzvrstoi celjski jonny-jazz je prinesel razpoloženje, vmesni šaljivi prizor j pa so dobro voljo stopnjevali. Mnoge točke so bile izvirne, delo domačinov, im so izzvale salve smeha; tako posrečeni >Živi GašPerčck«, obe teti iin hrjvnica. V postnem času se bomo posve« titli resnemu delu, zlasti prjpravam za nastop. Povedati se moramo, da bo Gašperček prišel v kratkem s svojo družbo kot dvorni zdravnik. Izredna glavna skupščina novinarskega udruženja Beograd. 11. febr. AA. S sklepom plenarne seje centralne uprave Jugoslovenskega novinarskega udruž. je sklicana izredna skupščina JNU v smislu čl. 30 pravil. Skupščino bo dne 28. februarja t. L ob 10 dopoldne v prostorih Novinarskega doma v Beogradu. Dnevnj red: pokojninsko zavarovance poklicnih novinarjev. Referirali bodo delegati beograjske, zagrebške in ljubljanske sekcije JNU. Pravrco do udeležb^ na izredni skupščini bodo imeli delegati, izvoljen; za lansko redno letne skupščino, ki se je vršila 24. maja 1936 v Zagrebu. Zimski šport v Ameriki filmska zvezdnica Magdalena Carrollova se pelje v San Velleyu po žici na hrib, s katerega se bo na smučeh spustila t dolino Povzročitelj hripe odkrit? Nova medicinska senzacija z mikroorganizmom in cepivom proti njemu Po nekem poročilu iz Londona so angle-Bd raziskovalci odkrili po dolgoletnem trudu povzročitelja hripe. Delo se je vršilo W državnem zavodu za medicinska raziskovanja pod vodstvom sira Patricka Laid-tawa, potrdila pa so ga tudi raziskovanja jr Ameriki in Avstraliji. Ker je hripa na Angleškem samo v zadnjih petih tednih zahtevala 3500 smrtnih žrtev, je ta vest zbudila umljivo pozornost. Baje niso odkrili samo povzročitelja nevarne bolezni, temveč tudi primerno ce- pivo proti njej, ki je pri dosedanjih poskusih z živalmi pokazalo dobre uspehe. Vendar pa učinkovanja tega cepiva doslej še niso mogli prav proučiti. Ni še znano, da-li zadostuje samo enkratna cepitev za imuni-ziranje, ali pa se mora cepljenje ponavljati v rednih presledkih. K tem vestem velja še pripomniti, da so že večkrat poročali o odkritju mikroorganizma, ki povzroča hripo. Toda vse takšne vesti so se izkazale doslej za netočne. Gorila kot domača žival Opica razbila pohištvo svoje rednice Policijskemu nadzorniku odlične pariške Vrtne četrti Monceauja so te dni zvečer naročili, naj aretira nekega gorilo, ki je bil zaposlen s tem, da je razbijal opravo svoje gospodinje, neke Lecomtove. Po krat kem oklevanju sta se dva krepka, s kara-btnkama in železnima drogoma oborožena moža odločila, da naročilo izvršita. Gorilo naj bi izročila živega ali mrtvega. Ko sta policista stopila v hišo Lecomtove, se je jima nudil strašen prizor. Služabništvo je bilo pobegnilo, v sobah je bilo vse dragoceno pohištvo polomljeno in razmetano. Iz kuhinje se je slišalo obupno vpitje. Tam je gorila držal gospodinjo v šahu. Prišlo je do srditega boja. S pomočjo železnih drogov sta policista žival končno pregnala y njeno kletko tn jo bodo sedaj oddali nekemu zoološkemu vrtu. Ga. Lecomtova, 60-letna vdova, pripoveduje, da je opico dobila pred desetimi leti, ko je bil še majhna, mična žival. Dala ji jo je njena hči v dar. Opico je Vračata se v domovino Holandsba prestolonaslednlca princesa Julija na ln njen mož sta končala svoj dopust V Krynici ln se pripravljata na povratek v Holandsko Po 22 letih prijet dezerter V okolici Metza so kot vojnega ubežnika po 22 letih prijeli nekega Alberta Kocher-ja, ki je svetovno vojno opravil na nemški strani. Kocher se je rodil 1890. v Com-mercyju in je 1. 1913. služil v nekem pehotnem polku v Besanconu. Od tu je kmalu pobegnil v Nemčijo, kjer so ga ob Izbruhu vojne vtaknili v neki pehotni polk, ki je odšel takoj na fronto. Po premirju se je vrnil v svoj rojstni kraj, kjer se 22 let. niso zmenili zanj. Nesrečna smrt treh cetvorčkov V St. Thomasu pri Montrealu se je primerila huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. četvorčke, dva dečka in dve deklici ge. Roudeaujeve, ki so prišli na svet v tem letu, je peljal ambulančni voz v bolnišnico na zdravniški pregled. Medpotoma pa je šofer zavozH v neko vozilo. Otročiči so dobili živčni šok. katerega posledice niso izostale. Trije od njih so umrli že 24 ur po nezgodi, četrtega pa si zdravniki z vsemi silami prizadevajo, da hi P«, J>ri življenju. zdresirala, tako da se je obnašala čisto pametno. Med tem pa je žival zrasla v višino poldrugega metra in se je začela v zadnjem času vesti zelo uporno, če je gospodinja gorilo izpustila iz kletke, se je vedel brutalno. Razbijal je pohištvo in poškodoval vse slike. Nekaj časa je vdova to trpela, potem ji je žival prošla čez glavo. Sicer pa je imela stara gospa srečo, da je bil nje 10-letni nečak doma, ko je začela opica spet razbijati, in sicer tokrat še vse bolj temeljito nego dotlej. Bil je v vrtu, ko je zaslišal ropot in krike svoje tete. Dočim je služabništvo pobegnilo brez glave in pustilo Lecomtovo na cedilu, je dečko stekel na policijo, ki je potem še pravočasno intervenirala. Mladi junak Velik pogum je pokazal te dni lOletni kmečki sin Hermann Sommerer iz Raurisa v Pinzgau. Njegova Sletna sestrica Roža je pil sankanju padla v ledeno mrzel, divji potok. Brez odlašanja je mali Hermann skočil za njo, toda valovi so dekletce odnesli že kakšnih 60 m naprej. Ko je deček videl, da tako sestrice ne bo dosegel, je skočili spet na breg, stekel ob potoku do kraja, kjer se je deklica utapljaš la, skočil spet v valove jn ujel sestro za roko. Voda ju je vrgla do lednih plošč ob drugem bregu, ki se jih je Hermann oprijel jn tu je držal sestro toliko časa nad vodo, da je pritekel oče in ju spravijl na sus ho. Oba otroka se nista od nevarne kopeli ošti prehladila. Negus izdaja list Negušu očitno še ne primanjkuje denarja, aš Ee dni je priredili v >abasinskem poslaništvu« v Londonu sijajno čajanko, na katero je povabil prominenitne člane angleške družbe. Sprejemaj jih je sam s svojo hčerjo in rasom Kaso. Neguš izdaja zdaj tudi poseben tednik- Imenuje 6e »News Thimes and Bthjopia Newse in je pisan v angleščini. Urejuje ga Sylvia Pankhurstova. Kitova glava za kralja Na obali Torkshirea so ribiči potegnili na suho ogromnega kita Po stari navadi smatrajo ljudje vsakega kita, ki ga vlo. v i jo na angleški obali, za »kraljevega kita«. Tradicija veli, da pripada kitova glava kralju, plavuti kraljici, truip plena pa možu, ki je vlovil morsko pošast. I Najmiroljubnejša država Po najnovejši statistiki Društva narodov eo na svetu samo tri države, ki nimajo stafl-nega vojaštva in ee ne oborožujejo. To so Luksemburška, Panama in Harti- Vojaski naraščaj je največji v TurKjj, kjer sestavljajo mladi ljudje med 15. in 19. letom nad 16 ostotkov vsega prebivalstva. Za orož je in strelivo so lansko leto izdalj 42 milijonov zlaAih dolarjev, leta 1929 pa 71 milijonov zlatih dolarjev. Več nego 21 odstotkov vsega orožja izdelujejo na Češkoslovaškem, sledi Anglija (več nego 20 odstotkov), Ze-dinjeme države, Belgija in Švedska. Nobenega uvoza tujega orožja nimajo samo Turčija' Rumunska, Portugalska, Poljska in Dan sika. Nočna razsvetljava v pariškem Louvru Ravnateljstvo slovitega pariškega umetnostnega muzeja Louvra je že lansko pomlad prvjč Poskusilo razsvetliti posamezne dvorane s posebnimi žarnicami, tako da bi bilo umetnine mogoče ogledovati tud; ponoči-Doslej eo novo razsvetljavo uvedli samo v oddelkih za plastiko, kjer se je povsem izkazala. Zaradi tega uspeha se je ravnatelj* sivo odločilo, da bo organiziralo tudi nočna vodstva za znižane cene. Prvega vodstva se je udeležilo nič manj nego 1500 oseb, posebno delavcev, dijakov, nameščencev jn nezaposlenih. Ravnateljstvo upa, da bo moglo do otvoritve svetovne razstave uvesti novo razsvetljavo tudi v druge dvorane. Pogled s hriba pri Malagi na mesto in pristanišče Stara žena z mladim možem Nenavaden zapuščinski proces pred dunajskim sodiščem Sreča mu ni nič koristila Pisali smo o čevljarskem mojstru Juriju Farkasu iz Szegedina, ki je bil pred letom dni v loteriji zadel 60.000 pengov in jih v tem kratkem času tudi na nesmiselni način zapravil. Mož se je moral vi-niti brez počenega groša v žepu v svojo čevljarsko delavnico. Sedaj poročajo naknadno, da se mož v novih starih razmerah ne znajde. Te dni je poskusil samomor in si prerezal žile na obeh rokah. Oddali so ga še pravočasno v bolnišnico. Eden najbolj čudnih zapuščinskih procesov se je končal te dni na Dunaju. Pred letom dni se je poročil 24-letni brezposelni delavec z neko 73-letno gostilničarko, da bi se rešil iz težkega položaja. Mladi mož pa je začel kmalu bolehati in je umrl. Pred svojo smrtjo je dosegel še to, da je žena njegove brate in sestre postavila za svoje dediče. Tudi gostilničarka je umrla nekoliko mesecev pozneje, a proti njeni oporoki, ki je določala, naj njeno imetje pripade najbližnjim sorodnikom njenega pokojnega moža, so nastopili potem njeni sorodniki. Zastopnik tožiteljev je med razpravo povedal, da je mladi brezposelni znal stari ženski, ki je imela gostilna v nekem dunajskem predmestju, s svojimi ljubezenskimi izjavami tako zmešati glavo, da se je odločila za poroko z njim. Pravil ji je, da brez nje ne more živeti in da se bo vrgel pod vlak, če mu ne bo hotela verjeti. Pol stoletja starejša ženska pa mu je verjela. Nje mož ni po poroki živel nič dru- Kancelar Hitler čestita Francozom Poplave nimajo konca ne kraja IjBPflPH Nemški državni kancelar stiska roke francoskim zmagovalcem pri konjskih dirkah v Berlinu Prezident piše kriminalne romane Rooseveltov roman, ki govori o njem vsa Amerika Carter, si osvoji njegove Papirje, razen tes ga naredi 6 pomočjo nekega zdravnika tako, kakor da se je zgodila avtomobilčka nesreča, prj katerj je Blake izgubil ž.vlienje in zdravnik secira "tuje truplo, kakor da bi b;lo truplo pravega Blaikea- Blakeovo ženo, , ki stiče za izginulim, da bi se polastila nje-tega ni hotel verjeti, se more prepričat} ee« govih in.lijonov, osumijo, da je svojega mo-' " ' — - " ta umorila 7 ljubimcem- Izkaže se, da mrtvec ni Jim Blake, sledijo mnogi nori dogodki, ki pripravijo Blakea končno do tega, da se ves skesan Pojavi do» ma, da bj pojasnil stvar. Tajnica ga spozna iudi v izpreuienjenj obliki, ljubi ga še vedno in lahko bi se zdaj poročila, ker 6e izkaže, da je bila Blakeova žena 6vojecasno v Rusi-jj že poročena, da se ni ločila in da je tvegala po vseh zakonih nedovoljeno poroko samo zalo, da bi sj j »omagala z Blakeovjin bogasitvom. Toda oblasti 6edaj ne verjamejo v Blakeovo identičnost- Tedaj se pojavi kot rešitelj v 6tiski Blakeov 6lepj pes, ki spozna svojega gospoda; in to zadostuje, da se zadovoljijo tudj oblasti. Konec je poroka z zves*o tajnico. Takšen je predsednikov ro man, o katerem govorj vsa Amerika. Predsednk RooseveM, najpopularnejši Po-1 itiJc na svetu, je postal tudi najpopularnejši pisateli kriinrinallnili romanov — vsaj v Ameriki. Že nekaj časa so v Ameriki govorili o tem. da posveča državni pred£veiybodj8 weekly<} Kulturni pregled 140 let slovenske žurnalistike Slovenska strokovna žurnalistična literatura je mnogo skromnejša, kakor bi ustrezalo značaju in evropski višini našega današnjega tiska. Velik napredek, ki ga kaže naš tisk po osvobojenju, je preveč izčrpal novo pokolenje žurnalistov, da bi mu ostalo kaj časa za mirno, zdravo delo znanstvenega raziskavanja ter obravnavanja splošnin in posebnih vprašanj žur-nalista. Dandanes, ko se kljub vsem gmotnim težkočam razveseljivo razvija slovenska znanost in dviga višina naše kulture; ko se na vseh področjih strokovne književnosti opaža stremljenje po poglobitvi z domačimi silami in sredstvi ter po smotrni osamosvojitvi od tuje jezične literature, ne bo smela zaostajati tudi žurnalistična strokovna književnost. Potrebujemo zgodovino našega tiska, njega izčrpno bibliografijo, študije o prvih slovenskih novinarjih i. t. d. Zdi se, da bo letošnje leto s svojo proslavo 140-letnice slovenskega tiska izpolni o nekatere vrzeli v slovenski strokovni žurnalistični literaturi. Nemara so prvi znaki tega prizadevanja začetek smotrnejšega dela v tej smeri, tako da bo 150 letnica slovenskega tiska 1. 1947 lahko pokazala obširnejšo bibliografijo žurnalistič-ne strokovne literature, kakor jo imamo ob 140 letnici. Naj bi to vzpodbudilo naša starejše žurnaliste, da bi napisali svoje ob 140 letnici. Naj bi to vzpodbudilo naše ga tiska: memoarska književnost vedno izpopolnjuje strokovno literaturo! Upajmo, dci se bomo dotlej zedinili glede »novinarja« in »časnikarja«; dvojstvo ali celo trojstvo naziva za žurnalist, žurnalistika i. ar. sicer ni tragično, vendar pa je nepotrebno. Letošnje leto kaže torej ugodne znake za izpopolnitev naše strokovne žurnalisti- črie literature. Prvi znak je pravkar izišla razprava dr. Frana Vatovca »140 let slovenske žurnalistike« (Maribor 1937, 62 strani, 8", samozaložba. Naročiti na avtorjev naslov: Maribor, Gosposka ul. 11). Drugi znak je napoved kataloga novinarske razstave, ki bo letošnjo jesen v Ljubljani; v tem katalogu bo med drugim bibliografija in biografija slovenskega tiska od prvih začetkov do 1. 1937., ki jo pripravlja na.š največji bibliograf dr. Janko šlebinger. Ta temeljita in izčrpna bibliografija bo najtrdnejša podlaga vsej naši nadaljnji strokovni žurnalistični literaturi. Po dr. Janezu Bleivveisu (Vodnikove Norice, Ljubljana 1859) in Ivanu Vrhovniku <0 stoletnici Vodnikovih >Lublanskih No-vizi, Ljubljana 1877; se je posvetil proučevanju prvega slovenskega časnika naš tovariš, glavni Urednik »MariborsKe^. černika Jutra« dr. Fran Vatovec. Kakor pravi v uvodni besedi, je hotel s svojo razpravo prispevati k ustvarjanju slovenske strokovne žurnalistične literature in posebej še zgodovine našega tiska z žur-nalistično strokovnega vidika, »da se v blodnosti naše dobe nudi na ta način možnost pravičnega ocenjevanja dela, borb, ežav in uspehov slovenske žurnalistike«. Piscu je dal metodo za tako delo študij zgodovine na naši univerzi. 2e 1. 1927. je objavil v posebni knjigi odlomke iz svoje inavguralne disertacije »K starejši upravni in gospodarski zgodovini laškega okraja«, v mariborskem ČZN pa sta izšli — poleg strokovnih ocen — njegovi razpravi j Kolonizacija laškega okraja v luči krajevnih in ledinskih imen« in »Pravosodstvo na šentpavalskih posestvih v Marki onstran dravskega gozda«. Vnlversttas Alezandrina A. S. Puškinu Vabilu Slovanskega instituta naše univerze se je v četrtek dopoldne odzvalo izbrano občinstvo in do dobrega napolnilo zbornično dvorano univerze, da počasti stoletnico smrti A. S. Puškina. Poleg Zastopnikov oblasti so bili prisotni vodilni predstavitelji slovanskih lig in drugih kulturnih društev, stanovskih in narodnih korporaeij. Dalje mnogi ugledni intelektualci zlasti iz vrst vseučiliščnih profesorjev ter poznavalci in prevajalci Puškina, na čelu jim častitljivi starosta slovenskih puškinistov, senator Ivan Hribar. V ospredju dvorane je visela velika Puškinova slika in pod njo lovorjev venec. Takoj po prihodu bana je stopil za ka-teiro dekan filozofske fakutete dr. France Kidrič in v odsotnosti rektorja otvoril slavnost. Pozdravnim besedam je pristavil kratek oris literature prve polovice 19. stoletja, v kateri je Puškin zavzel tako pomembno mesto, in je nato še postavil zanimivo paralelo med Puškinom in Prešernom. Dr. Nikolaj Pi-eobraženski je prikazal Puškina kot pesnika slovanstva. Z močnimi potezami je v uvodu svojega predavanja orisal njegov pesniški profil, nato pa se pomudil pri njegovih odnosih do slovanstva kot ideje in programa ter do poedinih slovanskih narodov. Umljivo je, da je pri tem posvetil posebno pozornost skromnemu, vendar pa ugotovljenemu odnosu Puškina do Slovencev. Trdi tega govornika je mikala primerjava Puškina z njegovim slovenskim vrstnikom Prešernom. Dr. Preobražen-; ki se je zlasti baivil s slovenskimi prevajalci Puškina od Rodoljuba Leclin.skega do najpomembnejšega: Ivana Prijatelja. Predavanje je izzvenelo v klic: Več Puškina tudi danes in pr. nas! Univ. prof. dr. Eivg. Spcktorski je v svojem predavanju o Puškinovem pomenu poudaril poleg pesnikove nacionalne note njegov univerzalizem in z njim utemeljil Puškinov pomen ne le za rusko, marveč tudi za svetovno literaturo. Iz množice literarno zgodovinskih ugotovitev in nazorov je na svoj prikupni način izločil in posebej naglasil najznačilnejše, ter tako poslušalcem še bolj izpopolnil sliko tega dobrega genija ruskega naroda. K specialnemu predmetu puškinoloških raziskavanj je segel s svojim predavanjem prof. dr. Vaclav Burian: z njemu lastno temeljitostjo je obravnaval Puškinov odnos do srbskohrvatske narodne pesmi, posebej še do Karadžičevih zbirk. Njegova izvajanja so vsebovala nekatere nove poglede na doslej še nerešene probleme tega, za razvoj slovanskih stikov značil nega odnosa in so pokazala, da Puškin sicer ni imel jasnih pojmov o posameznih Razprava »140 let slovenske žurnalistike« obravnava, kakor že omenjeno, Vodnikove »Lublanske Novize« z vidika 140 letnega razvoja slovenskega časnikarstva. Ta razvoj deli pisec v pet obdobij: Vodnikovo dobo, mednoviško dobo, dobo po-življanja ter ustalitve slovenskega časni-Stva ali i5ieiweisovo oodo, aooo prvin slovenskih dnevnikov in povojno dobo. Slovenski časniški besedi pred Vodnikom je posvetil pisec samo nekoliko besed: obsežnejšo razpravo z novimi dognanji pripravlja A. Gaber za omenjeni razstavni katalog. Glede »krstitve« »Lublanskih Noviz« pove pisec približno to, kar je povedal Vr-hovnik v citirani knjižici. V nadaljnjem opisuje zunanjost in obliko novega lista. Dr. Vatovca nov donesek k skromni literaturi o prvih začetkih slovenskega tiska je predvsem razglabljanje oblikovno-tehničnega in žurnalistično-strokovnega značaja Vodnikovega lista, vendar pisec še prej razčlenja Vodnikovo slovenščino in vsebino »Novic«. Dr. Vatovec ugotavlja pri prvem slovenskem žurnalistu »vse tiste poante v metodi posredovanja novic ter poučnih zanimivosti, ki jih srečujemo tudi v stolpcih današnjega časopisja: pozitivno podajanje, kritika, napadanje, zafrkavanje, pa tudi priznavanje in pohvala zaslužnemu ter koristnemu delu«. Posebno pozornost je posvetil pisec ekspeditivnosti urednika prvega slovenskega lista in pa virom, iz katerih je zajemal svoje vesti. Domače je Vodnik sam oskrboval in prispeval. Za tuje vesti pa se je najizdatneje posluževal »Wiener Zeitung«, za kar navaja pisec vrsto dokazilnih primerov Pisec se posebej zaustavlja pri možnosti, da je moral Vodnik tudi sodelovati pri stavljenju lista. Šentjakobski kaplan je bil potemtakem tvorec časniškega jezika, urednik, edin sodelavec, korektor upravnik, in najbrž vsaj do neke mere še stavec prvega slovenskega lista. Vzlic tej požrtvovalnosti se »L. N.« niso držale dalje čase. Pisec ugotavlja, da so imele v prvem letu samo 33 redno plačujočih naročnikov in da njih naklada ni presegala sto izvodov. List se ni mogel trdnejše vkoreniniti zaradi tega, ker ni mogel preiti preko Kranjske meje v širši krog slovenstva in slovanstva. To je po piscu prvi vzrok premajhnega odziva v občinstvu. Drugega pa vidi dr. Vatovec v nasprotju z dr. Bleiweisom, ko je pisal o »zaspanosti tedanjega slovenskega naroda«, v ogromnem obubožanju našega kmečkega ljudstva ob napoleonskih vojnah z vsemi njihovimi posledicami, »če ni bilo denarja za nujne življenjske potrebščine, kako naj bi naš tedanji človek zbral letno šest goldinarjev (pozneje štiri) letne naročnine za Vodnikove »Lubl. Novize«? Pisec zaključuje svojo razpravo z ugotovitvijo dveh pomembnih postavk v bilanci Vodnikove žurnalistične tvornosti: 1. Vodnik je bil tvorec slovenskega časniškega jezika in sloga; 2. Vodnik je ustvaritelj časniške ideje ter tradicije pri Slovencih«. Ob takem objektu, ki je bil poleg tega že dokaj obdelan, ni mogel pisec dognati nič presenetljivega in bistveno novega, ven dar je dosedanjo literaturo o prvem slovenskem listu pomnožil z nekaterimi podrobnejšimi ugotovitvami in predvsem osvetlil Vodnikovo delo po njegovi čisto redakcionalni in žurnalistični plati. Tako je pokazal, da bo prav, če bodo bodočo zgodovino slovenske žurnalistike po temeljnem delu, ki ga bo izvršil s svojo bibliografijo dr. šlebinger, pisali znanstveno vzposobljeni poklicni žurnalisti. —o. slovanskih narodih, da pa je tem globlje prodrl v slovansko dušo. To je zlasti do-Kazal s svojimi prepesnitvami srbsKo-hrvatskih narodnih pesmi celo tam, kjer mu je bil za podlago Mermičejev iaisifi-K<±t »La Uousla«. Vme3 so slavisti Zora Pelanova, Vida Janežičeva, JBlica Koželjeva, Jože JPel^r-iin in Boris Mi»ja recitirali Puškinove pesmi v slavensa-em prevodu, med njimi »Obrekovaicem ftuaije« v novem (tretjem slovenskem) prevodu ivana Hribarja. Vsa predavanja in vsi nastopi so zapustili kar najboljši vtisk in so nedvomno pripomogli k večjemu zanimanju za velikega ruskega pesnika. Slovanskemu institutu, poseDej še asistentu Zvonku A. Bizjaku, gre vse priznanje in hvala za to prireditev. Ob istem času je v vseučiliščni avli prirejena puškinska razstava. Vitrina je izpolnjena z zanimivim domačim materialom o Puškinu, predvsem z izdajami njegovih spisov v izvirniku in v prevodih. Zapiski Smetanova »Prodana nevesta« v Amsterdamu. Minule dni je gostoval v Amsterdamu operni ansambl s solisti, baletom in orkestrom praškega Narodnega di-vadla in pod vodstvom Vaclava Talicha izvajal Smetanovo »Prodano nevesto«. Predstava v enem izmed starih kulturnih središč Holandije je imela izredno velik uspeh ter je znova uveljavila v deželi Rem bradta in tolikih slavnih umetnikov sloves češke nacionalne glasbe. Po vrnitvi v Prago so »Prodano nevesto« ponovili na deskah Nar. divadla. Ob tej priliki se je prosvetni minister dr. Franke zahvalil sodelujočim za njihovo delo tn izrazil veselje, da so »v tem težkem času pokazali na svetovnem foru, kakšna je v resnici duša češkega naroda: da je to duša naroda, ki noče nikomur ničesar vzeti in nikogar ne ograža in ne zahteva nič drugega nego da sme mimo delati in s svojim delom pom-noževati duhovne in tvarne dobrine človeštva«. Dr. Vinko Vinkovlč, Repertoar zagreb-bačkog kazališta prije 100 godina. V članku, ki je izšel kot poseben odtis iz zagrebškega »Kazališnega almanaha 1937«, poroča pisec o »Theater Journalu« iz 1. 1836, ki ga je izdal po tedanji navadi gledališki sufler. Iz njega je posneti, da je bil ravnatelj in zakupnik tedanjega zagrebškega gledališča Čeh Josef Schweigert. Reperto-arni načrt priča, da gledališče v tem pogledu ni zaostajalo za drugimi in da so si ravnatelji prizadevali, seznaniti zagrebško občinstvo z vsemi novitetami, ki so jih dajali v vodilnih dunajskih gledališčih. V celoti je bilo od 4. aprila do 31. decembra 1836. 1. 153 predstav. Uprizorili so med drugim tri opere, med njimi sta dve še danes v »železnem repertoarju« vseh opernih gledišč, Auberjevega »Fran Diavolo« in Rossinijevega »Seviljskega brivca«. Med avtorji, ki jih je bil moral pisec Sele dognati, ker jih publikacija ne omenja, so med drugimi: Grillparzer, Kotzebue, Top-fer, Nestroy, Schiller Ltd. Repertoar kaže kajpak izrazito nemško usmerjenost dunajskega okusa. 26 iger je bilo uprizorjenih v hrvatskemu jeziku, ostale v nemščini. Z največ (9) iger je zastopan Kotzebue, ljubljenec zagrebškega občinstva pred sto leti pa je bil Nestroy, čigar osem komadov je doživelo 21. predstav. šest predstav veseloigre »Zu ebener Erde und erster S točk« je bil v tedanjih razmerah že dogodek. Zbirka »Francuskl pisci s tumačemc, ki jo izdaja knjigarna Celap v Zagrebu, je dobila nov (7.) zvezek z izbirom povesti Emila Souvestra »An coin du feuc. Pisec zajema snov svojim neglobokim, vendar ljubeznivo spisanim povestim večidel iz življenja v Bretanji in sodi potemtakem med zastopnike francoskega realizma. Njegovo delo ne uživa posebnega slovesa tako, da je ta sodobnik Balzaca danes že domalega pozabljen. Najbolj znano je še njegovo delo »Un Philozophe sous les to-its« (1850). Povesti »Au coin de fun« so, kakor kaže že naslov namenjene za štivo pri domačem ognjišču, v rodbini. Dr Mijo Crnič je opremil knjižico z uvodom in z S P Lahkoatfeti bodo imeti velik spored Zveze slovenskih lahkoatletskih klubov (Službene iz 2. sestanka 5. t. m.) Odobrijo se naslednje prireditve khiibov članov JLAS s teritorija zveze: Maraton in Rapid Maribor, Primorja, Ilirije, Ko. rotana, Planine, Sloge in Svobode — vsi Ljubljana, kakor tudi termini naslednjih prireditev zveze: 28. 2. croa9-country prvenstvo mest spored po sklepu skupščine JLAS z dne 17. XII. 1933. Prireditelje in mesta določi skupščina Zveze 14, t. m. 14. 3. cross-country prvenstvo zveze za moštva in posameznike, juniorje in se-niorje, dolžina 5 odn." 2.5 km, ocenjevanje kakor za drž. prvenstvo (prireditelja in mesto določi občni zbor zveze), 19. 3. Ilirija: cross-country tekmovanje za junior. je in seniorje, 28.—29. 3. Priimorje: izbirni lahkoatletski miting za Marseille, 4, 4. JLAS v izvedbi SK Jugoslavije, Celje: cross.country prvenstvo države za posameznike in moštva (7.5 km), 24.—25. 4. Primorje: otvoritveni miting kot prireditev po dolžnosti, konec aprila ali v začetku maja, Maraton Maribor: medklub-ski miting kot prireditev po dolžnosti, 2. 5. Korotan, Ljubljana: miting po dolžnosti, 9. 5. Ilirija: juniorski miting, 23. 5. Ilirija: miting po dolžnosti, 6. 6. Planina: juniorski dvoboj z Ilirijo, 5.—6. 6. Zveza ali odbor za izvedbo dvomatehov: dvoboj Gradec : Ljubljana v Mariboru ali Ljubljani, 12.—13. 6. Sloga: miting po dolžnosti, 13. 6. Planina: miting za juniorke in seniorke, 20. 6. Ilirija: juniorski dvoboj s Planino, 27. 6. Svoboda: lahkoatletski miting, 27.—28.—29. 6. zveza: lahkoatletski troboj Beograd : Zagreb : Ljubljana (podrejene organizacije), 28. 6. Ilirija: juniorski miting, 11. 7. Svoboda: miting, 17.—18. 7. Primorje: juniorski, mladinski in seniorski miting po razredih, (ali 24. 25. 7.), 18. 7. Rapid, Maribor: medklubeki miting, 7.—8. Primorje, nacionalni miting, 21.—22. 8.: 14 dni pred prvenstvom JLAS: klubsko prvenstvo in prvenstvo posameznikov zveze (mesto in prireditelja določi občni zbor zveze, spored kakor na drž. * prvenstvu brez maratonskega teka), 29. 8. Planina: miting za juniorke in se. niorke, 4.—5.—6. 9. J1LAS: prvenstvo Jugoslavije za klube in posameznike, 5. 9. Planina: juniorski in seniorski miting, 12. 9. Korotan, Ljubljana: lahkoatletski miting, 19. 9. Ilirija: prvenstvo juniorjev ljulbljanskih klubov. .25.—26. 9. rezervirano za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol (prireditelja bo določila zveza), 26. 9. Rapid, Maribor: medkhihski miting, 3. ali 17. 10. Maraton. Maribor: VI. pohorski gozdni tek, 3. 10. Iiirija: juniorski dvoboj s Planino, 9.—10. 10. Zveza: dvoboj dravske banovina: Julijska Benečija, 17. 10. Planina: juniorski dvoboj z Ilirijo. Pozivamo vse kluba, ki do danes Se niso sporočili zvezi svojih prireditev, da zadostijo dolžnosti po ČL 18 t. p.p. JLAS in takoj sporočijo termine letošnjih pri. reditev. Praiv tako naj poljejo zvezi seznam članov, ki so nastopili v L 1936. kakor tudi seznam onih verificiranih lahkoatletov, ki jih želijo imeti tudi v bodoče verificirane pri JLAS vse v 2 izvb. dih. — Ponovno se poziva železničar, Maribor da takoj pošlje seznam letošnjih prireditev. — Maraton, Maribor se ponovno poziva, da takoj sporoči naslov savez-nega odbornika ing. Laha. — Vsem klubom se bodo pismeno sporočila imena atletov, ki so verificirani pri JLAS s pozi vom, da pregledajo datuma rojstva, vnesejo datum verifikacije, ugotovijo, ali je kateri atlet neimenovan in vrnejo zvezi nemudoma sezname s pripombami. Prav tako jim bo poslan tudi seznam savezni h sodnikov s prošnjo, da izpopolnijo P°-datko o stanovanju. — čitajo se za Svobodo, Ljubljana s pravico takojšnjega nastopa: šenk Ivan (1921), Bergant Zvone (1922), Kompare Fran; za SK Slogo Rihter Hinko, Bahnik Lado, Sinkule Rudolf, Kamnikar Viktor in Zemljak Slavko. Opozarja se SK Sloga na čl. 2. t. p. p, JLAS. Pozivajo se vsi klubi, ki niso pla. jezikovnim komentarjem pod črto. Knjižica bo dobro rabila ne le šolam, marveč tudi onim, ki se Izven šol uče francoščine. A. Laurina Novinarska knjižnica. Glavni urednik »Prager Presse« A. Laurin je izdal že šesti katalog svoje žurnalistične knjižnice. Je to v srednji Evropi in nemara sploh na naši celini edinstvena bibliografija žurnalistične strokovne literature, šesti zvezek, ki mu je Oskar Butter spisal uvod, obsega bibliografijo reporterstva z besedo in sliko, dalje seznam tiskanih Izdaj poročil z novinarskih kongresov, tekstov, konvencij in razstav, v tretjem oddelku pa spomine novinarjev in založnikov. Skrbno natisnjena knjiga je opremljena z Laurinovim exlibrisom in z reprodukcijami naslovnih strani nekaterih knjižnih redkosti. Naslovi knjig so v vseh večjih evropskih jezikih, pa tudi skandinavske, ho-landska in druge manjše literature so zastopane. Jugoslavico predstavljajo samo letniki zagrebškega »Novinarja«. šimun Vlahov, Hrvatskim Primorjem. V brošurici na 48 straneh opisuje pisec Sušak, potovanje lz Plasa v Crikvenico, iz Sušaka v Karlobag peš, otok Krk, pot iz Sušaka v Kastav in vožnjo s parnikom iz Sušaka v Karlobag. R T fiali članarine za 1. 1937., ba na Menini: —8, 5 pršiča na 90 podlage. Pesek: —4, mirno, jasno, 10 pršiča na 40 podlage, skakalnica uporabna. Senjorjev dom: jasno, mirno, 15 pršiča na 40 podlage. Rimski vrelec: —6, zelo oblačno, mimo, 16 srena. Vreme v Planici. Po včerajšnjih popoldanskih vesteh je v teku dneva v Planici precej snežilo, proti večeru pa je spet ponehalo. Temperatura Je nekaj pod ničlo, oblaki pa so zelo nizko, tako da je prav verjetno, da bo prišlo še kaj novega snega. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 10. februarja Ljubljana 7. 7580, 3.0, 96, NE1. 10, dež, 0.3; Maribor 7. 756.8, 2.0, 90. O. 10. —, —; Zagreb 7. 7584, 3.0 95, WNW2. 10, —. —; Beograd 7- 756.3, 0-0. 95. ESE2, 10, dež. 3 0; Sarajevo 7. 756.8 1.0, 96. W2, 10, dež, 80; Skoplje 7. 751.7. 7.0. 90. Wl. 10. —, —. Temperature; Ljubljana 7.2, 3 0; Maribor 6.0, 1-0; Zagreb 6.0, 2.0; Beograd 80, 0.0; Sarajevo ll.a 1.0; Skoplje 10.0, 4.0; Split 13.0. —. Sokol Skakalnice ▼ Planici so pripravljene Iz pisarne načelništva SKJ smo prejeli obvestilo, da so vse tri skakalnice v Platnici (25,40 in 65 meterska) uporabne ia popolnoma v dobrem stanju, tako da se bodo tekme v skokih lahko vršile popolnoma neovirano. Udruženje smučarjev Planici (25, 40 ta 65 meterska) uporabna % Sokolom s svojimi napravami vsestranska na roko, Je obenem obvestilo načelništvo SKJ, da mu daje na razpolago svojega trenerja za skoke, Norvežana Hanssena, tako da se bodo mogli tekmovalci za skoke čimboJje pripraviti za tekmovanje. Sokolsko društro Ljubljana-Sii*a priredi drevj v svojem domu predavanje »Vzpon na Visoki Atlas« s slikami. Predaval bo pre» davatelj ZKD g- dr. Oskar Reya- Po predavanju se bo predvajal film »Nočem se ženiti«. Nocojšnji simfonični koncert v Ljubljani Ime Emila Adamiča Je bilo prvotno najbolj znano v naših pevskih vrstah, šele kasno se je začelo oglašati tudi med iru stnunentalisti. In vendar je bil orkester njegova prava glasbena domovina, kjer so je šele dodobra mogel porazgovoriti in odkrivati svojo notranjost Toda razmerno kasno se je šele povzpel do popolnega obvladanja orkestra in njegove tehnike, dasi je njegova glasha kar kričala po orkestraciji, in nam je zapustil mnogo skladb za zbor, ki bi prav tako mogle biti napisane za orkester ali vsaj z orkestrsko spreunljaivo. Zato Je več kakor upravičeno, da priredi Glasbena Matica nocoj orkestratoi koncert Adamičevih skladb. V zvem z Orkestralnim društvom, orkestrom držav, nega konservatorija, radijskim orkestrom in nekaterimi člani Podzveze godbenikov je dirigentu Dragu M. šijancu na razpola-j go obilno zaseden orkestralni korpus, ki * je po svoji sestavi sicer heterogen in raznolik, po svoji dobri volji pa enodušen in pripravljen k žrtvam, kakor jih zahte-rva podroben študij Adamičevih skladb, ki nikakor niso tako enostavne in po svoji tehnični plati poljudne, kakor se bodo morda čule poslušalcu. Nasprotno, Adamič zahteva od godbenika nesorazmerno več, kakor je bil zahteval nekoč od pevca: avtor je predpostavljal tehnično ia-vežhanost pri orkestralnem muziku, ki jo je prav pri pevcih moral tolikanj pogrešati. Na prvem mestu sporeda so >Ljubljan-ski akvareli«, suita, po številu Adamičeva tretja, a najbolj uspela, ki je napravila v celoti in še bolj v posameznih stav-ih pot po slovanskem svetu. Izvajana je bila že često ne le v Ljubljani, temveč tudi v tujini, kar tudi zasluži po svoji barvitosti, drznosti in karakteiističnosti. V svojih šest stavkih nam bolj z oljnato barvo kakor z vodeno opisuje nekaj najbolj značilnih kotov ljubljanskega vzdušja: Jutro na Rožniku, Tivolski ribnik, Cerkev sv. Florjana, Grad, Sv. Krištof in Zvezdo — samosvojo in originalno izbiro pogledov na našo staro LJubljano, roman-tično-poetičem, a včasih tudi prodoren m neizprosen, često celo dramatičen pogled na etaroslavna naša zbirališča živih in mrtvih. Tej simfoniji Ljubljane sledita dve turkestanski melodiji, ki jih je avtor ©ul in obdelal v času svojega ujetništva v Rusiji, kjer je bil Ob prevratu pozvan, da zbere narodne napove turkestanskih plemen. Iz istega časa izvira tudi njegova »Tatarska suita«, ki nosi ▼ svojih štirih stavkih poetične, programatake podnaslove: V stepi, Dekle lz Batkana, črna voda in Tatarski ples. Daleč od domovine, a poln hrepenenja po nji, je Adamič napisal te skladbe, v katerih se druži orientalska nostalgija z živo neugnanostjo pri-rodnega naroda, vse potopljeno v pogled, ki zre daleč odtod v svoj rodni kraj. Višek Adamičevega orkestralnega ustvarjanja pomeni suita >Iz moje mladosti« v kateri je avtor prosto nanizal nekaj prizorov iz detinskega spomina: Ob zibeli, Mož z medvedom, Sveti trije kralji, Mati je bolna, Pripovedka. V to delo je podal Adamič vse vrtine svoje muzikalne koncepcije. Jasna in neprisiljena glasbena dikcija, prozoren, neobtežen slog, pestra barvitost in premnogo onega sentimenta, ki ga moremo danes že oeziaJčiti kot tipično slovenskega m v katerem se prav Adamičeva dela tako svojstveno razlikujejo od vseh drugih. Ta suita Je najčistejša programska glasba, v kateri nam avtor razkriva #voje vesele in otožne spomine lz otroške dobe, ne da bi jim hotel za-streti izraz s kakršnokoli filozofijo. Zato so neposredni, sežejo v srce in duha in zavzamejo z odkritostjo in bleskom. Za zaključek koncerta al je dirigent iZbral veliki simfonični scherzo, > Potrkan ples«, prvi poskus simfonične obdelave slovenskega narodnega plesa in sploh ena prvih manifestacij jugoslovenske simfonične folklore, kateri so sledile med Hrvati in Srbi mnogoštevilne slične priredbe. V tem delu Je Adamič hotel dokazati, da Je slovenski ples prav tako zmožen in pripraven za simfonično Obdelavo, kakor so bili nekoč ruski in češki plesi, ki so si osvojili svet. Posrečilo se mu je, da Je dal v nJem sintezo onega razpoloženja, is katerega je ta ples nastal: živahno, veselo razigranost in razposajenost, nagajivost in šegavoet. Tako je delto posebno ugodno za optimističen zaključek sporeda, v katerem po naravi skladateljeve osebnosti in porekla prevladuje liričnost. Ne le kot pietetna prireditev, temveč tudi kot koncert kat* eksohčn zasluži nocojšnji simfonični koncert v.«*> pozorno«* našega obiinstva. 1» M. S. Izjava Podpisani Andrej Drevenšek, posestnik ▼ Zgornji Hajdinj pri Ptuju, prekldcuje jn ob» žaluje vse obdolžitve in žalitve, izrečene zoper ministra v p. in senatorja gg. dr. Alberta Krainerja in Ivana Puclja ter *e jfima zahvaljuje za odstop od sodnega pregona. Zg. Hajdina, 10. februarja 1997. Andrej Prmrtit O Drugi trening v domači režiji V nedeljo popoldne bosta Ljubljana in Hermes zaigrala dve tekmi za trening in brez vstopnine. Samo še tri tedne ln zopet se bo začel boj za točke v državnem in tudi v pod-saveznem prvenstvu. Pred svojim prvim nastopom v prvenstvenem tekmovanju želita oba kluba preizkusiti svoje moči ter urediti svoja moštva. Ker imata oba kluba zelo slabe izkušnje s stalnimi deficiti izvenljubljanskih nasprotnikov, sta se ze-dinila, da se pomerita med seboj. Ljubljana nam bo predstavila moštvo, s katerim namerava zastopati slovenske barve v liginem tekmovanju. Hermes pa nam hoče predstaviti moštvo, s katerim je siguren, da se bo plasiral v finalna tekmovanja LNP-a. Prepričani smo, da bo ta trening tekma nudila prijeten nogomet, čeprav ne bo šlo za točke. Trening tekma bo na igrišču Hermesa brez vstopnine. Otvoritev sezone tudi ▼ Celju V nedelo 14. t. m. bo tudi v Celju otvorjena nova nogometna sezona s prijateljsko tekmo med Amaterjem iz Trbovelj in SK Celjem, ki se bo pričela ob 14.30 na Glaziji ob vsakem vremenu. Amater je zasedel v ljubljanski skupini I. razreda drugo mesto, Celje pa v mariborski skupini tretje mesto. Ker bo mogoče v nedeljo po obeh jnoštvih preceniti moči in znanje ljubljanske in mariborske skupine, bo tekma gotovo zelo zanimiva in napeta. a. besedo, Din 3.— davka a vsak oglas In enkratno pri* ctojbino Din 3.— za ftifro aH dajanje naslovov plačajo oni, U »čejo dnžb. Najmanj® znesek aa enkratno objavo oglasa Din Dopisi tn Cenitve se zaračunaj« po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din sa ftifro ali dajanje naslovov. Najmanj« znesek sa enkratno objavo oglasa Din ZO^—% VsJ ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din S.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa ftifro ali dajanje naslovov. Najmanj« snesek sa enkratno objave oglasa Din 19«—% Ponudbam na šifra ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana« Službo dobi Sesedal Dia. torek 8 Din ita iJra ai> lajanj« aastora ta Šifro ali dajanje naslov* * Din. Najmanjši znesek 17 Dia 2 lepi učenki ki bi se rade učile svirati, sprejmem za kapelo. Javijo naj se takoj in pošljejo sliko s pogoji o sporazumu. Kapelniea Ivančič Ljudmila. Cakovec, Uska ni. 18. 2703-44 Prodam deeeda 1 Din. lavek 8 Du> u Šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Orehova jederca Ia. {jiščena in pristen tr-čan cvetlični med nudi ta. takojšnjo dobavo po najnižja ceni. J. Menart, trgovec Domžale. 86-6 Foto aparat kompletni, »karaj vse novo prodam izpod cene. tudii za fotografe pripravno. Jilg Slov^ Bistrica. 273S-« Kmetovalci! SACKOVE pluge in vso nadomestne Jtie dol,te laiiko takoj v Tgovini z železnino. Viio-vBek Ivan. Žalec. ?7f0-6 Avto^moi.o Mali auto kuf»im za potovanje. Po-nudibe na ogl. odd. Jirtra pod »Mesečni obroka«. 2740-10 ■Stroji Singer — Pffaf skoraj novi šivalni stroji r'n kolop.i poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti Križan ske cerkve). 27^,5-39 G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta 19 »Popihati jo moramo«, je šepnil profesor. »in še hitro!« To rekši je prijel za vzvod... oh, če bi bil vedel, da Se .ie bil »Pulex« tako globoko zaril z nogami v streho! Beseda 1 Dia. lavek 8 Din ta šifro ali dajanje naslova 9 Din. Najmanjši tneeek 17 Dia. Hranilne knjižice Nakup m prodajo denarnih savo6or i* posl j njem po najvišji eeal takoj t jotoviot Alojzij Planinšek Ljubljana. Bethovnova oL Telefon 85—Ift »-16 Bančno kom. zavod zvršuje najboljše nakup in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov aa odgovoi Din 3 znamk — Uariboc. Aleksandrova 40. 80-16 Hranilne knjižice ka.pvt« ali prod a nte potom moje pisarne najboljše Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10 2670-16 10.000 Din posojila iščem na nepremičnine za eno leto. plačam 8°/« obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno naloženo«. 2737-1« Posojila dajemo v gotovem denarju in blagovnih bonih. Heir mes, iiagreb. Masarvkova nI. lil, 87-16 Gumbi - plise entel ažur - predtisk -monograme, hitro izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana, {K>leg hotela Štrukelj. 85-30 rt BosCTla i Um lavet 3 L>m ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovino 7. mešanim blagom na zelo prometnem kraju, pri-ključenim Ljubljani, dara v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Možen velik prometa. 2513-19 Trgovski lokal išče v Ž>Ski na glavni cesti pri stati cerkvi. Plačam mesečno do Din 300C.- Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Meter« 27-59-19 lieseda i Din lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prazno sobo veliko, separiraoo, solnčno, na Miklošičevi cesti, oddam 1. aprila ženski os*?bi (lilt). Naslov v vseh DrsJovalnj-caii Jutra. 2716-33 Sobo lepo opremljeno s posebnim vhodom oddaim boljšemu gospodu ali gospodični. Tržaška cesta 6. 27,77-23 Opremljeno sobo g strogo sepaniranim vhodom oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 2744-20 Pisarniške prostore obstoječi i* dveh sob s pritiklinami oddamo za maj ilBOT. Naslov v veeh posl. Jutra. 2f74i2-H Sončno sobico e posetoiim vhodom oddam s hrano in oskrbo v ceratru Naslov v vseh posl. Jutra 2756-33 Restavracijo, prvovrstno in dobro vpeljano v večjem mestu dravske banovine oddam radi bolezni takoj v najem z odkupom vsega Inventarja. Reflektira se na Inteligentno osebo s kapitalom. — Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Restavracija«. Dopisi \ Vsaka besed« i Din; lavek } Din, m dajanje naslova 6 Din, najmanjši lajmanjš' me«f>V 30 Din. Bela! Pridi takoj, vse je nreje-no. A tek. 2735-34 Informacije liesmla U1U laVHg 3 Dui ta tifre •!• lajanj« našteva i Dia. Najmanjši »nesek 17 Din Izjava Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih napravil moj sin Jože Perko na moje ime. Frančiška Perko, J erne.jeva 7. 2752-31 Dvignite dospele ponudbe: Bodočnost, Boljša obitelj, Broz otrok, Bergheil, Cvetoča pomlad, Center Ljublja ne, Dvesto, Dosmrtno 52, Delaven. Dvoriščni lokal, De';katesna trgovina. Dam gotovino, 15 februar, Furnir, F. K. L, Garancije zmožen. Gentler.ati, Hitno, Hišnik I. Hvaležni (zaslužek, Izkušeni predpečnik, Ia leti, Izvožban, Kolamoto, Kaupvja lJ9, Konkurenca, Kapital, Katicija 8000, Knjj govodja, Lepa bodočnost, epa prilika, Mirna 292, Marec, Mlajša moč, Neoženjen lovec, Ni izključeno da od plačam najemnino pol leta naprej, Nimaim znanja. Osamljena, Osamljen, Oseb ni dogovor, Oba diskretna, Plača Drn 4/10, Peka.rna 222 Pletenine, Panje s satniki, Praksa predpogoj, Prejšnja sobarica, Parna, Prostorno Prometna točka. Prvovrstna moč, Perfektna strojepiska Pomoč, Predvojno, Parni stroj, Panji, Prometno, Red ka prilika, Radi bolezni, Sv. Jakob 80.000, Stalno mesto 70, Solnčno stanovanje, Samostojna 19(37. Samo v Ljubljani. Sreča. Sim patija 27, Služkinja, Samostojna 2000, Skromna takoj S, Tovarna v Sloveniji, Trobentica. Takoj 46, Točno odplačilo, Tajnost zajamčeno, Tuje«, Trgovina na prometa, Vila, Vselitev po dogovoru. Zastonj, Zanesljiva 120. Zmožna kavcije, Zvestoba, Zavarovana. Razno Seae<1a i Din 'ivi-k s Din u lifre al' dajanje navora 5 Din. Nain>anjšl snesek 17 Din. Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi I. Pogačnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5., Telet. 30-88. Opremljeno sobo t posebnim vhodom oddam Razpotna 6. Trnovo. 2771-33 Opremljeno sobo t poseb. vhodom oddam v 1 Gradišču. Naslov v vseh posl. Jutra. 276(7-33 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Radio livleček j2 programov Sobota, 13. februarja Ljubljana 12; Pester program s plošč- — 12.45- Vreme, poročila. — 13; Čas, spored, obvestila. _ 1315: Plošče. _ 14: Vremen* 6ka napoved. — 18: Za delopusit igra Rad o orkester. _ 18.40: Naravni zakoni zvoanoeii in še kaj (prof. M. Adlešič). — 19: Cas, vreme, poročila, epored, obvestila. — l9.:X>: Nac. ura- — 19.50; Pregled sporeda. — 20; O zunanji politiki (dr- Alojzij Kuhar). — £0.20: Izlet na kmete — iutermezzo o veselih in žalostnih zgodbah Jake Sjnodlake. Vesela radijska igra, napisal J. Vomber-gar, sodelujejo člani rad. igr- družine m Fantje na vasi, vodj itnž. I. Pengov. _ 22: ČaiS, vreme, poročila, sj^ored. — 22.15: Za^ bavna glasba (Radio orkester). Beograd 17-20: Klavirski koncert im plošče. — 18-40: Ruske romance. — 20.35; Narodne pesmi. — 21; Plošče. — 21.15; Orkestralna glasba. — 22.30; Lahka godba in ples. — Zagreb 17.15; Orkester. —20: Ko* morna glasba. _ 20-30: Pev.sikj kvartet. — 21.30: Pesmi s spreonljevaniem mandoline-—22.20; Ples. — Praga 19.15: Orkester ju solisti. — 20.10: Zvočne 6like iz operet. — 21.15; Simfoničen koncert. — 22.35; Orkestralna glasba. — Varšava 1930: Orkestralen in Pev6ki koncert- — 21: Pevski zbor m eolisfti- — 21.45: Vedra glasba. _ Dunaj 12: Plošče. _ 16.05: Orkester mandolin. — 17.25; Plošče po željah. — 19.15; Skladbe za violo. — 19.45; Zvočne slike- — 22.40; Orkestralen koncert. — Berlin 18.15: Popotne pesmi. — 19-15; Wagnerjeva glasba. — 20.10: Vojaška godba. — 21: Koncert orke; etra. — 22.30: Iz Miinchena. — 24: Ples. — Miinchen 18: Stare koračnice- — 20.10; Zabaven program. — 22.30; Plesni orkester. _ Stuttgart 18.30: Plošče- _ 20.10: Večer Puccitnijeve glasbe. — 22.30: Prenos iz Munchena. — 24; Plošče. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Petek 12.: Zaprto- Sobota 13.: Simfonija 1937. Izven. Nedelja 14.: ob 15- Repoštev. Mladinska pred stava. Globoko znižane cene od 14 do 2 Din. Ob 20. Korajža velja. Izven- Znižane cc-ne od 20 in navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek 12.: ob 15, Madame BuitterFly. Dijaška predstava- Globoko znižane cene od 16 do 2 Din. Sobota, 13.; Pod to goro zeleno. Izven po znižanih cenah. Nedelja, 14.: ob 15. La Boheme. Izven. Znižane cene od 30 Dim navzdol. Ob 20-Baletn,i večer. Gostovanje g. M. Froma. ca. Izvem- Znižane cene od 30 Din navzdol. * Zanimalo vas bo, da bodo študiralj v dras mi kot prihodnji noviteti popularno Nuši-čevo komedijo v treh dejanjih »Dr<, je dosegla tekom letošnje sezone na mnogih jugoslovenskih odrih, kjer je bila igrana, izredno velike uspehe- Komedijo bo zrežiral Brafcko Kreft •. .da bodo študirali paralelno z omenjeno igro Frazerjev »Zadnji signal«, čigar dejamje 6e vršj za časa burske vojne ter predstavlja politični konflikt med Buri tn Angleži. Delo je izredno napeto ter odlič* ne literarne kakovosti. Zrežiral ga bo Ciril Debevec. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 13.: »Labirint«. Nldelja, 14.: »Labirint« poslednji??. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 12.; Zaprto. Sobota. 13.: Baron Trenk. Gostuje tenor Marij Šimenc. Nepreklicno zadnjič. Za jugoslovanski patent štev. 6927 od 1. novembra 1929 na: „Avstenitične zlitine krom-nikljevega jekla44 (»Austeniti sche Chrom-NickelstahUegle-rungen«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cen j. ponudbe na ing. MILAN SUKLJE, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Naročniki „Jutra44 so zavarovani za 10.000 Din »VASE ZDRAVJE ZAHTEVA« Potrti javljamo, da Je naS nad vse ljubljeni brat, stric, prastric JOSIP ČERNE orož. stražmojster v pokoju v 66. letu starosti včeraj 10. t. m. ob 10. nri zvečer Bogu vdano pr©-minuL Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes ob pol 4. na farno pokopališče v De v. M. v Polju. ŽALUJOČI OSTALI INSERIRAJTE V „JUTRU" ! ZAHVALA Za prisrčne izraze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani težki izgubi našega nad vse ljubljenega moža, očeta, starega očeta in strica, gospoda KOPRIVCA JANEZA izrekamo vsem našo prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni organizaciji UJN2B v Ljubljani, godbi in pevcem druStva »Sloge«, šišenski čitalnici, Nabavljalni zadrugi, Sokolu šiška in gasilski četi Šiška za prekrasne vence in častno spremstvo na njegovi zadnji poti ter gg. dr. Rupniku in dr. Cibru ter ostalim zdravnikom za njihovo požrtvovalnost. kakor tudi vsem gg. šefom in načelnikom za njihovo velikodušnost, vsem cenjenim rodbinam, tovarišem, prijateljem in znancem za podaritev krasnih vencev in cvetja ter vsem onim, ki so našega dragega nepozabnega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in posebej tov. predsedniku O. O. UJNŽB inž. Rogliču za prisrčne poslovilne besede. Se enkrat vsem najiskrenejša hvala. LJUBLJANA, dne 11. februarja 1937. Žalujoče rodbine: KOPRIVEC, GRAŠIČ, SEDOVNIK, STANOVNTK, PEKOLJ — ter ostalo sorodstvo. f Strtim srcem javljam v imenu svojih otrok prežalostno vest, da nas je po dolgi mučni bolezni za vedno zapustil moj dobri soprog in naš zlati očka, stari očka, brat, stric, svak, gospod MIHAEL SKRLOVNIK strojevodja drž. že L v pokoju in odšel danes ob pol 9. uri zjutraj, v boljše življenje. Na njegovi poslednji poti ga spremimo v soboto 13. t m. ob 4. uri, izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 11. februarja 1937. Žalujoče rodbine: SKRLOVNIK, ULČAR, USAN, KURENT, BAJUK, BARTL. Dotrpela je danes naša ljuba mama JERICA STOPAH previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojni ce se bo vršil danes, v petek, ob 16. uri iz hiše žalosti, Ljubljana VII — Dre-nikova 31, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 11. februarja 1937. Žalujoče rodbine: STOPAR — MATHIAN — ZUPAN — HERBST "Jre-fuje Davorin Ravllen. — Izdala sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratnl del 1e odgovoren Sloje Novak • Vsi 7