Politični ogled. Avstrijske dežele. Delegacije so 22. in 23. t. m. svoje delo: sklepovanje skupnih državnih stroškov dovi-šile in minister grof Andrasay je obema izrekel priznanje in bvalo ceaarja in kralja. Prvosednik avstrijske delegacije, dr. Recbbauer, je hvalil aebe in 8voje tovariše zarad domoljubnega truda in slednjič zagotavljal, da se ustavaki trudijo za to, naj bi Avstrija ,,strah sovražnikom in zaželena pvijatlica vsem državam bila." — Kdo bi ne bi tega želel ? V svojo veliko žaloat pa mora vsak, kdor državne razmere nepristranako sodi, reči, da ee to po tem potu, kterega se ustavaki držijo, ne bode doaeglo. Kaj pomaga, če ae vojnemu ministru toliko dovoli, da zamore pri vestni varčnosti po srednji meri sbajati, če se pa apačenost vsled groznih pomanjkljivosti liberalnih naprav pri šolski mladeži in po srenjah če dalje bolj siri! Kaj pomagajo vsi stroški, če se pa vsled ponemčevalne sisteme prava ,,omika" na vseh krajih overa, polovičarstvo, brezznačajnost in aebičnost pa siri! Iz tacega kvasa ae ne vmesi kruh, ki hrani in krepi domoljubne moči. Dasiravno se je finanSni odbor avstrijske delegacije budo zaletaval v proračun vojnega miniaterstva in strašansko brisal številke, so se slednjič gospodje v javnib sejah vendar atreznoli in 8i menda mislili: če ostanemo do konca trmasti in ne dovolimo atroakov, o kterih so cesar aami rekli, da so kolikor le mogoče zmerno določeni — utegnemo zavoziti, da poreče vladar: z vami ni nič! Tako se je zgodilo, da so v javriih sejah precej popuačali od avoje prve korajže in dovolili blizo toliko, kolikor je vlada tirjala, ter se tudi z ogersko delegacijo, ki je pri posameanih točkah veliko več dovolila, slednjiS pogodili Odbitki pri izrednih vojnih stroakih znašajo 2 milijona 388.766 gld., tako da so namesto od vlade zabtevanih 6. mil. in 66.000 gld. le dovoljeni 3 mil. in 677.234 gld. — Ve8 stroaek za armado znaaa za prihodnje leto 92 mil. iu 418.299 gld., in po odateti švoti, ki spada na Ogersko, oataje za avstrijske dežele 63 mil. in 398.953 gld. Potrjena je tudi tretja konfesionelna postava, ki zadeva postavno potrjenje verskih družeb. Pri tej priliki je omeniti vredno, da se potrjeuje nverakib" poatav nikjer ni 8 kakimi svečanostmi slavilo. In vendar so bile jedro dosedanjega delovanja v drž. zboru prav te postave. Zakaj jih liberalci bolj veeeli niao? Ker jih laaje bole po denarnem polomu in po nasledkih, ki jih dela v trgovini in pri obrtniji. K vsem tem nesrečam ae žalostni glaaovi o pokončani letini! — Vse čuti težko moro žalostnega stanja, in da ae z ,,verskimi" poatavami — želodci ne dad6 utolažiti. — Na Kranjakem dela veliko nevoljo prestavljenje šeaterih poštnih in dveh telegrafskih uradnikov na skrajne meje cesarstva. Kaj je temu uzrok, nihčer ne ve; le toliko je znano in čudno, da je strabovanje le slovenske uradnike zadelo, kterih je prav v Ljubljani živo potreba, kajti uradnikov, ki bi sloveuski znali in znati hoteli, ni tudi na Kranjskera preobilno atevilo — pravijo nNovice." Denes je občni zbor deluičarjev banke nSlovenije" v Ljubljani. M o r a v s k o. Čeaki rodoljubi sestavili so odbor, ki dela priprave za velik tabor, za kterega je že prošnja vložena. Razgovarjalo se bo o tem: Ali so moravski poalanci z vstopom y državni zbor koristi českega kraljestva poapeaevali ali ne? — Odgovor bode brez dvoma da ne! — Ce se na Ceakem posreči, kar se zdaj akuaa, da se namreč sloga med ^atarimi" in ,,mladimi" napravi, utegnejo na jesen le se nasi nmladi" pri ustavakih v drž. zboru biti. V Zagrebu se poavetujejo dalmatinski drž. poslanci s hrvatskimi prvaki o tem, kako bi se brž ko mogoce Dalmacija zdvužila s Hrvatsko. 0 g e r a k o. V dež. zboru aprejeta je n o v a volilna postava. Po tej postavi bo v vaakem okraji stalen osreden odbor za volitve, ki je v neposredni zvezi z ministrom notranjib zadev. Odbor se voli na 3 leta; volilne zapisnike sestavlja vlada in se pregledajo meseca julija vsako leto. Volitev se mora po vsej deželi v 10 dneb dovraiti, okraji spadajoči pod isto polit. gosposko, volijo v enem dnevu. Glasovanjejejavno in ustmeno in sicer ne — kakor določuje postava od 1. 1848 — nepreatano, marveč se zamore tudi z glasovanjem prenebati. — Kdor volilca p o d k u p i ali v porazumljenji ž njim rodovini denarja ali drugih reči denarne vrednoati obljubi, zgubi za 3 leta volilno pravico in se kaznuje z globo do 1000 fl. ali s zapoiom do 6 mesecev. Odbor predloga in vlada temu pritrjuje, da se na Oger8kem Tpelje civilni zakon. Če bodo le ž ujim tudi držaTni dolgoTi poplačani! Vnanje države. Deželni zbor pruski, ki je s postavo, kaj in kako storiti, če so škofijska in župuijska mesta prazna, držaTno samosilstvo do Tiba priteral, je imel pred svojim razhodom praT grd škandal. Žid Lasker je namreč t zbovnici zgrabil knjeza Puttbus-a, poalanca t gogposki zbornici, in mu kot opravilnemu svetoTalcu severne železnice, ki potrebuje držaTne podpore, očital goljufijo. Knjez je zopet Laskerja imenoTal nesramnega obrekoTalca in ob enem naznanil, da ga bo tožil, kar je malega Laskerja še bolj razkačilo. — Tako se bo jeseni, ko se dež. zbor zopet snide, to umazano perilo še le prav požebtalo. Na Francoskeni imajo novo ministersvo, t ktero so stopili 3 prejšnjih ministroT: knjez D ecazes kot minister Tnanjih zadeT, Magne za finance in F o u r t o n za notranje zadeTe. Rudečkar ni nobeden, Tsi so sti-okovnjaki t svojih poslib, na čelu republike pa resen in oster maisal Mac - Mahon. — Ce bo večina narodne skupščine pametna ter Tlado podpirala, se ni kaj hudega bati; če pa Tsede na limanice zvijačnega Thiersa, ter sili na to, da se narodna skupščina razpusti, potem utegnejo rudečkarji na površje priti in sledi — Napoleon IV., morebiti po krvavi prekuciji. V Aziji, držaTi Anamski, se je vnelo kr\raTO preganjanje kristijanoT, z Tečine katoličanov, in po sporočilih jih je že do 10.000 poklanih!