OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVrSEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 30, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 147
Kratke vesti
FRANCIJA PREDLAGA DISKUSIJE GLEDE MAR-SHALLOVEGA NAČRTA
LAKE SUCCESS, 29. julija— Francija je poskušala, da se v ekonomskem ip socialnem svetu Združenih narodov prične z diskusijami glede Marshallovega načrtS, za "obnovo Evrope," toda Sovjetska zveza in neke ostale države so ostro zavrgle ta poizkus.
Delegat Bjelorusije L. I. Ka-minsky je izjavil, da se je z Mar-shallovim načrtom popolnoma prezrlo ekonomski in socialni svet organizacije Združenih -narodov in da vsled tega svet nima pravice, da bi o njemu vodil diskusije. Francoski delegat George Boris, ki je nameraval na dolgo in široko govoriti o Marshallovem načrtu, je moral vsled odločnega stališča beloruskega delegata umolkniti..
Sovjetski delegat Aleksander Morozov je v zvezi s poizkusom Francije izjavil, da je Sovjetsko stališče v zvezi z Marshallovim načrtom pojasnil sovjetski zunanji minister Molotov na pariški konferenci.
HOLANDIJA OVIRA DISKUSIJE V ZVEZI Z VOJNO V AZIJI
LAKE SUCCESS, 28. julija— Holandija je ostro zavrnila predlog indijskega delagata, da se vključi vprašanje Indonezije v dnevni red ekonomskega in. socialnega sveta organizacije Združenih narodov.
Indijski delegat R. K. Nehru je ponovno izjavil, da so simpatije Indije na strani Indonezije. Obenem je indijski delegat okrcal uporabo sile, s katero se poslužujejo evropske države pri zatiranju osvobodilnih gibanj v Aziji.
Predstavnik Holandije J. W. Beyen je izjavil, da soglasno s Carterjem organizacije Združenih narodov ne ekonomski in ne socialni svet nimata pravice voditi diskusije o političnih vprašanjih.
DVA MENIHA V ZAGREBU OBSOJENA NA SMRT
BELGRAD, 29. julija. — Za-grebaška sodnija je obsodila na smrt štfri osebe, med katerimi se nahajata dva frančiškana i" sicer zaradi vohunstva in sodelovanja s bivšo ustaško teroristično organizacijo.
Štirje frančiškani pa so bili obsojeni na 7 do 15 let prisilnega dela, na izgubo civilnih pravic in izgubo pravice na pen-zijo.
WALLACE OKRCAL TRUMANOVE "ČISTKE"
ROSLYN, N. Y., 28. julija. — Henry A. Wallace je včeraj izjavil, da bo V letu 1948 nadaljeval z delom, da demokratska stranka postane liberalna stranka in da bodo v slučaju, če stranka postane "stranka vojne in depresije" ameriški liberalci našli drugo "zavetišče", Wallace je preganjanje ameriških pro-gresivcev in liberalcev, ki so v vladni službi in za katere je Truman odredil*čistko, označil za "sramoto Amerike".
Svoje izjave je Wallace podal ha sestanku, ki se je vršil na domu lastnika revije "New Republic , katero Wallace urejuje. Na sestanku je govoril tudi sloviti z^orski pevec Paul Robeson, ki je ostro napadel postopek Holandije v Indoneziji.
PAPEŽ VIDI V ORGANIZIRANEM DELAVSTVU VELIKO NEVARNOST
"Osservatore Romano" priobčil zanimivo pismo Sv. očeta
RIM, 28. julija—V enem pismu, ki ga je naslovil predsedniku "Semam Sociales de France," Charles Flory-ju, je papež Pij opozoril na nevarnost, da bi se v mnogih deželah organizirano delavstvo moglo polastiti vpliva nad državo.
Papež je v svojemu pismu* '—'—----
poudaril, da bi pod takšnimi ^ Sv. oče naslovil poseben apel okolščinami trpela "javna" bla-^na katoličane, katere je opozo-ginja isto tako resno kot če ril,, da se ne smejo udajati ilu-kapitalizem vrši pritisk naupra- zijam, da se lahko razoroži pro
vo javnih zadev.
Sv. oče je obenem dal vedeti,
ti-klerikalne in proti-katoliške čute s tem, da se principe ka
da je naklonjen privatnemu I toličanstva omeji na privatno podjetništvu. Priznal pa je, da živiljenje.
bi bilo priporočljivo ali pa ce-__
lo potrebno, da država posre-duje pri krepitvi produkcije in Kl6rikl SO Z3.
izjavil, da bi tako posredova-j ,	^ v..
nje moralo imeti edino pomož j ODHOVO .N6mClJ6
ni" značaj.	'	__
Papeževo pismo, ki je bilo da- j WASHINGTON, 28. julija. — tirano z dne 18. julija, je v ce- j Trinajst klerikov, ki pripadajo loti priobčil v današnjem izvo-1 protestantski, katoliški ali pa du vatikanski časopis "Oserva-, judovski veri, so se danes po-tore Romano". Pred enim letom 1 vrnili s 35 dnevne ture po Ev-je Sv. oče pisal podobno pismo' opi in izjavili, da ''obnova istemu Charles Floryju, v ka-|]^gničije mora biti bivstveni del terem se je dotaknil vprašanj vsakega načrta za obnovo Ev-
podržavljenja in profesionalnih korporacij.
Izčrpki iz papeževega pisma
V izčrpkih se papeževo pismo glasi:
rope in tako tudi sveta."
Rev. Msgr James H. Griffiths, kancelar vojaškega ordi-narijata rimsko-katoliške ver-kve v New Yorku, ki upravlja z vojaškimi kaplani, je izjavil,
Nad razliko med delodajal- ^ "z^esljivo obveščeni.
cem in uposlencem, ki preti, da postane vedno bolj in bolj brezobzirna ločitev, obstoja samo
da je čez 5,000 mladih fantov izginilo, ko so bili pobrani na ulicah Berlina v ruski okupacij-
delo — delo, ki je naloga oseb- zoni.
nega življenja vsakega človeka, v cilju, da proži družbi dobri-nje ali pa usluge, ki so mu potrebne ali pa koristne.
"Če se pa nasprotno poskuša ustvariti iz družbe in države gromado delavcev, se pri temu zanemarja tisto, kar tvori jedro tako ene kot druge. Odvzema se delu njegov pravi pomen in njegovo združevalno silo. Na' koncu se organizira ne delavstvo kot se ga smatra, ampak ogromne vsote dohodkov v plačah in bonusih. Nevarnost, da bi se ekonomske sile mogle polastiti vpliva nad državo na veliko škodo skupne blaginje, je istotako velika v tem slučaju, kot v slučaju ko na državno upravo vrši pritisk kapital.
(Zanimivo bi bilo vedeti, če so kleriki "zanesljivo obveščeni", da je iz cele Rusije izginilo v suženjska taborišča v Nemčijo 12,000,000 Rusov in da je, kar bi moralo zanimati predvsem judovskega duhovnika, prav "zanesljivo" v krematori-jih in klavnicah nacistične Nemčije "izginilo" 5,000,000 Ju-3ov?)
Pri koncu svojega pisma je zvečer
Izvanredna seja Zadružne zveze
Jutri (v četrtek 31. julija) se vrši izvanredna seja direktorija, uposlencev in Ženskega odseka Slovenske zadružne zveze, in sicer v prostorih Zadruge na 152. cesti. Pričetek seje bo ob 7.30
V zvezi z Marshallovim načrtom bo Nemčija imela prednost pri hrani
Naročajte, širite in čitajte Enakopravnost/"
BERLIN, 29. julija. — Oživljanje industrije v Porurju, ki je osnovni del Marshallovega načrta, bo propadlo, če Zedinjene države ne dajo zapadni Nemčiji prednost pri podelitvi omejenih zalog hrane, pa tudi če bi pri temu strategično manj važna področja trpela. Tozadevne izjave sta podala skoraj v istih besedah ameriški vojaški governor Nemčije gen. Lucius D. Clay in njegov glavni svetovalec Robert Murphy.
Vprašanje prehrane zapadne Nemčije je najbolj pereče vprašanje, ki je v zvezi z Marshallovim načrtom, da se industrijska produkcija Porurja uporabi aa obnovo Evrope. Murphy je izjavil; "Potrebne bodo drastične mere, da se oživi Porur-je, toda vsi ti načrti so le kos papirja, če se v Porurju ne koncentrira hrano, kar pomeni, da bi se manj važna področja,
Svoji k svojemu!
Znano je, da je španska vlada diktatorja Franca fašistična vlada s fašističnimi zakoni in s fašističnim tiskom. O strog] cenzuri, ki vlada v Francovi Španiji so pisali ameriški časopisi cele kolone; ameriški Časnikarji so bili izobčeni iz Špa^ ni je, ker niso pošiljali poročila, ki bi ustrezala fašistični vladi Franca. Vsak drugi tisk, ki ni fašističen, se širi ilegalno in kdo take časopise čita, ga čaka zapor ali pa koncentracijsko taborišče.
Toda . . . Eden časopis je, ki mu fašistična cenzura Španije prizanaša. To pomeni, da cenzura smatra, da je ta časopis v soglasju s španskimi zakoni o tisku. Ta časopis je "Ameriška Domovina". V včerajšnjem poročilu z vidnim ponosom, da je eden redkih časopisov, ki v fašistični Španiji ni prepovedan. "A. D." poroča: "Tudi na španskem zdaj čitajo naš list." Kes lepo priznanje za> ta "katoliški" časopis, ki ustreza •fašističnim zakonom o tisku.
O-Crrxi	OXXLiVXi_jJ
Sovjetska z^^za retirala
ameriški načrt z^ Balkan
Sedež ameriške relifne misije je v Rimu
RIM, 28. julija. — Upravnik ameriškega programa za relif-no pomoč Evropi Richard Allen je danes izjavil, da je njegova organizacija odprla svoj glavni urad v ameriški ambasadi v Rimu.
Pogodbe glede ameriške pomoči so bile sklenjene z Italijo, Grčijo in Avstrijo, dočim so priprave za pogodbo s Trstom v teku.
Ameriški relifni misiji bo na-čeloval Richard W. Bonnevalle. V misiji bo vključeno sedem ameriških pribočnikov in terenskih opazovalcev, dva ameriška tajnika in 40 do 50 italijanskih uradnikov.
Program predvideva za tretje četrtletje tekočega leta za Italijo 600,000 ton premoga, 125,-000 ton žita, 7,600 ton masti in olja, 9,500 ton mesa in. maščobe, 11,000 ton fižola in graha in 9,400 ton mlečnih proizvodov. Pošiljke, ki bodo prispele, bodo izročene italijanski vladi. Zedinjenim državam ne bo izplačan noben denar od prodaje relifnih pošiljk.
Anglija namerava znatno znižati oboroženo silo
Vsled težkega ekonomskega položaja utegne priti do sestave koalicijske vlade
LONDON, 29. julija — Obveščeni krogi so danes izjavili, da bo Anglija verjetno znižala svojo oboroženo silo, da se tako pripravi za novo ekonomsko krizo, katero se pričakuje v jeseni. če pride do tega, bo Anglija prizadeta kot velika sila v svetu.
Znaki ekonomskih težav se vedno večajo. Ponovno se širijo govorice (ki pa so zopet zanikane), da utegne delavska vlada premi erja Attleeja razglasiti nove volitve, da tako dobi nov mandat od ljudstva, ali pa da utegne povabiti konservativce, naj se pridružijo skupni koalicijski vladi.
Vlada je objavila, da je pacifiška tura feld-maršala Mont-gomerya bila črtana iz programa. Baje bo Montgomery svetoval vladi, naj se zniža število vojakov v armadi, mornarici in zračni sili, katero število sedaj' znaša 1,297,000 mož.
Levo krilo delavske stranke je že urgiralo vlado, da se zniža število vojakov z namenom, da se izogne vojaškim stroškom in da preskrbi več delavcev za angleške tovarne.
Dobro obveščeni krogi računajo, da ima Anglija okrog 100,-000 vojakov v Palestini, 200,000 do 300,000 v Nemčiji in večje število v Avstriji in Italiji. V Grčiji se baje nahaja okrog 6,000 vojakov.
Pričakuje se, da se bo ameriško posojilo popolnoma izčrpalo do decembra meseca tekočega leta.
Gromiko je zvračal krivdo za obmejne incidente na grško vlado in zagovarjal Albanijo, Jugoslavijo in Bolgarijo
LAKE SUCCESS, 29. julija—Sovjetska zveza je danes vetirala ameriški predlog za ustanavljanje posebne komisije Združenih narodov, ki naj bi nadzorovala meje med Grčijo in njenimi sosedami.
Zedinjene države smatrajo, da^
je s tem vetiranjem Sovjetska zveza ustvarila "resen položaj."
Predlagale so, naj se takoj prekine s sejo Varnostnega sveta in dovoli delegatom, da se posvetujejo s svojimi vladami.
Zastopnik ameriškega delegata Herschel V. Johnson je izjavil, da je današnji veto Rusije "enostavna zloraba moči." Rekel je, da bodo Zedinjene države takoj obnovile borbo, da se najde neko rešitev za nemire na Balkanu.
kot je na primer Indija, pustilo, da stradajo.
Gen. Clay je izjavil, da bo splošna potreba odmerkov znašala 1,800 kalorij in zraven bo potrebna še posebna hrana za milijone delavcev, ki so uposle-ni pri produkciji premoga, jekla in pri transportu. Ta prehrana bo stala nadaljnih $100,-000,000 na leto. Za ostale dve zoni, katere že sedaj plačajo za importirano hrano $622,000,-000 bodo nadaljni stroški soglasno z zvišanjem kalorij od 1,500 na 1,800 znašali $600,000 po kaloriji
Ameriški vojaški governer je tudi svaril pred pretiranim optimizmom v zvezi z industrijsko obnovo zapadne Nemčije. Po njegovih izjavah bo potrebno pet let predno bi obe zoni postale samostojni, kar se tiče hrane in sirovin.
ZLOMIL JE NOGO,
PA KAJ UJEL JE RIBO!
MENOMONIE, Wis., 28. julija—Theodore Olecho je ujel 40 palcev dolgo ščuko. Pričela se je res huda borba med ujeto ščuko in nadebudnim ribičem. Pri tej borbi se je OlecKu spodrsnilo in zlomil si je nogo. Ščuki se pa vseeno ni vdal. Leže je nadaljeval z svojimi napori, da jo izvleče na suho. To se mu je tudi posrečilo in "srečen" ribič je po težki borbi začel vpiti za pomoč. Prišla je ambulanca. Theodora so odpeljali v bolnico, ščuko pa v kuhinjski laboratorij-
Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary sa zdravi zdravnik dr. Baich, sin ugledne Baicho-ve družine iz Chisholma.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Tudi na Japonskem krožijo govorice o novi vojni
TOKIO, 29. julija—Japonci se vidno veselijo govoricam o neizogibni vojni med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo.
V Tokiju se ne vrši nobena večja evakuacija, toda neke japonske družine so se preselile iz mesta v deželo, ker se bojijo, da utegne Tokio biti bombardiran. Japonci, ki živijo na deželi, nočejo prodati svoja posestva iz razloga, ker hočejo za vsak slučaj imeti zavetišče.
Poslednje govorice, ki se širijo med japonskim prebivalstvom so, da ameriška zračna sila ria Daljnem Vzhodu vrši nabor japonskih letalcev za vojno proti Rusiji. Te govorice so bile tako razširjene, da jih je v japonskem tisku glavni stan ameriške zračne sile moral zanikati.
BOLGARIJA VLOŽILA PROŠNJO ZA PRISTOP K Z. N.
SOFIJA, 25. julija. — Bolgarija je s pismom,! naslovljenim na generalnega tajnika organizacije Združenih narodov Try-gve Lia, zaprosila za sprejem v članstvo Združenih narodov.
Poljska podprla Sovjetsko zvezo
Po čarterju Združenih narodov je predvidevano, da se morajo velike sile soglašati pri vseh važnih vprašanjih in ko je sovjetski delegat Andrej Gromiko dvignil roko proti ameriškemu predlogu, je ta predlog avtomatično propadel navzlic temu, da je devet od 11 članic Varnostnega sveta za načrt glasovalo.
Poljska se je priključila Rusiji in volila proti ameriški resoluciji.
Po vetiranju ameriškega predloga je hotel Gromikov imeti govor, toda na predlog delegata Zedinjenih držav, ki je bil sprejet z 8 proti 1 glasu, je bila seja zaključena.
Pričakuje se, da bo seja odložena, dokler delegatje ne dobijo nova navodila od svojih vlad.
Gromiko zvračal krivdo na grško vlado
Na vseh sejah, ki so se vodile glede dozdevnih obmejnih incidentov na Balkainu ,je sovjetski delegat zvračal krivdo na grško vlado in vehementno zagovarjal Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarijo proti vsem napadom.
Po zaključku seje ni hotel Gromiko podati nobenega komentarja, dočim je ameriški delegat izjavil, da je današnji veto Gromika "izzivanje prestiža in oblasti Združenih narodov."
Današnji veto je drugi veto, s katerim se je Rusija poslužila pri zadevah tikajočih se Balkana. Prvič je bila vetirana ameriška resolucija, odnosno predlog, da se ustanovi preiskovalno komisijo.
Sedaj, ko je ameriški načrt v Varnostnem svetu poražen, je ostal samo še predlog, po katerem bi se povabilo Grčijo, Albanijo, Jugoslavijo in Bolgarijo, da uredijo svoje spore. Ta predlog, ki ga je postavila Rusija, obenem predvideva umik vseh tujih čet iz grškega ozemlja in nadzorovanje vse pomoči Grčiji.
Kitajci so proti posojilu, ki bi podaljšalo vojno
NANKING, 29. julija. — Predstavniki kitajske demokratske lige so obvestili ameriškega generala Albert C. We-demeyerja, da je kitajsko prebivalstvo proti vsaki zunanji pomoči, ki bi utegnila podaljšati civilno vojno. Proti takšni pomoči so brez obzira, če ta prihaja iz Zedinjenih držav ali pa Sovjetske zveze.
V imenu demokratske lige je podal tozadevne izjave Lo Lung-Ci in sicer na konferenci z Wedemeyerjem, ki se nahaja v Kini s posebno misijo, da proučuje položaj.
Kitajski demokrat je izjavil, da veruje« da je misiji nepri stranska, tpda, da so člani lige mnogo bolj zainteresirani v tisto, kar se bo zgodilo po povrnitvi misije v Washington.
Wedemeyer je imel konferenco tudi s predstavniki "Mlade Kine" in neodvisne stranke. Misija je baje dobila važna obvestila, ki nadopolnjujejo informacije iz ameriških in uradnih kitajskih virov. Pri koncu tekočega tedna se bo cela misija podala v severno Kino in Mandžurijo, kjer bo obiskala Mukden, Peiping, Tiensin in Tsing-toa.
Reka in Sušak se združita v eno pristanišče
v ANGLEŠKEM FAKLAMEJN-TU TUDI KRADEJO
LONDON, 29. julija—Kuhinjski odbor angleškega parlamenta je danes izjavil, da je zadnjih šest mesecev preteklega leta zginilo iz jedilnice parlamenta 2,256 kosov razne srebrnine in posod.
BELGRAD, 27. julija — Po programu obnove bo Jugoslavija povezala pristanišča Sušak in Reko v eno pristanišče. Pred vojno sta oba bila ločena eden od drugega z bodečo žico. Sušak je bil pod Jugoslavijo, Reka pa pod Italijo. ■
Jugoslavija je v teku zadnjih dveh let vložila ogromne napore, da obnovi obe luki, ki sta bili strahovito razdejani za časa vojne. Obe luki sedaj lahko sprejemati šest velikih ladij naenkrat, dočim jih Trst lahko sprejme sedem.
Soglasno z načrtom se obnavljajo tudi ladjedelnice. Gradijo se štiri nove trgovske ladje, vsaka po 4,000 ton, popravljajo se poškodovane ladje in gradijo se turbine in žrjavi.
SMRTNA KAZEN PREDLAGANA V ŠPANIJI ZA 6 OSEB
MADRID, 28. julija. — Dr-^avno tožilstvo je danes zahtevalo smrtno kazen za aest španskih protivladnih oseb, ki so bile obtožene, da so izvršile "teroristična dejanja" in širile komunistično propagando. Med obtoženci se nahaja tudi ena žena.
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) —--
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
30. julija 1947
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po poštf V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 meseae) —-
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge int^emske dražve):
For One Year—(Za celo leto) ■" -
For Half Year—(Za pol leta) -
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
PRIMER IMPERIJALISTIČNE VOJNE
Vojna, ki jo je Holandija sprožila proti mladi republiki Indoneziji, je po svoji vsebini in obliki tipičen primer imperijalističnih vojn, ki so pretresale človečanstvo odkar je pohlep številno majhnih toda po vpliVu močnih skupin začel iskati vedno nova in nova področja izkoriščanja in zasužnjevanja. Vse do druge svetovne vojne se je v svetu vodila neprenehana borba, da se male (pa tudi številno velike narode na nizki stopnji razvoja) vrže v ekonomsko odvisnost od velikih kapitalističnih držav. Ta imperij ali-stična tendenca je prišla posebno do izraza ob priliki dogodkov v Evropi, ki so nujno vodili v drugo svetovno vojno. Agresija proti nekemu narodu se ne prične samo z oboroženim napadom, ampak tudi z ekonomskim vdorom, ki je končno bil prva oblika fašistične agresije v Evropi proti vsem drugim, manjšim narodom. Tudi tam je namen bil, da se ekonomiko malih narodov vrže v odvisnost visoko industrijaliziranih držav, kot je v tem slučaju bila Nemčija. Po mnenju imperijalističnih ekonomskih ve-ščakov je bilo potrebno ekonomijo malih narodov "reorganizirati," tako da bi bila v soglasju z ekonomijo velikih in industrijsko zelo razvitih držav, kar pomeni, da je bilo potrebno onemogočiti industrijski razvoj malih dežel. S tem bi pa te male dežele bile popolnoma odvisne od visoko industrijaliziranih držav. "Ekonomski načrt" nacistične Nemčije je na primer bil, da balkanske države ohrani na stopnji'poljedelskih* držav, ki bi v tem pogledu bile le neki privesek industrijski Nemčiji.-(Da imamo na našem "zapadu" take ekonomske veščake, ki popolnoma soglašajo z nemško teorijo o ekonomskem zasužnjevanju malih narodov, je povsem jasno. Osvobodilno gibanje jugoslovanskih narodov, maršal Tito in partizani so bili poveličevani v ameriškem velikem tisku vse dokler so jugoslovanski narodi vodili borbo za svojo nacionalno osvoboditev; ko pa so jo pričeli voditi tudi za svojo ekonomsko osvoboditev, se je položaj kar naenkrat spremenil in včerajšnji "hrabri zavezniki" so postali "banditi, ki ne spoštujejo božje zakone in principe velebizneške demokracije.")
V	svoji prilogi za ekonomska in finančna vprašanja prinaša "New York Times" z dne 28. julija poročilo iz Amsterdama, ki odgovarja na vprašanje zakaj je prav za prav Holandija pričela z imperijalistično vojno proti Indoneziji, mladi in nadebudni republiki, ki si je nadela nalogo, da v desetih letih zgradi svojo lastno industrijo. Številke na borzi so začele naglo rasti, ko se je zvedelo, da je v prvem tednu vojne povzročena le manjša škoda ogromnim plantažam gume, kave, čaja, kinina itd.
Poročilo, ki je datirano z dne 27. julija, se delno glasi: "Nekateri amsterdamski businesmeni in finančniki, ki so dobro obveščeni, so dali svojo polno podporo vladni akciji (proti Indoneziji), katero akcijo (vojno) smatrajo za neizogibno in potrebno, da se zaščiti holandske in indoneške (!) interese. Ti krogi so poudarili, da so izkušnje pokazale, da je domača ekonomije Indonezije še vedno odvisna od za-padne ekonomije, znanosti, transporta in razdelitve. Brez zapadne ekonomije bi Indonezije! ne mogli obstati s pomočjo svoje nezadostne ekonomije."
Holandski prof. Simon Posthuma, ki je upravitelj Holandske banke, je izjavil, da je holandska Indija neobhodno potrebna holandski ekonomiji, ker, da je ena petina prebivalstva odvisna od dohodkov iz Indije.
V	poročilu se navajajo statistični podatki o investicijah posameznih dežel. Čeravno ameriške investicije za-ostajejo za holandskim, so pa še vedno dosti obsežne, da se Zedinjene države ne bodo "vmešale" v to vojno (navzlic temu, da jo Holandija vodi proti Indoneziji z ameriškimi letali, tanki in strojnimi puškami). Ameriški tisk seveda tu pa tam izraža svoje "nezadovoljstvo" glede izbruha te tipično imperijalistične vojne, toda te "samari-tanske fraze nad odprtim grobom," ne bodo pomagale Indoneziji in ne indonezijskemu ljudstvu. So pač tu, zaradi lepšega . ..
Indonezijsko ljudstvo vodi hrabro borbo za svojo neodvisnost. Ni nobenega dvoma, da se je v tej borbi strnilo okrog svojih voditeljev in da bo uživalo simpatije vseh svobodoljubnih narodov sveta. Toda ne samo simpatije ampak tudi dejansko pomoč bi mu morali nuditi vsi tisti.
UREDNIKOVA POŠTA
Uspeli piknik zbora "Slovan"
Cleveland, O. — Spodaj pod-" pisani hočem na kratko poročati o pikniku pevskega zbora Slovan, ki se je vršil preteklo nedeljo. Prirejen je bil na farmi, odnosno na izletniških prostorih SNPJ. Vsi veste kako slabo je kazalo vreme preteklo nedeljo. Grmelo je, treskalo in ropotalo na vseh straneh. Pripravljalo se je vreme kot za sodni dan. Bili smo pod vtisom, ko da bo celo nebo treščilo na zemljo! No, in popoldan se je nekam ščistilo in sledil je kar lep dan na veliko veselje ne samo članov zbora Slovan, ampak tudi na veselje in zadovoljstvo vseh nas, ki smo prijatelji tega zbora. Zaradi svoje velike kulturne vloge ima zbor Slovan (pa tudi Zarja, Jadran itd.) veliko število prijateljev. Vsi ti prijatelji in prijateljice pevskega zbora Slovana smo se zbrali na tem prostoru in manifestirali naše zadovoljstvo v veseli družbi. Da je bilo naše veselje še bolj popolno, so zato skrbeli pevci Slovana, ki so nam tako lepo prepevali in to v lepi senci pod milim nebom.
Da je na temu pikniku bilo kot v "malih nebesih" ni potrebno posebno poudarjati. Bila je velika udeležba, še več razpoloženih posetnikov bi pa prišlo, če bi imeli prevozna sredstva. Kajti mnogo ljudi, ki nimajo svoj lastni avto, je izostalo. Pisec teh vrstic se prav lepo zahvaljuje za prevoz na prostore našemu prijatelju Josephu Princu, članu Jadrana. On nas je pripeljal na lice mesta; poleg mene še Frank Maraša in George Marolta. Nazaj pa sem se pripeljal s trgovcem Anton Miheličem. Tudi njemu lepa hvala.
Na temu pikniku smo se srečali z vsemi našemi prijatelji. Tisti, ki se piknika niste udeležili, ste zamudili res nekaj lepega in polno užitka. Nekaj takega ni vsakdanje doživetje, pa tudi tega ne doživite vsako le- _ to!
Vse Slovanove prijatelje in člane pa vabim drugo nedeljo na velik piknik naše Zadruge, ki se bo vršil ravno na teh prostorih SNPJ. Tudi na pikniku Zadruge bo res lepo. Zato pazite na dopise, posebno pa na velike oglase.
Slovanov piknik bi rad bolj natančno opisal, pa ni časa in ne prostora. Zato zaključujem to krajše poročilo in pozdravljam zbor Slovan in vse njegove prijatelje.
A. Jankovich.
*
(A. Jankovich je pretekli teden napisal daljši dopis in vabil občinstvo, naj se udeleži Slo-vanovega piknika. Zal pa dopis ni mogel biti iz tehničnih vzrokov pretekli petek priobčen. — Ured.)
je denar (Volk sit in koza cela menda ne more biti!)
Svet gre naprej z duhom časa in tudi naša Zadruga ne sme v temii izostati. Torej pridite na otvoritev, ki se bo vršila 1. in 2. avgusta v prostorih trgovine št. 1, ki je glavna trgovina na 667 E. 152 St. in v trgovini št. 2 na 16201 na Waterloo Rd. Pridite vsi od blizu in daleč. Ako imate svoj avto se lahko od daleč pripeljete. Nakupite več stvari in potrebščin, in če imate doma še hladilnico, spravite si notri zalogo za cel teden. Pri nakupu jestvin in potrebščin pa ne pozabite vprašati za srečke in sicer v vseh štirih zadružnih trgovinah. Kajti vse nagrade, ki bodo oddane srečnim dobitnikom, so vredne zanimanja. Posebno pa prve tri, med katerimi je glavna pralni stroj. Srečke dobite brezplačno v vseh štirih trgovinah pri na-kupu jestvin. (Na pikniških prostorih se teh srečk ne bo dajalo!)
Torej pridite vsi—tako redni odjemalci kot tisti, ki zadnje čase niste bili naši odjemalci. Pridite in si oglejte naše prenovljene in povečane trgovine. Na dan po otvoritvi pa vsi na veliki Zadružni piknik, ki se bo vršil kot rečeno v nedeljo 3. avgusta na lepih, sončnatih, izletniških prostorih Slovenske narodne podporne jednote. Na teh prostorih je tudi za slučaj dežja preskrbljeno, kajti plesni paviljon je dovršen. Vsa postrežba bo prvovrstna.
Anton Jankovich.
še nekaj o otvoritvi Zadružnih trgovin
Cleveland, O. — Podpisani sem že v zadnjem dopisu omenil, da se je naš direktorij Zadruge veliko trudil lansko leto, da prenovi, poveča in modernizira vse tri zadružne trgovine, ki so last tega združenega podjetja (samo četrta trgovina je v najemu). Do tega dela je prišlo, ker se vsepovsod tako male kot velike verižne trgovine modernizirajo. Vse to moderniziranje naših zadružnih trgovin, od katerih so večinoma vse dobile novo opremo, stroje itd. nas stane čez $13,300, ki niso mačje solze! Toda ta denar ni vržen vstran. Trgovine so danes toliko več vredne. To omenjam radi tega, da ne bo nekdo od delničarjev na seji. kritiziral, kje
Zahvala
Spodaj podpisana se želiva iskreno zahvaliti vsem najinim prijateljem za lepo presenečenje (surprise party), ki so ga nama priredili 28. junija v Slov. društ. domu na Recher Ave.
To je bilo resnično presenečenje za naju, ker je nama Mr. Vehovec dejal, da se dela malo stvar za najinega sina, ki je baš sedaj graduiral iz West Point vojaške akademije. Ko smo pa prišli v dvorano pa vidiva, da je to za 25-letnico najinega skupnega zakonskega življenja.
V prvi vrsti naj sprejmejo našo zahvalo Mr. Louis Zgonc, Mrs. Tomšič in Mrs. Klun, ki so započeli celo stvar in vabili prijatelje. Dalje hvala Mrs. Me-še in Mrs. Sultz, ki so pomagali peči in kuhati, kakor tudi vsem tocajem in dekletom, ki so stregli gostom.
Naj sprejmejo našo globoko zahvalo sledeči: Mr. in Mrs. Chas. Raukar, ki vodita gostilno na 340 in Vine St., Mr. in Mrs. John petrič, njiju hčerka in njen soprog, Mr. in Mrs. Joe Zgonc, Mr. in Mrs. Frank Za-krajšek, pogrebnik iz St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Louis Cimper-man, trgovec na Norwood Rd., Mr. Louis Zgonc in družina, Mrs. Krall, Mr. in Mrs. Louis Tomsic, Mr. in Mrs. Anton Klun, Mr. in Mrs. John Gero-mi, Mr. in Mrs. Trebar, Mr. in Mrs. Anthony Klančar, Mr. in Mrs. L. Meše, Mr. in Mrs. Frank Godic, gostilničar na E. 55 St., Mr. in Mrs. John Kovačič, Mr. in Mrs. L. Ogrinc, Mr. in Mrs. Frank Schultz, Mr. in Mrs. John Globokar, ki vodi gosolinsko postajo na E. 185 St., Mr. in Mrs. F. Vidrich, Mr. in Mrs. F. Rupar, Mr. in Mrs. J. Znidaršič, Mr. in Mrs. Stanley Dolepc, Mr. in Mrs. J. Zakrajšek, Mr. in Mrs. A. Kaucnik, Mr. in Mrs. A. Vehovec, Mr. in Mrs. Mah, Mr. in Mrs. L. Kovačič, Mr. in Mrs. A. Tomše, Mr. in Mrs. A. Kolenc, Mr. in Mrs. G. Krain-čič, Mr. in Mrs. W. Lampe, Mrs. Mary Andolek, Mr. in Mrs. J. Opalek, Mrs. Mary Kraintz, Mr. in Mrs. C. Laurich, Mr. in Mrs.
ki verujejo, da je vsak narod upravičen na svojo polno nacionalno in ekonomsko samostojnost.
F. Kraintz, Mr. in Mrs. M. Be-zik, Mr. in Mrs. J. Kraintz, Mr. in Mrs. M. Kraintz, Mr. in Mrs. F. Perusek, Mr. in Mrs. F. Pieman, Mr. J. Miklaiicic, Mr. in Mrs. F. Berkopec, Mr. in Mrs. S. Andolek, Mr. in Mrs. L. Andolek, Mr. in Mrs. F. Krall, Mr. in Mrs. M. Krall, Mr. in Mrs. J. Lenaršič, Mr. in Mrs. Hafner, Mr. in Mrs. M. Kraintz Mr. in Mrs. J. Pluth ml., Mr Smith, Mr. in Mrs. D. Zgonc, Mr. in Mrs. F. Zgonc, Mr. in Mrs. R. Zgonc.
Posebno zahvalo naj sprejmejo Mr. in Mrs. James A. Slapnik ml. za krasne šopke cvetja, Mrs. Frances Sterle in Mr. in Mrs. L.Zupančič za krasno spominsko sliko, ki so jo nama podarili. Našo zahvalo naj
sprejmejo Mr. Anton Vehovec, ki se je trudil, da je vse tako lepo izpeljal celo stvar. Hvala tudi najini hčerki in zetu za lepo darilo.
Dragi prijatelji! Ta dan nama bo ostal v spomin kot eden najlepših v življenju. Bila sva ginjena, ko sva zagledala tako v e 1 k o število dragih prijateljev, ki ste naju počastili in nama podarili tako lepo darilo in krasen srebrn šopek, ki nama bo ostal za trajen spomin na vas in na ta za naju tako lep dan. V enakih slučajih pa se bova rada odzvala in se oddolžila po najboljši moči.
Sprejmite vsi ponovno zahvalo in najlepše pozdrave od
Mr. in Mrs. Anton Tavzel, 17651 Lakeport Ave.
IMIGRACIJSKA IN NATURALIZA-CIJSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
VPRAŠANJE: Ko sem služila pri organizaciji U. S. O. v Evropi, sem se tam seznanila z mladim moškim, s katerim sva si potem dopisovala ko sem se jaz vrnila v Zed. države. Sedaj sva se odločila, da se poročiva. On je rojen v deželi, ki ima majhno kvoto in še ta je že prenapolnjena. Kako morem pospešiti njegov prihod semkaj?
ODGOVOR: Ako morete iti preko morja in ga poročiti, bo mogel dobiti prenosno vizo v okvirju kvote. V tem slučaju morate po vaši poroki izpolniti peticijo št. 1.133 in jo vložiti pri U. S., emigracijski in naturali-zacijskj službi v Philadelphiji, Pa. Navesti morate vse podatke o vaši poroki, kakor tudi o vaši možnosti, da lahko skrbite, da vaš mož ne postane po prihodu v to deželo javno breme.
Po odobritvi te peticije, bo informiran kunzul v deželi vašega moža, nakar bo vaš mož uvrščen na listo onih, ki imajo prednost v izposlovanjih kvot-nih viz. Ko bo prišel na vrsto, mu more konzul (ameriški) izročiti vizo, pod pogojem, da vaš mož v vseh drugih ozirih zadosti naseljeniškim postavam naše dežele.
v	♦
VPRAŠANJE: Moj bratranec živi v Jugoslaviji, bi rad prišel v to deželo in prevzel tukaj mesto farmskega upravitelja. On je izkušen farmar. Kaj naj ukrene, da lahko pride semkaj?
ODGOVOR: Ako je vaš bratranec vešč agrikulturist, ki si je svoje tozadevno znanje pridobil s šolanjem na kolegiju ali univerzi, ali potom upravljanja farme, tedaj ima prednost za-prositve za prednostno vizo v okviru kvote. Ako je služba, ki mu je nudena upravnega značaja, tedaj mora konzulu v svoji deželi predložiti prepis pogodbe od svojega delodajalca ali gospodarja. Konzul bo to sprejel kot dokaz, da vaš bratranec ne bo postal po prihodu v to deželo javno breme. Zakon, znan pod imenom Contract Labor Law, ki izključuje tujezemce, ako pridejo sem kot najeti delavci, ne bo prizadeval vašega bratranca, ker onlenjeni zakon vključuje pogoje, ki se nanašajo na osebe, ki ne pridejo v tem pogledu sem kot navadni delavci.
*
Kako postati državljan?
Organizacija Common Council for American Unity je izdala 95 strani obsegajoče knjižico, katero sta sestavila Marian Schibsby in Read Lewis in katere naslov je "How to Become a Citizen of the United Slates." Knjižica nudi točne in potrebne podatke z ozirom na vse potrebne korake naturalizacije, kot tudi 131 vprašanj in odgovorov za prosilce državljanstva. Vključuje tudi Ustavo Zed. držav. Cena je 35 centov za knjižico.
Common Council je tudi izdal 38 strani obsegajoč razmnožen pamflet v italijanščini in angleščini, kot tudi v poljskem in
angleškem jeziku in v španščini in angleščini. Ti tuje jezični mi-meografirani pamfleti vključujejo pregled naturalizacijskih postav in procedure dobivanja državljanstva, ter 131 vprašanj in odgovorov. Cena je 35 centov. Ko naročite katerokoli od navedenih knjižic zase ali za svojega prijatelja, priložite znamke ali pa Money Order za naročilo in naslovite na: Common Council for American Unity, 20 W. 40th St., New York 18, N. Y.
F.L.I.S.
SKRAT
Dve novi produkciji Triglav-filma
v kratkem presledku samo dobrega tedna—kar dva nova slovenska filma: nova (10.) števil ka "Obzornika" in dokumentar ni film o delovnih kolektivih, k so v prvomajskem tekmovanji zasedli prva mesta v LRS "Zmagali so najboljši". Oba fil ma sta bila izdelana pod režij skim vodstvom in po scenariji! Franceta K9smača—sodelovale je pa skoraj vse osobje Triglav filma. Saj ni zelo dolg tak filnr —okrog 15 minut, nekaj preko 400 m—pa je vendar v taki stvari skritega mnogo dela, ki se v celoti izraža kot resnično lep izdelek.
Deseta številka "Obzornika" je posvečena Slovenski Koroški in njeni borbi za svobodo. Kar skuša redakcija "Obzornika" že pri vseh svojih številkah doseči —da namreč "Obzornik" ne predstavlja samo nekaj slučajno zbranih aktualnih dokumentarnih reportaž, ampak vesdar do neke mere zaokroženo in zaključeno celoto, ki ima v sebi tudi neko gotovo umetniško dognanost—to se ji je ravno pri tej številki že posebno dobro posrečilo.
Posamezne točke: Koroška razstava v Ljubljani, nastopi koroškega pevskega zbora in folklorne skupine "Matija Verdnik" na turneji po FLRJ, manifestacije za priključitev Koroške k Jugoslaviji v Mežiški dolini in prizori s predstave "Miklove Zale" v Mariboru, ki se je sprevrgla v veličastno manifestacijo—to se smiselno in umetniško dopolnjuje, se od dokumentarnega gradiva razstave stopnjuje do umetniškega poveličevanja koroške borbe v "Zali"—da dobimo resničen vtis male filmske umetnine, ki je do običajnega filmskega "žurnala" v približno takem odnosu, kot je temeljita kulturno-politična študija do suhoparnega poročila v dnevnem tisku.
Najboljša točka v tem "obzorniku" je gotovo zadnja—"Miklo-va Zala," ki je bila posneta*sin-hrono tonsko, da dobimo lahko približen dojem igralskih kreacij. Sicer ta film gotovo ni brez napak (tu pa tam nerodnost v fotografiji, ne vedno prav izbran zorni kot, da je slika včasih neprijetno odrezana in drugo) —
Razlika med nezgodo in nerodo
Če pade general s konjar, se pripeti nezgoda, če se pa preko-tali s konja navaden vojak, se to zgodi le zato, ker je — vojak neroda.
* •
Božji dar
Možek in ženka sta se hudo sprla, kar se pač rado dogaja med zakonci, ako vlečeta jarem vsak na svojo stran. Pa je v hudi jezi dejala ženka: "Ti, ti pozabljaš, da je žena božji dat* ..."
Ko še ni prav končala svojega stavka, je stopil v, stanovanje berač in milo zaprosil:
"Dajte siromaku kak božji dar!"
Možek je hitro pokazal na ženko, češ: "Vidiš, tam ga imaš . . "
#
V	šoU
Katehet: "Tisti, ki napravi dobro delo, pride v nebesa. Kaj pa se zgodi z onim, kr naredi kaj slabega?"
Pepček: (advokatov sin); "Moj oče ga bo zagovarjal pred sodiščem ..."
*
V	šoli
Učitelj: "Sedaj nam pa povej, Tonček, kaj napravijo tvoji starši, ko gredo spat."
ček: "Gospod učitelj, ali razgovor za sedemletne
kako ljubkega sinčka
gospa!
I"
res?"
ko je uren! Saj je to Vaš , ki je malo prej skakal po oiiihle gredicah?"
"Da, da; to je moj sinček." "Pet dolarjev prosim! Stopati po gredicah je prepovedano. Jaz sem namreč vrtni paznik."
vendar se te napake ob dobrih kakovostih celote izgubljajo.
Še boljši in še bolj enotno zaokrožen (razumljivo, ker je snov bolj enotna) je film "Zmagali so najboljši," ki je na enem prvih mest v vrednostni lestvici naših kulturnih in dokumentarnih filmov. V naglem tempu je prikazano delo najboljših deloVnih kolektivov: Jesenice (KID), Zagorje (rudnik), Maribor (MIT, železniške delavnice). Ruše (Dušik), Preserje (gradnja proge), da v pičlih 15 minutah gledalec dobi vpogled v vso širino, s katero je prvomajsko tekmovanje zajelo vsa naša podjetja in gra-dilišča, vsakega posameznika.
Film je fotografsko na izredni, res umetniški višini—bodisi industrijski posnetki, bodisi pokrajinski motivi — (operator France Cerar); zlasti uspeli so prijetni in duhoviti prehodi iz slike v sliko, iz poglavja v poglavje, za kar gre velika zasluga ne samo režiserju-sceneristu, ampak tudi montaži (Mirko Grobler), ki je izvedena zelo pazljivo in z izbranim okusom— smiselno se, dopolnjujejo zaporedne slike ne le vsebinsko, ampak celo v ritmu posameznih gibov: videti je", da je prav v to delo pri tem film vloženo zelo mnogo truda.
Vsebinsko film prijetno—in poučno!—poživljajo na eni strani slike iz življenja krajev in ljudi, na drugi strani grafikoni, ki kažejo rast proizvodnje v času od osvoboditve do danes ob primerjavi z leta 1939.
Glasbeno spremljavo je kom-poniral Anton Lavrin, oprema je delo akademske slikarice Mare Kraljeve.	H. G.
30. julija 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
A. Morozov
VOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
JOHN GALSWORTHY
TEMNI CVET
ROMAN
^0000000000000000000000000000000<.N
Sovjetski avtomobili
(Nadaljevanje )
Ves dan je slutil, skoraj za-trdno vedel, da bodo Nellč tiste štiri besede, ki jih ji'je poslal, opozorile na nevarnost, in da bo kljub temu prišla. In vendar — kaj naj bi ji bil pisal drugega? Vsaka druga beseda bi jo bila še bolj vznemirila, njega še globlje pokopala. Imel je občutek, da ona zaznava vse valovanje njegove duše, da ga njene oči povsod vidijo, kakor vidijo mačje oči v temi. Ta občutek ga je bolj ali manj preganjal vse od tistega zadnjega oktobrskega večera, tistega večera, ko se je vrnila s počitnic — odrasla. Kako dolgo je že tega? Šest dni? Šest stolfetij! Ah, da! Ona si je prav dobro v svesti, kedaj njen čar ponehava, kedaj je treba takorekoč tok obnoviti. In okrog šestih — bil je že mrak — ni bil prav nič presenečen, samo nekako duševno prazen je trepetal, ko je zaslišal trkanje. In stal je tik zaklenjenih vrat, kar je mogel blizu nje, in pridrževal sapo. Silviji je dal besedo — iz svoje volje dal. Skozi tenki les starih vrat je slišal lahno drsanje njenih nog, ki so se nekoliko prestopale, kot da moledujejo pred tem neizprosnim molkom. Dejal bi, da je videl njeno glavo, nekoliko sklonjeno, kako prisluškuje. Trikrat je potrkala, in Leniian
je vsakikrat zdrznil. Kako kruto je to! S tisto svojo taj-novidnostjo more vedeti, da je on tam; to ji izdaja celo njegov molk — zakaj njegov molk ima glas, klavrno brezzvočen glas. Nato je slišal čisto razločno, kako je vzdihnila in kako so se njeni koraki oddaljevali; in za-kril si je obraz z rokami in dirjal po delavnici kakor blazen.
Nič več glasu od nje! Ni je! To je bilo neznosno; prijel je klobuk in odhitel ven. Kam? Kar na slepo je tekel proti trgu. Tam je bila, pri ograji; trudna in neodločna je šla domov.
Štirinajsto poglavje
Zdaj pa, ko je bil blizu nje, se je obotavljal; dal je svojo besedo — ali jo naj prelomi? Tedaj se je obrnila in ga uzrla; ni mogel stran. V ostrem vzhod-niku je bil videti njen obraz ozek in ves premražen; oči pa so ji bile tem večje, tem očar-Ijivejše, kot da ga prosijo, naj ne bo hud in naj je ne pošlje stran.
"Morala sem priti; prestrašila sem se. Zakaj si mi pisal samo tistih par kratkih besedi?"
Poizkusil je odgovoriti s čisto mirnim, navadnim glasom.
"Bodi srčna, Nella. Moral sem ji povedati."
Oklenila se mu je komolca; nato se je vzravnala in dejala s svojim jasnim, reznim glasom:
"O, torej me pač sovraži!"
"Strašno je nesrečna." I Hodila sta minuto — ki bi mogla biti tudi cela ura — ne da bi bila izpregovorila besedo; ne okoli trga, kot svoj čas z Oliverom, temveč od hiše. Naposled je rekla z napol pridu šenim glasom: 'Saj te hočem saifio tako malo!"
On pa je odgovoril topo: "V ljubezni ne gre nikdar za nia-lo — ljubezen se nikdar ne ustavi."
Nato je nenadoma začutil
njeno roko v svoji, prsti so se
neprestano stiskali k njegovim
in se prepletali z njimi; in zo-
pet je rekel napol pridušfeni glas;
Pa boš le dovolil, da te bom kedaj videla! Moraš!"
Pretežko se je bilo upirati te-
mu milemu detetu, ki se ga je tako prestrašeno oklepalo. In ne da bi sam prav vedel, kaj govori, je zamrmral:
"Da — da; se bo že naredilo. Le drži se — moraš se držati, Nella. Se bo že vse naredilo."
Ona pa samo:
"Ne, ne! Ne bom se držala. Nekaj bom storila."
Obraz ji je bil prav tak, kot takrat, ko je jahala proti tisti peščenici. Zaljubljena, strastna, brez brzde in vsakršne opore — česa ne bi utegnila storiti? Zakaj se on ne more ganiti, ne da bi onesrečil eno ali drugo? In sredi med obema, ki zaradi njega tako trpita, mu je bilo, kot da je izgubil življenje. Iskal je sreče in je prišel do tega! Nenadoma je dejala:
"Oliver me je v soboto na plesu zopet vprašal. Rekel je, da si mu svetoval, naj potrpi. Ali je res?"	*
"Res."
"Zakaj?"
"Smilil se mi je."
Izpustila mu je roko.
"Morda bi ti rad, da bi ga vzela?"
Prav natančno je videl oba, kako sta plesala po bleščečih tleh.
"Bolje bi bilo, Nella."
Lahno je vzkliknila — iz jeze ali osuplosti.
"Torej me ne potrebuješ resnično ?"
Zdaj je imel priliko. *A zdaj, ko ga je prijela za laket, obrnila proti njemu svoj tako bledi, obupani obraz in tiste omamne oči, ni mogel izreči tiste laži in je odgovoril:
"Da, potrebujem te, Bog ve, da!"
Na te besede se ji je utrgal vzdih zadovoljstva, kot bi rekla sama sebi: "Ako me potrebuje, me ne izpusti." S tem se je na skrivnem čudno poklonila svoji veri v ljubezen in svoji mladosti!
Zdaj sta prišla nekako do Pali Malla. In prestrašen, da se je znašel tako daleč v drOmo-reskih loviščih, se je Lennan naglo obrnil proti st. jameske-mu' p'-rku, da bi prišla skozenj po temi do Piccadillyja. Da se tako skriva svetu s hčerjo svojega starega sošolca — nemara zadnjega človeka, ki bi mu mogel kaj takega storiti! Lepa za-hrbtnost! Toda tisto, kar imenujejo ljudje čast — kaj mu je tisto, kadar ga gledajo njene oči in se njena rama dotika njegove?
Odkar je izgovoril besede: "Da, potrebujem te!" je molčala — nemara, ker se je bala, da bi druge besede uničile njih tolažbo. Toda blizu vrat pri Hyde Park Cornerju je zopet položila roko v njegovo, in zopet je rekel njen jasni glas:
"Nikomur nočem prizadeti hudega, in vendar mi boš dovolil včasih priti — da te bom smela videti — saj me ne boš pustil kar same z mislijo, da te ne bom nikdar več videla?"
In še enkrat je zamrmral Lennan, ne da bi bil vedel, kaj odgovarja:
"Ne, ne! Vse pojde, draga vse pojde. Mora — bo!"
In spet so se ji prsti kakor otroku zapleli v njegove. Kako čudovito je umela vselej prav tisto reči ali storiti, kar ga je zvezalo, da si ni mogel pomoči. In nadaljevala je:
I "Saj ne morem za to, ako te I ljubim — saj ljubiti ni greh — ^aj je ne bo bolelo. Saj si želim samo malo tvoje ljubezni."
(Daljo prihodnjič)
(Pohatis iz "Pionirja")
Leta 1950 se bo pripeljal s tekočega traku sovjetskih avtomobilskih tovarn vsako minuto nov avtomobil. Če bi. zvrstili vse avtomobile, ki jih bodo izdelali v zadnjem letu petletke, v eno samo vrsto, bi se vlekla ta vrsta od Moskve do Taškenta. To bodo lični in nagli avtomobili, težki tovorni avtomobili, avtubusi, v katerih bo lahko potovalo petdeset ljudi, lahki avtomobili z lesenimi karoserijami za prevažanje pošte, rešilni vozovi . . .
Za nas je avtomobil nekaj navadnega in vsakdanjega, toda še leta 1913 je bil redek gost. V vsej carski Rusiji je bilo vsega skupaj okrog devet tisoč avtomobilov, katere so pripeljali večinoma iz tujine.
Avtomobil, ki so ga napravili okrog leta 1890 je prav malo podoben sedanjim avtomobilom.
Pod voznikovim sedežem ima majhen motor. Avtomobilska kolesa nimajo pnevmatik. Zanimivo je upravljanje s "kosto-lomcem," kot so v šali imenovali prve avtomobile: voznik je obračal prednja kolesa z nekakim krmilom, podobnim krmilu pri čolnu.
Tak avtomobil je lahko zagledal beli dan šele potem, ko so iznašli lahek in majhen, vendar dovolj močan motor z notranjim zgorevanjem. Motor so iznašli leta 1883 in že dve leti kasneje je po cesti privozil prvi avtomobil. To je bila navadna konjska kočija, le da so namesto konj "vpregli" motor. Troje in četve-rokolesni "motorni kolesij i" so se premikali s strašnim truščem in hruščem in delali približno deset kilometrov na uro.
Novinarji so pisali takrat dolge članke, kako bodo avtomobili zastrupili zrak z bencinom, da bodo ljudje, ki se vozijo z avtomobilom, zaradi neprestanega tresenja jele pešati duševne sposobnosti, ali da bo tresenje povzročilo celo pretres možgan. Kako se 3© avtomobil spreminjal . . . ?
V šestdesetih letih se je avtomobil toliko premeni!, da ga ne spoznamo več. Posebno sta se spremenila avtomobilski motor in karoserija. Srce avtomobila je motor z notranjim zgorevanjem. Tako ga imenujemo zaradi tega, ker se zmes bencinskih hlapov in zraka vžiga v cilindru motorja. Bat v motorju se zaradi eksplozije plinov premika sem ter tja in giblje kolesa.
Motorji prvih avtomobilov so imeli samo nekaj konjskih sil. To silo je zlahka dajal en sam cilinder motorja. Avtomobil se je razvijal in moč motorja je rasla. Pojavili so se motorji z dvema, potem s tremi, štirimi, ■ šestimi, osmimi in dvanajstimi -cilindri.	j
Naš najboljši lahki avtomobil "ZIS 110" ima motor z osmimi cilindri; osem batov skladno de-' luje na kolenčasto vratilo mo-| tor j a.
Ropotaj e, v oblakih prahu in bencina, često se prevračajoč, so drveli iz Pariza v Rouen motor- j ni kolesij i. Kmetje po vaseh so jim strahoma sledili z očmi; niso mogli razumeti, kako se kočije morejo premikati brez konj. I Najhitrejši koleselj je prevozil 126 kilometrov v 10 in pol ure.' Leto dni pozneje je francoski dirkalni avtomobil že dosegel brzino 24 kilometrov na uro. Kako daleč je še ta brzina od one, ki jo dosegajo današnji dirkalni avtomobili. Brzinski rekord današnjih dirkalnih avtomobilov znaša sedaj 594.9 kilometfov na uro.	I
Da bi' dosegel to brzino, se je avtomobil moral naučiti premagovati zračni odpor. Pri majhni hitrosti zračni odpor ne igra skoraj nobene vloge. Sila zračnega odpora raste sorazmerno s kvadratom hitrosti, a sila, ki je potrebna, da bi premagali zračni odpor, raste sorazmerno s ku-bom hitrosti. Da bi avtomobil, ki napravlja 80 kilometrov na
uro, podvojil svojo hitrost, mora imeti osemkrat močnejši motor. To pomeni, da bi motor, ki ima 40 konjskih sil, morali nadomestiti z motorjem, ki bi imel 320 konjskih sil, če bi hoteli podvojiti brzino avtomobila. Tehnika pa je krenila po drugi poti. Zračni odpor je začela premagovati tako, da je spreminjala zunanjost avtomobila in postopoma dosegla aerodinamično obliko. Brzina avtomobila se je tako nekajkrat povečala. ^
Avtomobil je bil dolgo časa visoka, malo trdna škatla, ki se je ob kaki nesreči razletela na tisoč kosov. Počasi ^a je postajal vedno nižji in trdnejši, tako, da sedaj njegovo jekleno ogrodje in zanesljiva karoserija vzdržita tudi večje udarec in tresljaje.
Dolgo časa nihče ni smatral, da bi ta "blagorodni" stroj lahko uporabljali za prevažanje tovorov. Šele prva svetovna vojna je dokazala, kaj lahko prenese navaden tovorni avtomobil in odtlej se je pričel zmagoslavni pohod tovornih avtomobilov najrazličnejših tipov.
V veliki Domovinski vojni sovjetskih narodov so avtomobili igrali velikansko vlogo. Na nekem odseku beloruske fronte so aprila 1945 tovorni avtomobili prepeljali tri armade 400 kilometrov daleč. Nemce so presenetili in našim četam je uspelo predreti nemško fronto. V enem, dnevu so vojni avtomobili sovjetske armade prepeljali stoti-soče ton vojaškega materiala. Spomnite se na "cesto življenja," ki je vodila preko zamrzle-ga Ladoške^a jezera k obleganemu Leningradu. To je bila edina prometna žila, ki je vezala Leningrajčane z ostalo deželo. Po ledeni cesti, na katero so se vsipale topovske krogle in letalske bombe, so vozili sovjetski tovorni avtomobili najpotrebnejše za obrambo; kruh in strelivo. Avtomobili so rešili življenje stotisočem Leningrajča-. nov.
Sovjetske avtomobilske tovarne bodo v povojni stalinski petletki začele izdelovati devet novih znamk avtomobilov.
Pred kratkim so dovršili preizkušanje tovornega avtomobila "Gaz-51." Ta avtomobil bo vozil 2.5 ton tovora z brzino 70 km na uro.
Ko so preizkušali avtomobil, so predirkali pet tisoč kilometrov. Okrog tisoč kilometrov so vozili po prostem; premagovali so strme krimske ceste in peščene dnjeprske nižine . . . Vse ovire in vse pasti, ki jih nastavlja-
jo slabe ceste, niso mogle zadržati avtomobila "Gaz-51."
Tovarna avtomobilov v Gor-kem je izdelala nov tip avtomobila "Gaz-63," ki srečno premaga še težavne j še okolščiVie. Motor avtomobila "Gaz-63" ni vezan le z zadnjo osjo, ampak tudi s prenjimi kolesi. Tam, kjer drugi avtomobili obtičijo, naš "Gaz-63" zlahka premaga vse ovire z dvo-tonskim tovorom. Motor obrača istočasno prednja in zadnja kolesa, tako da je avtomobil podoben človeku, ki se plezajoč opri jemlje z rokami za skalovje in grmičje.
Avtomobili potrebujejo drago gorivo—bencin. Imamo pa tudi avtomobile, ki uporabljajo ceneno naftno mešanico z Dieselo-vim motorjem. Tak Diesel6v motor ima avtomobil "Jaz-200." To je pravcati "težki atlet" med našimi tovornimi avtomobili. Nanj lahko naložimo 7 ton. Ima prostorno in široko kal^no za tri osebe in mnogo naprav, ki lajšajo delo šoferju. Rezervno kolo avtomobila tehta 135 kg, šoferju pa se ni potrebno preveč mučiti, priskoči mu na pomoč dvigalce, ki z lahkoto dvigne kolesa. Avtomobil ima močan električni aparat, ki poganja avtomobilski motor v tek. Ima tudi posebno
Dela za ženske
Posluga
strehe in dimnike, žlebove in drugo kleparsko delo po zmernih cenah. Delo jamčeno. — Graff Bros.. WO 6514.
Napeljava električne žice po trgovskih prostorih in na domovih. — Vse delo jamčeno. — MR. KAM, MU 1188.
TIHANSKY FURNACE CO.' 10212 Sophia Ave. RA 6456—SU 6706
Popravljamo strehe, žlebove in for-neze. Delo jamčeno — nizke cene.
IN
VAŠ FORNEZ SČISTIMO POPRAVIMO
Inštaliramo forneze na plin, premog in olje po zmernih cenah. Na odplačila.
HOWARD HEATING CO.. 11915 Corlett Ave., SK 5944
MINADEO BROS.
Napravimo cementne in asfaltne dovoze, hodnike In kleti Zmerne cene—prosti proračuni
SW 7346 in SW 7412
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU" $4 do
National Heating Co.
Postrežba širom mesta
FA 6516



CHRYSLER AIRTEMP
2.
4.
5,
OGRODJE FORNEZA JEKLA
Čist dom—manjši stroški za snaženje
PREDNJI DEL IZ JEKLA Prepreči vzhajajoče pline po kleti
ENO-KOMADNI RADIATOR
Nadmere, vzdrži pline za maksimalno toploto MOČNO OMREŽJE Zgrajeno za trdno rabo DO PASU VISOK VZVOD
Omogoči, da je stresenje lahko delo
FORNEZ S lO-POSEBNOSTMI!
ki daje več ioploie . . . slane manj za vzdržavo
Chrysler Airtemp vam nudi ta moderen, znanstveno zgrajen, vse jekleni fornez na premog, ki vzdrži pline, za čistejšo, boljšo in bolj ekonomično gretje doma.
Primerjajte teh 10 posebnostih . . . potem pa pokličite nas za bolj kompletne ceife, vključivši podrobnosti o našemu zanimivemu načrtu za odplačevanje. — Avtomatične stokerje se lahko doda, in forneze na plin in olje se lahko dobi.
6:
7.
8.
9.
PODLOGA IZ OPEKE Opeka, ki ne prfegori in se je ne prime žlinda VRATA ZA PEPEL Iz težkega jekla. Se ne zvežijo.
PEPELNJAK Pepel in žlindro se z lahkoto odstrani PORCELANASTA POSODA ZA VLAGO Zasigura znotraj udobno ozračje 10. REGULATOR IN CHECK DAMPER Maksimalna toplota za vsak funt premoga
Dobili boste več let zadovoljive gorkote po zmerni ceni s tem vse-jcklenim fornezom.
POKLIČITE ALI PIŠITE DANES!
TEMPERATURE EQUIPMENT
CORPORATION
4505 EUCLID AVENUE CLEVELAND, OHIO
EX 7890
Produkt inženirske izurjenosti CHRYSLER korporacije
napravo za ogrevanje motorja, saj pozimi ni lahka stvar pognati "zamrznjen" motor v tek. "Jaz-200," to je "ladja na suhem" za daljno plovbo. Njegov rezervoar hrani goriva za 500 km poti.
V tej petletki bodo sovjetske
(Dalje na 4. strani)
STENOGRAFKA z znanjem dela v accounting oddelku. 5 dni tedensko. Dobra plača. GLIDDEN CO., 11001 Madison, WO 8300.
Za likanje—in izurjena operatorica šivalnega stroja; plača od kosa; velik zaslužek.— Broadway Dress Mfg. Co., 5284 Broadway, LI 4889.
Dekleta, izurjena, ali če se žele naučiti knjigovezne stroke. Plača od ure. Zanimivo delo. Forest City Bookbinding, 326 Caxton Bldg.
Dela za moške
MLADENIČ, ki se želi naučiti stroko. Plača od ure. — Forest City Bookbinding, 326 Caxton Bldg.
TEŽAKI V LIVARNI Visoka plača od ure. ANCHOR FOUNDRY Northfield Rd., Bedford, O.
Delavec za popravila na ogrodjih in splošna popravila. Visoka plača na proziviziji. Počitnice s plačo. Bili Smith, C. J. Harmon Co., 2926 Mayfield Rd.
LICENCIRAN KURJAČ
Visoka plača; dobre delovne razmere; stalno.
WORLD PUBLISHING CO. 2201 W. 110 St.
Popravi] alci Conveyor
Morajo biti zmožni varenja; plača od ure; stalno; overtime. CONVEYOR REPAIR SERVICE. INC.
13910 Aspinwall Ave.
AVTNI MEHANIK
Izurjen na Chrysler izdelkih; prvovrsten; na zapadni strani. Enostavna plača.
STEUDEL MOTORS 8620 Lorain
DVOJICA ZA HIŠNA OPRAVILA
in delo na vrtu ter oskrbo konj; majhno posestvo v Hudsonu, 25 milj južno od Clevelanda. Privatno stanovanje, hrana in $150 mesečno. MR. LIMBACH, MA 1113.
AVTNI MEHANIK
Izurjen na Chrysler produktih; enostavna plača z jamstvom. Plačane počitnice.
RALPH HORTON 580 Broadway, Bedford Tel.: Bedford 80
AVTNI MEHANIK
Izurjen na Packard avtih; izvrstne delovne razmere. Visoka plača. HORTON MOTORS, INC. 11 N. Park, Bedford MA 4440
MOŠKI
srednjih let za delo pri kotlih s tinto. Dnevno ali nočno delo. 48 ur t*ijiensko. Stalno skozi celo leto. Plača od ure.
BRADEN SUTPHIN 3800 Chester Ave.
ZIDARJI
za delo pri zidavi St. Luke's bolnišnice, E, 116 St. in Shaker Blvd. ■ Dolgotrajno delo znotraj in zunaj. Unijska plača. SW 2886, ob večerih I pokličite Hermana, AT 0254.
Assemblers in Arc Welders
45 ur tedensko. Plača od ure.
LEWIS ENGINEERING CORP. No. 1 Interstate St. Bedford. Ohio. Tel.: Bedford 800
RE-NU AUTO BODY
potrebuje
Body and Fender Man
Plača $2.00 na uro
Vpraša se pri JOHN J. POZNIK 982 E. 152 Si.. GL 3830
Zemljišča

Hiša naprodaj
6 sob za eno družino; lota 40x 140. Garaža za en avto. Po zmerni ceni. Vpraša se na 14202 Darwin Ave., od E. 140 St., PO 5887 ali IV 7335.
VELIKA IZBERA LOTOV!
Imamo lepe velike lote v bližini E. 185 Si. Nadalje iu-di V Euclidu v bližini E. 280 St. — Od $500 naprej.
Za podrobnosti se oglasite pri
EDWARD KOVAČ
960 E. 185ih STREET
Razno
Dvojica izurjena za majhen dom;
ženska za hišna opravila, mož za pomagati in šofirati. Udobno stanovanje in dobra plača. Pokličite med 8. in 5.30. — CHerry 1864.
Bodite srečni z BUCKY Oglejte si našo zalogo avtov. BUCKY'S MOTOR MART 800 E. 185th St.. KE 4550
DVOJICA
srednje starosti želi dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami, med E. 55 in E. 79 St. Oba delata. Kdor ima za oddati naj blagovoli pokliče HE 4757.
KUPITE HIŠO OD ZANESLJIVEGA PRODAJALCA
Z majhnim vplačilom v naprej lahko pridete do lepega lastnega doma.
I. K O L I S 2585 W. 25th St.. CHerry 7503
PODPIRAJTE WARNER RD. CREAMERY & DELICATESSEN STORE 4448 Warner Rd.
Vsakovrstno vina in pivo.
Naše cene so zmerne in postrežba je prvovrstna.
ELK HART MOTORS
8810 EUCLID AVE.
1942 Chevrolet Fleetline,
2 barvi -	. . ........ $1295
1942 Plymouth 4-door,
snažen .	. $1245
1947 Chevrolet Fleetline, 38 milj 1942 Cadillac Club Coupe, krasen 6 novejših modelov Convertibles na izbero
Zamenjave se ne zahteva Odprto ob večerih
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
FLOOR HANDS
Izurjeni za težko industrijsko delo Small Planer Operator Radial Drill Press Operator Key Setter Operator
Plača od ure in nadurno delo
Atlas Car & Mfg. Co.
1120 Ivanhoe Rd.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
Sovjetski avtomobili
' (Nadaljevanje s 3. strani)
tovarne avtomobilov izvršile ogromno delo. Za prevažanje tovora 100 do 150 km daleč se bolj splača uporabljati avtomobil kakor vlak. Tovorni avtomobili, ki jih bo izdelala leta 1950 avtomobilska tovarna v Gorkem, bodo lahko v eni sami vožnji prepeljali toliko tovora, kolikor bi ga prepeljalo 37,000 tovornih vagonov.
Lahki avtomobili
Sovjetski tovarne bodo izdelale 1. 1950 za Sovjetsko zvezo več kot 65,000 osebnih avtomobilov. Med njim bodo preprosti, ceneni in razkošni.
Osebni avtomobili, ki jih izdeluje moskovsko avtomobilska tovarna "Stalin," švigajo po ulicah bliskovito, kot puščica, s hitrostjo 140 km na uro. Pri taki brzini moraš imeti zaupanje v zavore. "Zis-110" ima zavore na vseh štirih kolesih. Šofer pritisne na vzvod in zavora začne delovati.
"Zis-110" drsi neslišno. Zaradi kavčukovih oblog ni slišati šumenja, ki ga povzroča motor. Potnik je ločen od sveta: zunanji hrušč in trušč ne prodreta do njega. Tudi mraz mu pozimi ne more do živega. "Zis-110" ima poseben ogrevalni sistem. Gosje perje, gobaste kavčukove obloge in posebne vzmeti pod sedeži spreminjajo celo slabe ceste v gladek asfalt.
"Zis-110" ima še neko važno tehnično pridobitev: prednji kolesi nista vezani na os, ampak sta ločeni drugo od drugega. Če' "Zis-110" zapelje na kotanjasto! cesto, "prestopa" kot človek z' noge na nogo. Lega karoserije se ne spremeni in potnik ne čuti nobenih tresljav. Konstrukter- j jem tega odličnega avtomobila' je torej uspelo, da so ob največ-j ji udobnosti za potnika dosegli brzino 140 km na uro. Navadni j avtomobil bi ob taki hitrosti že! pri majhni kotanji vrgel potnika s sedeža ali pa bi potnik butal z glavo v strop avtomobila.
Lahki avtomobil "M-20," ki jih izdeluje tovarna avtomobilov v Gorkem, bo zamenjal staro znamko"M." Avtomobil "M-20" potroši samo 12 litrov bencina za prevoz petih oseb 100 km daleč. Brzina "M-20" znaša 110 km na uro.
Še bolj skromno troši gorivo "Moskovič," lahek, zelo aerodinamičen avtomobil. Na vsakih sto km potroši 8 litrov bencina. Če primerjamo motor "Moskvi-ča" z motorjem "Zis-a 110," vidimo, da ima razmeroma slaboten motoi*, saj znaša komaj 23 konjskih sil. S tem motorjem vozi "Moskvič" štiri potnike s hitrostjo 90 km na uro.
Ali bi lahko zgradili avtomobilček le za dve ali celo za eno osebo? Seveda! Tudi take avtomobilčke bomo gradili. Vendar izdelovanje majhni avtomobilov z veliko hitrostjo—okrog 100 km na uro—ni lahka stvar. Avtomo-bil-palček mora biti trden in zanesljiv, kar pa ni lahko, ker je majhne, lahke in dovolj trdne dele težje izdelovati kakor velike.
Sovjetski konstruktorji so nedavno zgradili majhen dirkalni avto "Zvezda." Ta avtomobil, podoben velikemu ploščatemu hrošču v kovinski obleki, je visok komaj 72 cm.
Še mnogo drugih avtomobilov boste opazili na sovjetskih cestah v tej petletki. Zgradili smo že avtomobile, ki imajo gosenice namesto koles, potem avtomobile na plinski pogon, Iti ne uporabljajo bencina, ampak štore, lesno oglje ali šoto. Imamo tudi težke tovorne avtomobile, kjer en močan motor vleče za seboj celo vrsto brezmotornih prikolic. Izgotovili smo že zanimive tipe Dieselovih motorjev, ki se ne ustrašijo nobene slabe ceste in močne avtomobile, ki se avtomatično iztovarjajo.
Vsi ti avtomobili bodo služili stalinski petletki.

30. julija 1947
1885
1947
J^aznanito in JZ,ah-Vala
Z veliko tugo in žalostjo v srcu naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo izgubili našo nadvse preljubijeno mater
Rose l)erb$t
ROJENA PEČJAK
ki je previdena s sv. zakramenti umrla 26. junija 1947. Pokojna je bila rojena 29. septembra 1885 v vasi Ple-sivca, župnija Šmihel pri Žužemberku. Pogreb pokojne se je vršil dne 30. junija 1947 iz A, Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. Po sv. m&ši zadušnici, katero je daroval ob asistenci č. g. Rev. Joseph Mišic, smo jo položili v družinsko grobnico k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija.
Predvsem se na tem mestu želimo zahvaliti č. g. Rev. Joseph Mišiču za opravljeno sv. mašo zadušni-co, ter druge molitve in pa ker je pokojnico spremil na pokopališče. Za vse to naš iskreni: Bog plačaj. Dalje se zahvalimo č. g. Rev. Simon Nekiču.
Iskrena zahvala vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter jo tako okrasili, ko je počivala« na mrtvaškem odru. Vence so poklonili sledeči: Mr. in Mrs. Tony Herbst, West Linn, Oregon; Mr. Lewis Plantan and Family, West Linn, Oregon; Mr. in Mrs. Lester Bradley, West Linn, Oregon; Frank Pečjak, Avella, Pa.; Mrs. Mary Germ and Family, Mr. in Mrs. Frank Strumbly and Family, Highland Rd., Mr. in Mrs. Jer-ry Stroin, Geneva, O., Mr. Rudolph Germ, Mrs. Mary Strumbel, E. 40 St., Mr. in Mrs. John Kramer and Family, Mr. in Mrs. John Butwinski, Polosky Boys and Families, William Kramer and Family, Mr, in Mrs. Lawrence Calta, Mr. in Mrs. Maurice Gulich, Mr. in Mrs. Rudy Marek, Mr. in Mrs. Joe Zupančič, Mr. in Mrs. Louis Kramer, Mr. in Mrs. William Kramer, Mr. in Mrs. Joseph Kasper and Family, Mr. in Mrs. John Valencic and Family, Mr. in Mrs. John Ubic, Henry and Charles Ubic, Mr. in Mrs. John Ep-pich and Family, Mr. in Mrs. Lawrence Eppich and Family, Mr., Mrs. Louis Kaprol, Mr., Mrs. D. Dekle-va and Family, Mr. Andy Valencic, Mr. in Mrs. Ad-olph Mausser and Daughter, Mr. in Mrs. Louis Kin-koff and Sons, Mr. in Mrs. Paul Uroic, Mr. in Mrs. John Dauper, Miss Clara Cannavino, Mr. in Mrs. Fr, Hribar, Mr. ini Mrs. John Sustarsic, Mr. in Mrs. John Potocar, Mr. in Mrs. Joseph Kuhar, Mr. in Mrs. Michael Son and Ronnie, Mr. in Mrs. Joe Stare in Joseph Jr., Mr. in Mrs. Joseph Trebec and Daughter, Mr. in Mrs. Louis Zgonc and Son, Mr. in Mrs. James Slapnik Jr. and Family, Mr. Arthur Bram, Miss Helen Dobish, Mr. in Mrs. Ben Olshansky, Neighbors. Friends from Jlecker, Friends from E. 156 St., Lincoln Electric Co. Employees Ass'n., Cleveland Twist Drill Co. Group A Dept. 72, Cleveland Twist Drill Co. Depts. 52-72, Cleveland Twist Drill Co. E. R. A, General Heat Treat Baseball Team.
Dalje se iskreno zahvalimo vs_ni številnim sorodnikom^ prijateljem in znancem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojne. Darovali so sledeči: Mr. Frank Pečjak, Mrs. Mary Germ Family, Mr. in Mrs. Frank Strumbly and Family, Mr. in Mrs. Frank M. Jakšič, Mr. in Mrs. John Alich and Family, Mr. in Mrs. Albert Simens
and Family, Mr. Rudolph Germ, Misses Vicki and Vida Kmet and Alice Urbas, Mrs. Mary Strumbel, Mr. in Mrs, Jerry Stroin, Mr. in Mrs. Frank Cevka, Mr. Geo. Mlachak and Family, Mr. A. Grdina and Family, Mr. in Mrs. Anthony Strumbel and Family, Mr. in Mrs. John F. Strumbel and Family, Mr. in Mrs. Louis Kramer, Mr. in Mrs. Joseph Zupančič, Mr. in Mrs. Anton Lazar and Family, Mr. in Mrs. John Kodrich, Geneva, Ohio, Mrs. Anna Longar, Mr. in Mrs. Frank Rojc, Mr. Anton! Bijek, Mr. John Janezic, Misses Elizabeth, Antoinette and Vida Bijek, Mr. in Mrs. Michael Rastnatauskas, Mrs. Anna Horvat in Helen, Mr. in Mrs. Anton Tomsic, Mary Blatnik, Mr. in Mrs. Joseph Yakic, Mr, in Mrs. Albert Glicker, Mr. in Mrs. F. X. George, Mr. in Mrs. Anton Koren and Family, Mr. in Mrs. R. C. Smakal, Mr. in Mrs. Al. Knappe, Miss Sophie Posch, Mr. Albin Posch, Mr. in Mrs. John Hočevar, Mr. in Mrs. Frank Sever, Mr. in Mrs. Andy Sadar, Mr. in Mrs. Andy Blatnik, Mr. in Mrs. Joe Dolgan, Misses Josephine, Mary and Frances Bencin, Mrs. Anna Grdanc, Mr. in Mrs. Anton Cizel, Mr. Jacob Mencin, Mrs. Agnes Gredec, Mr. in Mrs. Frank Mencin, Mrs. Ursula Papes, Mr. in Mrs. Joseph Mis-mas, Mr. in Mrs. Murph Kramer, Mr. in Mrs. John Grabfelder, Mr. in Mrs. S. Reiger, Miss Agnes Dreer, Miss Josephine Beretic, Gorencic Girls, Mr. Andy Valencic, Mrs. Antoinette Blatnik, Chicago, 111., Mr. in Mrs. John Valencic and Family, Mr. in Mrs. Louis Kaprol, Mr. in Mrs. F. Lunder, Mr. in Mrs. John Pe-trincic and Family, Mr. in Mrs. Frank Kaprol and William, Mr. in Mrs. F. Lunder, Mr. in Mrs. A. Debelak, Mr. in Mrs. F. Debelak, Mr. in Mrs, Al. Kremzar, Mr. in Mrs. Albert Tisovec, Mrs. Mary Tisovec and Family, Mr. in Mrs. Victor Budan, Mrs. Math Strumbly, Mr. in Mrs. John Macek, Mr. in Mrs. Don Finley, Mr. in Mrs. Joseph Hren, Mr. in Mrs. Tom Zunich and Family, Mr. in Mrs. Louis Potočnik, Mr. in Mrs. August Brunswick and Family, Mr. in Mrs. Frank Sustarsic, Mr. in Mrs. Anton Kebe, Mr. in Mrs. Frank Ka-stelic, Mr. in Mrs. Anthony Bostijancic and Family, Mr. in Mrs. John jenko, Mrs. Erma Koren, Mrs. Anna Skully, Mr. in Mrs. Frank Glavich, Mr. in Mrs. John Verhovnik, Sr., Miss Angie Verhovnik, Mr. in Mrs. John Verhovnik Jr., Mr. in Mrs. Frank Shume and Family, Mrs. Jane Hlabse and Family, Mr. in Mrs. Anthony Medved and Family, Mr. in Mrs. M. Klemencic Sr., Mr. in Mrs. M. Klemencic Jr., Mr. in Mrs. Jini Jeraj, Mr. in Mrs. Harold Dietz, Mr. in Mrs. Ralph Dietz, Mr. in Mrs. F. Cesnik, Mrs. Mary Hra-star, Mr. in Mrs. Joseph Perpar, Mrs. John Kocjan-
cic, Mr. in Mrs. Anthony Kosan and Family, Mr. in Mrs. A. Percic and Family, Mr. in Mrs. Louis Mlakar, Mr. in Mrs. Luke Hočevar, Mrs. Rose Simek, Mrs. Ann Stragisher, Mrs. M. Zubricky, Mr. in Mrs. Frank Gross, Mr. in Mrs, Frank Laurie, Mr. in Mrs. S. Porter, Mr. in Mrs, John Kodrich, E. 99 St., Mr. Joe Riz-nar, Mr. Joe Pograic, Mr, Joseph Carey, Mr. Anton Kodrich, Mr. Joseph Križek, Mrs. J. J. Mulligan, Mr. in Mrs. E. Fielding, Mr. in Mrs. H. Glover, Mr. in Mrs. Jack Torok, Geneva, Ohio, Mr. in Mrs. Karl Smrdel, Joanne Milner.
Dalje se zahvalimo pogrebceni, ki so nosili krsto. Imena teh so: Henry Ubic, Mathew Valencic, John Verhovnik, Joseph Schaefer, Frank Zeleznik, in John Eppich.
Prav iskreno se zahvalimo vsem, ki so dali na brezplačno razpolago svoje avtomobile ob času pogreba.
Iskrena zahvala družini Frank Strumbly iz Highland Rd., za vso pomoč in pa obiske bolne matere.
Prav enako se želimo zahvaliti Mrs. Johani Valencic, ki nam je bila redno v veliko pomoč in tolažbo v vseh ozirih.
Dalje se zahvalimo vsem, ki so bolno mater obiskovali v njeni bolezni in prav tako vsem onim številnim, ki so prišli mater kropit, ko je počivala na mrtvaškem odru, ter so molili za mir in pokoj njene duše.
Iskreno se zahvalimo vsem za izraze sožalja, osebno ali pismeno in vsem, ki so nam stali ob strani v veliko pomoč in tolažbo ob njeni bolezni in smrti, m ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali ob tej priliki.
Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam kaj na ta ali oni načinj kaj pomagali ob tej usodni uri ob izgubi naše drage matere.
Ako se nam je pri naštevanju imen vrinila kaka napaka ali pomota, naj nam blagohotno oproste, ker namenoma tega nismo storili. Prav tako naj nam oproste vsi oni, ki smo ga morda pomotoma izpustili iz tega seznama imen.
Draga mati naša! Zapustili ste ta svet, se preselili v boljše življenje. Veliko ste trpeli, da ste nas odredili; pa trpeli ste potrpežljivo in vdano. Naj Vam bo lahka gruda te svobodne domovine, a Gospod Bog pa Vaš dobri plačnik, za vsa Vaša dela in trpljenje.
V življenju nam mila *	v smrti nam nepozabljiva.
Bog Vam daj sveti raj,
da bi srečni uživali ga vekomaj.
Žalujoči ostali:
EDWARD, JAMES in GEORGE, sinovi	/
ROSE poročena ŽELODEC, ANNA poročena KUMSE, GABRIELA poročena POLASKY,
ZORA poročena KRAMER, JULIA poročena HROVAT, hčere ANNA in ALMA, sinahi MAX, JOHN, ALEX, FRED in ROBERT, zetje MAX Jr., JAMES, GAIL, SANDRO, SHARON, LORETTA, FRED Jr.,. JAMES Jr., EDWARD, vnuki V A vel. Pa., zapušča brata Franka, v Clevelandu, O., sestro Mary Germ, v starem kraju pa
brata John in sestro Johano Maver
Cleveland, Ohio, 30. julija 1947.