Lefo VIII«» šfev. 25. Celte, četrlek 4. marca 1926. Poštnfna plačana v gotoulni. t^^^HH^HhI^^ > ^^^^^H '< ^^^^^^b ^^^^^^ft. ^^^^^^V ^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^1 ^^^^^^A -^^^^^V ^^^^^B ^H^^^ft . .-«d^^^^^^v ^^I^^^Ic^^^^^^^h Maročninai Zq Jugoslavijo: mesečno 7 Din, ietno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. fosameina ÄtewÜka I Oil*. Izliafa v ftorek, tetrtfefe Sn sobofto. Redakclja in upravat Strossmagerjeva ulica 1, pritl Tel.65.—Rač.p.-Č.zavoda 10.666. Oglasl postalncm ceniku. Mednarodna posredo- vainica. Društvo narodov v Ženevi je med- državni organizem, ki ga je ustvarila sretovnna vojna, in ki je preživel ocl. svojega začetka do danes pofno resnih kriz. Med temi je ena stasna. Društvo držar s sedežom v Ženevi ne vključuje namreč še do dandan&s nekaterih naj- Tažnojših držav. Severnoameriške Zedinjene države, Rusija in Nemčija stojijo izven te »mednarodne« organi- zacije. Države, ki niso članice Društva narodov, pa so po svoji politični, go- spodarski važnosti v svetu, po svojem ] »eraljepLsnem in političneni položaju in vplivu tako mogocni činitelji, da brez dvoma odvagajo na mednarodni tehtnici vsaj tridesot srednjih in manj- ših držav, ki so velanjene v Društvu. üa je tako, dokazuje dejstvo, da iniajo od ustanovitve Društva narodov pa do danes vedno odločilno besedo v Bjem velesile. Navidezna ena kost, ki je dolocena za posamezne cianice, ima le načefno vrednost. V praksi stoji tudi vsa politika Drustva narodov pod s-ko- raj izkljucnim vplivom svetovnih inte- resor vefikih držav, med katerimi se nahajate v ospredju Francija in An- glija. Nosoglasja, ki loci jo ti dve drža- Ti po zadnji vojni, so se zainesla tudi T Dmštvo narodov. Razprave o njih trorijo do vsedaj glavno vsebino deki DrustA^a narodov. Ni dvoma sioer, da ima zaz^amovati žencvska internacijo- nala na ženevska mednarodna posre- doralnica podvržena in izložena sla- bastim, obremenjena z nedostatki, ki so tesno spojeni z bistvom posredovanja. Najridnejši nodostatek obstoji v tern, da Be mora tudi Drustvo narodov, ka- kor spl'oh vsak posredovalec, izogibati najkočljivejših in obenem najvažnejših vprašanj ter iskati spra.vo na podlagi najneznatnejsih stičnih točk, ki bi si- cer ne igrale nikake vloge. Vedno si visak pasredovalec varuje lirbet in pu- šča odprta vrata, skozi katera se more v slueaju potrebe urnakniti z »vsemi častmi«, prepustivši stvar njeni lastni usodi. Druvštvo narodov se ne naliaja v nič drugačnom položaju in videli sino že več slučajev takih »castnili umi- kov«. Najlepsi primer nam nudi n. pr. toli naglašano manjšin.sko vprasanjc. Društvo narodov ga v dobi svojega sostletnoga delovanja ni spravilo niti za korak dalje od točke, kjer je ta važ- na stvar obtičala ob sklepu mirovnih pogodb. Odsotnosti pomembnega uspe- ha na tern polju pa ni pripisovati mor- da nesposobnasti, nedelavnosti aft ne- marnosti upravnih organov, temveč ustroju Društva, ki ga usposablja kveč- jemu za mednarodno posreclovalnico. V tern je treba videti največji ne- dostatek v organizaciji Drustva naro- dov in tudi glavni vzrok težkoc, ki ovi- rajo njega uspovšno delovanje. Naloga društev zfi Drustvo narodov, ki .so si postavila za cilj propagiranje ideje Drustva narodov, ne obstoji le v popu- larizaciji sedanjega Drustva narodov, temvec tudi v propaganda za izpopol- nitev toga mednarodnega. organizma v botjše Društvo narodov. Ravno v sedanjem bipu ima Dru- stvo narodov zopet pred seboj težkooe najdalekosežnejše važnasti. Razorožit- vena konferenca, h kateri je bila po- vabljena tudi Rusija, se ne bo mogla sostati, oziroma bi se morala vršiti brez Rusije, katera je odpovedala svojo ude- ležbo radi znanoga spora s švicarsko vlctdo. Med to in sovjetsko vlado so se vršila v zadnjein času pogajanja za odpravo nesoglasij, ki so sledila umo- ru ruskega diplomatskega zastopnika Vorovskega. lJogajanja so se razbila in Rusija je izjavila, da >se za razorožit- veno konferenco, ki bi se vršila v Že- nevi, desinteresira in da predlaga, naj se sklloe konferenca na ozemlju kake druge države. Vprasanje razorožitveno konference jß obtičalo — vsaj za sedaj — na tej mrtvi točki. Druga velika težkoca, ki jo mora Drustvo narodov rešiti, je vprasanje razsiritve Sveta Drustva narodov. V srnislu locamskiii pogodb je Nemcija prodložila prošnjo za sprejem v Dru- stvo. Vse clržave se strinjajo v tem, da mora dobili Nemčija tudi stalno mesto v Svetu Drustva. Istočasno pa se je po- javilo tudi vprasanje, ali bi ne kazalo razširili. Svet Drustva narodov na na- čin, da bi bile sprejete vanj tudi Polj- ska, Španija in Brazilija. Za to idejo se posebno zavzema Francija. dočim ji po za'dnjih vesteh odločno nasprotujete Anglija in Nemčija. Prva radi tega. ker vidi v akciji za tako razširitev Sve- ta poskus Francije, da bi ustvarila v Svetu Drustva narodov ,slovansko-la- tinski blok, ki bi bil naperjen proti an- gfe.skernu vplivu, druga pa zato, ker bi bil s tako razšifritvijo pomen njenega pristopa k Društvu narodov znatno zmanjaan. Kakor se vidi, se očituje tudi v Ipiii nesoglasju tekmovanje med Angli- jo in Prancijo. Nemčija pa ima v ro- kah močno orožje. ki ga tudi spretno vihti. Grozi namreč, da umakne svojo prašnjo za pristop k Drustvu narodov. Ker je od pristopa Nemčije k Drustvu narodov odvisna tudi veljavnost lo- oarnskill pogodb, je razumljivo, da pa- da to držanje berlinske vlade obcutno na tehtnico sedanjega mednarodnega položaja. Dne 8. marca t. i. se bo vršil iz- reden občni zbor Drustva narodov, na katerem se bo razpravljalo o sprejemu Ntmicije. Naravno je, da se morajo do tedaj izravnati vsa nasprotja, ako naj bo zborova.nje uspešno. Ako se to ne posreči, bo občni zbor odgoden. Politika. P iMERAZUMEN SPORAZUM. Političen položaj v Beogradu se vrti okoli proračimskih razprav v skupšči- ni in zakulisnih spletk med radikali in radicevci. Vsak dan izleže kak list vest bodisi o razpadu sedan je koalicije bodisi o nje razsirjenju, nič pa ni sft1- šati, da bi ta režim imel resno voljo do dela. — Sporaziun se tedaj slejkoprej izvaja v precejšnjem nesporazumu in medsebojni napetosti. Koncem tega maseca, ko bo proracun sprejet, se bo situacija razčistila vsaj za nekaj me- secev; predvsem se bo pokazalo, ali ob- stoji pri obeh koaliranih strankah res- na volja za sK'upno delo all ne. V par- lamentu .so v pondeljok razpravljali o Plananski sejm v Celju, dne 6. marca 1926 ob 8. uri zvečer w Celjskem domu. p]'O.svetuem proračunu. Prasvetni mi- nister g. Stj. Radic je bil tudi ,topot barca opozicijskili medklicev in zbad- ljivk. ki jih je deloma krepko zavTacas. p SLOVANI IN DRUSTVO NA- RODOV. 1'olozaj slovanskih držav r Drustvu narodov je tem slabši, ker ni v tej meddržavni zvezi slovanske vele- sile — Rusiije. Pravkar se vrse hudi tliplomatski boji za staini pofjski sedež v vsvetu Drustva narodov. Na. ta način bpl lahko Poljaka uspešiieje odbijala pangermansko ofenzivo proti slovan- skkn deželain, ker je sigumo, da bi se sporazumela tudi s Češkaslovaško in Jugoslavijo v vseh vprašanjih. ki se ti- čejo odnosov nasproti Nemcem. Angfi- ja, ki se silno boji političnega ojačenja Francije —- o čiji zvestobi do Poljske nihce ne dvomi — se trudl na vse krip- Ije, da bi preprecila Poljski vstop t svet D. N. Njena in nemška diplomat- ska akciija ima uspeb: Že se oglasajo vse ostale vecje države in tudi zahteva- jo zase stalno mesto v svetu D. N. Ta- ko bi se svet razsirif na vse večje dr- žave, le male bi morale ponižno stati v ozadju in čakati milostnih odlokov voJikih držav in narodov. Kakor poro- čajo zadnje vesti, je angleška diploma- cija spoznala ostrino tega .vprasanja in se bo raaširjenje sveta Društva na- rodov preložifo na jesen. p ANTANTA PROTI NEMČIJI. V torek je prišel zunanji minister dr. Ninčic v Pariz, da se sestane z mini- strskim predsednikom BrLandom. Pa- riški ti,sk simpatično piše o prihodu dr. Ninčiča. »Journal« veli med drugim, da je poset izredno velikega pomena in da je v zvezi z resitvijo aktualnih! mednarodnopolitičnili problemov, zla- sti z ozirom na sestanek dr. Ninčica z Mussolinijem in na vstop Nemčije v Drustvo narodov. — Do potovanja dr. Nincic-a v Rim in Pariz je prišlo na poziv italijanskega ministrske.ira pred- sednlka, ki je z vso odločnostjo nasto- pil proti ekspanzivnim ciljem Nemčije. Verjetno je, da ima Nemčija z vstoponi v Drustvo narodov gotove cilje, pred vsem, da se likvidira ta mednarodna institucija in da se končno izvede pri- Beli orli. I» »Jadranske.Straže«. Poslovenil S. R. (Dalje.) Bila je zabeležena s prekinjenimi črticami in sem takoj razurnel, da je to kozja steza. Pogledal sem končno etapo mojega pota, Skadar, ustavil sem se na modrinah, ki so se čez njo šo- pirile: Jadransko morje. Da, ali je do tod trebalo prehoditi okoli 150 km albanskega krasa! Süsal sem same strahote od naših drincev, ki so leta 1912. po tem potu pri5li do Jadran- skega morja. Naježili so se mi lasje. Pomislil sem: zakaj je usoda tako kruta proti nam, da doživi po tolikih prestanih vojnah naš rod tudi to. Toda usoda je usoda. Ni izhoda. Dal sem povelje za pohod. Pot Prizren Ljum kula se vije ob Belem Drinu, ki teče z besnim šume- njem in penečo se vodo. pot je bil blaten ; mraz je pritiskal. Nepregledna kolona vojakov, peš in na konjih, brez reda pomeSana z begunci, teče kakor Drin proti Lium kuii. Moglo se je iti le korakoma. ZaÄli smo «rt-čevati po- sameznike, ki so se vračali iz Ljum kule. Nosili so porazne glasove. Pota je zamel sneg. Nikjer stn he. Volkovi so raztrgali nekoliko beguncev. Oni sami se vračajo, da se pr dajo sovraž- nikM. Šli smo skozi Drinovo sotesko, ob stenastih vrhih so se videle sku- pinice Arnavtov, kako prežijo kot orli na svoj plen. Spomnil sem se onega narodnega pregovora : u povratku sreče nema I in povelje se je glasilo : samo naprej ! Čim bolj smo se bližali Ljumi, tem slabša slika. Izogibamo se crknje- nih konj, padlih volov, gltdamo one- mogle vojake in begunce, vozove, ki so se prevrgli v globoki Drin, zgorele avtomobile kraj pota. Mesto da do noči pridemo do Ljum kule, kakor je bilo namenjeno, smo prispeli pozno ponoči do Novega hana, podrtega arnavtskega kamenitega poslopja. Tu smo zapalili ognje ter smo prebdeli noč; ves čas nas je šibal hladen veter, ki je prodiral do mozga. Čim je napočila zora, je nadalje- vala vsa ona rnasa pot proti Ljum kuli ter je ponesla tudi nas. Zopet le ko- rakoma. Vsak trenutek smo obstali. V dal)avi za nami se je sliSalo od časa do časa topovsko streljanje. Vem, so- vražnik zasleduje. In tako smo pnšli v situacijo, iz katere ni izhoda: pred nami nas čaka borba z divj.o naravo, a za nami s sovražnikom. Polotila se nas ie neka resignacija in pa rnisel t tu nam je grob. Ali vkljub vsemu je Slo naprej. Že se )e začelo mračiti, a Lium kule ni še nikjer. Mislili smo, da bnmo tarn našli streho in trenutni j odpočite!;. Kar poleti cd ust do ust vest kot po brezžičnem brzojavu : čelo je na Du5anovem mostu pred Ljum kulo. Kmalu smo pri^Ii tudi mi na stari kameniti most čez Črni Drin ter smo opazili luč. Malo smo se segreli, toda to je bilo samo za trenutek. V Ljum kuli je bila masa pritisnila v malo kotlino, ali razen ene orožniške stare turSke karaule in ene koče ni ničesar dru^ega. Kula je polna ženskih begun- cev in otrok, okolica obdana z voja- štvom timoške vojske in konieniSke divizije. V velikem sanitetnem šotoru se kuha čaj in se deli vsakomwr, kdor ga hoče. Za nekai časa se raznese vest: prispel je tudi kralj Peter. Ona masa okoli kule se je začela umikati, da na- redi prostora staremu kralju. Ali ko kralj Peter opazi polno kulo žen in otrok, jih noče vznemirjati terzapove, da narede žotor zanj na snegu- Pri- sotnost kraljeva in ta njegova gesta je vlila v nas nekaj veseleišega razpo- ložehja. Ostali del noči smo prebdeli poleg ognja v razgovoru. Ena mhel nas je mučila: kaj bo dalje in kako dolgo bomo vzdržali? SreČa je bila, da se je začela ona nepregledna kolona razredčevati. Od Ljum kule sta se obrnili timoška vojska In konjenica proti Debru". nekaj voiaSkih oddelkov je nadaljevalo pot proti Dakovici ; a mi smo se ob zori zopet dvignili, da po starem rimskem mostu grerno zopet čez Beli Drin in odkorakamo proti vasi Spasu. Ta most je bil kamenit, ozek, s poševnima, zelo strmima rampama na obeh straneh brez ograje. Sredina se je dvigala kvišku, tvoreč precej oster kot. Ponoči je šel dež, pomešan s snegom ter sta se obe strani mosta zledeneli kot steklo. Megla, gosta in bela, se je kadila iz Drina. Na most smo lezli po vseh štirih, s sredine smo se spuščali sede na drugo stran. Spcdaj v Drinu, na eni in drugi strani mosta, smo videli padle tovorne konje z opravo in njrhovimi konjarji vred. Vsak pose- bej je moral čez most. Komaj smo bili na drugi strani in nadaljevali pohod po stezi proti Vezirjem mostu, ki vodi če2 združeni Drin, oddaljen okoli 800 metrov, pribeži nekdo ter nam javi, da prihaja stari kral proti mostu. Pohiteli smo nazaj, hoteč nasvetovati, naj kralj ne gre Čez most, dokler se ne otali. Ali bilo je ie prepozno. Iz daljave smo opazili, ker se je megla bila dvignila, tri nesigurne silhuete na najvigji točki mosta. Bi! je stari kralj. Oprt na eni strani na polkovnika Kneževiča, na drugi na profesorja Dukanovica, ni mogel naprej. Vse je bilo v največjem strahu, nasveti in vzkliki so prihajali od vseh strani. Dva orožnika sta bosa priskočila z desne obale h kralju ter sta ga kleče prijela in spustila na drugo Stran 2. »NOVA DOB Ac Stev. 25. kfjucitev Avstrije Nemčiji. — Na rim- skem scstanku je bila najprej v glavnih obrtsiJi dogovorjena skupna taktika Italije in naše kraljevime proti nemški nevarnasti. Diplomatični krogi, ki so pa naivni, pričakujejo, da pride do razšfirjenja in poglobitve italijansko- jugaslovenske pogodbe o prijateljstvu in zavezništvu in da se tej novi antanti pririružijo tudi Francija in Poljska. Nasa pogodba o prijateljstvu — z Ita- lijo! Celjska kronika. c REDNI SESTANKI CLANOV SDS V GELJU se vrše vsako sredo v klubovi sobi Geljskega doma. Začetek razgovorov in razprav je ob osmih zrecer. c SJESTANEK ČLANOV KRA- JEVNE ORGANIZACIJE SDS GELJE OKOLIGA se bo vršil ta teden v petek due 5. t. m. v gostiMi Podržaj na Bre- gu. Sestanek je bil za ta teden prelo- žen na petek vsled občnega zbora Ob- oeslovenskega obrtnega drustva v Gelju. c OBClNSKA SEJA. V petek, dne 5. t. m. ob 17. uri bo na magiistratu seja mestnega občinskega sveta. Na diMJvn-em redu so poroclla raznih od- sekov in slucajnosti. c- SO ARE J A FRANGOSKEGA KROŽKA. V sredo, dne 24. t. m. zvečer priredi francoski krožek v veliki dvo- rani Narodnega doma svojo soarejo. Na sporedu, ki se začne izvajati ob os- mih zvecer, sta dva francoska salonska. komada, francosko petje in deklama- cije. Temu sledi veselica s plesom. Po- drobni program še objavimo. Krožek pros?, da bi se na njegovo prireditev oziTaH drugi prireditelji pri izbiri časa. c ZAKLJUČEK DRUGEGA TRO- MESECJA MA GIMNAZIJI. Dne 1. marca je bilo zaključeno na državni realni gimnaziji drugo trome&ecje šol- iskega leta 1925./26. Uspehi v obče niso sfiabi, a bi se dali zboljšati. ce bi bilo med solo in domom vec stikov. Tako pa se starsi za napredek otrok v soli premalo brigajo. Sicer pa je obča to- zba, da sport, igra, filaielija, kino in druge zadeve mind mo proveč zadržu- jejo od učenja. c GLEDAL1ŠK0 KRITIKO »Peg, srček inoj« smo raogli radi nedostaja- nja prostora objaviti se le danes. c NASTOP MARIBORSKE GLA- SBENE MATJCE. (Haydn: Letni časi. — 3. Jesen.) Jesen in pomlad stc ko dve čedni deklici, ki se borite za pr- venstvo v vasi. So namreč Tjudje, ki ne morejo prehvaliti lepote pomladanskih dni in zopet drugi, ki se ne morejo na~ gledati stoterih barv v jesonii. Zares, pomlad in jesen, obe ste krasni, polni radosti in mnogo sreče nudite cloveku. Že pred 125 leti je isto občutje tudi FTaydna napotilo, da je pred celiim sve- iom ovekovečit obe v krasnili in pri- srčnih melodijah. V svoji »Jeseni« opeva ves trud priprostega ljudstva od zgodnje potnladi do poznc joseni. Je- sen je čas plačila, Mogočria fuga »0 stran. Dal sem povelje, da se moji ljudje umaknejo s pota in da pustijo mimo kralja in njegovo spremstvo. Ob- nemogli kralj je Sel težko, opiraje se na veliko palico. A sneg je padal v velikih snežinkah .. . V koloni po eden smo Sli Čez Ve- zirjev most na Velikem Drinu. Naši orožniki ga čuvajo na eni in drugi strani. Stari kralj se je bil že oddaljil. Pot, ali boljše rečeno, kozja steza, gre od Vezirjenega mosta proti vasi Spasu tesno ob strmi obali reke Drina. Ne- popisno divja pokrajina, polzemo ter se izpodrsamo pri vsakem koraku. Na po- sameznih mestih je steza Čisto blizu Drina, ki teče tu z veliko besnostjo : samo en napačen korak te požene v njegovo globočino. Na nekem strmem delu te steze, kjer se obala spušča okoli 50—60 metrov globoko navpično proti Drinu, smo opazili v globočini mrtvega kraljevega gardista v pisani atili. Ležal je na hrbtu z razširjenimi rokami, poleg njega njegov konj. Va- lovi besnega Drina pljuskajo obenj in mil pojejo pesem posmrtnico ... (Dalje prih.) Ali ste ie poravnali si naročnino f za Novo Dobo • trud, od te je blagor ves . . . .« je Hay- dnova visoka pesem trudu in marlji- vosti. V pestro spremeinbo in radost vascanov se še Luka in Ivanka malo podražita v pesmi, ki h koncu prehaja v nežen spev čiste ljubezni. Glavni del" > Jeseni« je pa posvecen lovu. llaydn je moral bill lovec. Kako krasno in vendar s čisto priprosti-mi stavki mar- kira, obiLatšanje psa, ki išče po travi dilvjacine! In ko res najde sled se za- podi po njej naprej, ne vidi nič, ne sli- ši nič, vjsak kli(^ in žvižg je brezuspe- sen. Naenkrat pa obstoji; kaj to pome- Jii, ve vsak lovec. V smrtnem strahu, s skokom ali dvigom v zrak, se poskuša resit i pregianjanec, tod a le en sam strel m zajcek ali druga divjačina se zgru- di. Najmarkantnejše pa opova v »Je- seni« divji. pogon pasje jate za prepla- senim jelenom. Tega ni treba z bese- dami pasel^ej barvati. To .se vidi le v naravi ali posluša v llaydnovi »Jese- ni«. Tudi vinsko trgatev, petje biračev, njih vi'isk in veselje opeva v »Jeseni*. Oh. kako lepa, kako divna je jesen! c x\AGLA SMRT. V noči na sredo je urnrLa krznarjeva vdova ga. Karoli- nja Sabukoschegg, hisna pose^tnica x Gasposki ufici St. 17. Gospo. ki je bila stara 84 let, je zadela kap. c OBCEKORISTNA URADNIŠKA STAVBNA ZADRUGA V GELJU skli- cuje sejo naoelstva in nadzorstva na cetrtek, dne 4. t. in. ob 16. uri v prosto- re davcnoga okrajnega oblastva v Ge- lju. Kor so na dnovnem rcdu vaine za- deve in priiprava za obcni zbor, je pol- noštevilna udeležba nujno potrebna. c SANITETNO PREGLEDOVA- NJE GOSTILN IN JAVNIH LOKA- LOV. Po odredbi velikega župana je te dni pričela osebna saniteina komisija pregledovati vse tukajšnje lokale. Taka komisija je bila že davno potrebna. ker je dognano, da vJada v nekatcrih za- kotnili gastilnah naravnost ne^rerjetna nesnaga, ki je povzročila že težka obo- lienja, — Tako poroca »Jutro« iz Ma- ribora. Zakaj se proda Bat'a cewljev Biajveč? Zato, ken so najbolisi, Sahki in najcenejsi pR"i A. Drof enik, Glavni trg- c ZA REZ. OF1GIRJE. VII. pre- davanje se bo vršilo v četrtek, dne 4. t. m. ob 20. uri v Oficiirskem domu. Pri- dite polnoštevimo! — Odbor Geljske .sekuije udr. rez. ofic. c PRAVLJIGE ZA DEGO. V so- boto 6. t. m. ob 3. uri popoldne se začne pravljični popoldan za deco v tclovad- nici mestne sole. Namonjen je pred- vsem šolski mladini. Saj pravljice raz- vesoljujejo in izobrazujejo, pa tudi od- rasfirn bodo nudile razvedrila in za- bave. Pravljice bo pripovedovala pisa- teljica pravljic gdč. Manca Komanova iz Ljubljane. Odbor državne krajevne zavščite prav vljudno vabi na mnogo- brojno udeležbo. Vstopnina je za. deco 3 Din, za odrasle 5 Din. Cisti dohodek je namenjen ubogi deci. c NESREÜA Z M0T0GIKL0M. Po mostu. se je trdovratno govorilo, da je g. Karbeutz, sin znanega celjskega trgovca, radi poškodb, ki jih je bir do- bil v n edel jo pri nezgodi z motociikloni med Lovcern in Drešinjo vasjo, umrl. To xest je v tern smislu zabeležil tudi neki ljubljanski list. Ugotavfjamo, da ponesrečeni Karbeutz živi in da se rau obraca na bolje. c SAMOMOR. V sredo popoldne ob dvch se je v gozdu nad Petričkovo pristavo v Liscab u«trelil trgovski po- močnik Ivan Vekjet, ki je bil zadnji. čas brez posla. Bivši mestni vrtnar g. Elor, sedaj posestnlk v Liscah, se je baš tisti čas nahajat tam v gozdu in je slišal strel. Okrenil se je in je zapazil Vekjeta, kako je po slrelu vtaknil sa- mokres v žep in si nazgal cigareto. Vi- del je tudi, kako je se sel nekaj kora- kov in se potem zgrudiJ. Na lice mesta dosli sprehajalci so našli Vekjeta, ki je Primorec, že mrtvega. Orožništvo je ugotovilo, da Vekjet ni imel pri sebi ne denarja ne kakib spiosv. Šel je v smrt 7-adi brezposelnosti. c TEKMA V BOKSANJU. V pon- detjek ob treli popoldne .se je vTŠila v liotelu »Blakan« tekma \- boksanju med g. Walterjem Kovačicem in gosp. Hansom Kosom na poziv prvega pred sodniikoin g. Giniperletom in dvonia se- kundantoma ter raznimi sportniki. Tekma jo tekla osem krogov. Radi zo- bobola je tekmec Kovacic predlagal s(xlniku, da proglasi tekmeca Kosa za zmagovalca, ker sam odstopa. Kas je biJ v jako dobri tohniiški forini. KINO GABERJE. Znameniti Bal- kan film »V imenu c-arja* se predvaja V četrtek 4., petek 5., .soboto 6. in ne- deljo 7. marca. V glavniih vlogah La de Pntti, Erich Kaiser-Titz in Hans Schletow. Film nam slika razkošnost in sijaj ruskega dvora ter prognanstvo v sibLrskih poljanah. Predstave ob de- favniikih ob 8. uri, v nedeljah ob pol 4., pol 6. in 8. uri zvečer. MESTNI KINO. Namcsto filma -Najvoselejsi mož na svetu« se pred- vaja danes 'd. in v oetrtek 4. marca pi- kantna komedija »Njona romantična noč«, drama v 0 činih o zakonu, ki pravzaprav ni bil zakon. V glavni vlo- gi Goikstance Talmagde. Film je izred- no elegantno opremljen in nadvse ro- manticen. Predstave ob 8. uri zvecer. Porota. Celje, 2. marca. Seiiatu predseduje vis. dež. svet. g. dr. Bračič, votanta sta viš. dez. sod. svet. g. dr. Stepančič in okrajni sodnik g. dr. Lena.rt. Javno obtožbo zastopa pri prvem slučaju drž. pravdn.ik g. dr. Rus, pri drugom slučaju ve. V pondeljek, due 10. januarja t. 1. je vozil Nikola Pavic porceran iz Liboj pri Gelju na Hrvatsko. Na cesti iz Ro- gatca proti Dobovcu jo došcl v Gestah Kainenška, katerega pa ni poznal. Ka- monšek se inu je vsiljeval na voz, če- mur se je Pavic protivil, čes da Ka- menšek n^ma daleč domov in da mora sam kot voznik hoditi, ker je konj že ves moker od vozrije. Ko pa fant le ni odnehai', ga jo vzel Pavic; na voz, ker se jo Kamenska bal. Ta se je peljal do Be- letove gostilne, kjer je skočil z voza in sel v krčmo. Ko je Pavic kmalu nato pri prvem cestnem koritu napajal ko- nja, ga je Kamensok zopet dašot in mu rekel: »Vi imate denar«! Pavic je od- vrnil, da je njegov denar naložen v ro- l)i, ki jo vozi s seboj. Ker jo obdolženec so dalje sil.il vanj, je zbežal Pavic, ki je že v letih, iz strahu pred njim na voz. Kamenšek je kljub temu silil vanj, češ: »Nekaj denarja pa imate, vsaj 80 kron imale« ter zacel zavirati voz, rekoč: ^Ne boste se vozili sami, bova skupaj vozila.« Pavic je skočii z voza in mu rekel: »Pusti, da greva naprej, pa se Ti vozi!« V tern trenutku je Kamenšek potegnil dva noža, ju od.prl in grozil ž njima Pavicu, rekoč: »Daj denar!« Ko je ta zagotavJjal, da nima denarja, ga je začel Kamenšek z nožev.im roča- jem tolči po glavi in hrbtu. Pavic ga jo s povzdignjenimi rokami prosil, naj ga pusti v miru, vzel iz žepa denarn.ico in mu dal 10 Din, oeš da nima več; v listnici pa jo bilo so 300 Din, ki jih Ka- menšek ni opazil. Ko je Pavic nato pe- ljaf sam dalje, ga je Kamensek zopet dohitol, se začel ž njim prepirati in ga brez vsakega povoda sunil z nožem v dosni nadlaket pod ramo s tako silo, da mu je prodrl roko, in ga ranil tudi pod pazduho. Pavic je obdolženca rotil, naj mu prizanese, ta pa mu je zagro- zii, da bo so konja zaklal. Ker sta bila že blizu hiž, je zaostal Kamenšok kakih 20—30 korakov za vozom. Pavic je za- vozil na Požunovo dvorišče in povedal posestniku Francu Požunu, kaj so je zgodilo. Ko je sol Kamensek miino hL- še, ga je Pavic pokazal Požunu, ki je Kamenška označil za nevariioga člove- ka. Pavic je dobil vsted bodljajev težke poškodbe in se je moral podati v bol- nico. Obdolienec pravi, da ne more biti govora o ropu, češ da doaiarja ni za- hteval in ga tudi ni dobil, poškodoval pa je Paviča baje zato, ker sta se sprla in ker se je Pavid slabo izrazil o naši držčivi. Obdottžonec je mlad, čeden fant in izgleda pr-ecej inteligenteai. Znan pa je kot pijanec in razgraja€ ter je že predkaznovan radi tepeža, naelja, te- lOvsne poškodbe in tatvine. Porotniki. so vprašanje glede hu- dodelstva ropa potrdili z 8 proti 4 gla- sovom, vprašanje gledc hudodeistva težke tefesne poekodbe pa so potrdili soglasno. Kamerušek je bil obsojen na ö let težke jece. Laslnega otroka rrgla v Savinjo. 42-letna delavka Julijana Zaiez- nik iz Trbiža pri Ljubnem je koncem novembra 1. 1. porodihi nezakonskega otroka, ka ter emu jo dala. ime Stanko. Dne 22. decembra je odšLa s svojim otrokom iz hise posestnice Helene Vo- duškove v Radmirju, kjer je bila v slu- žbii. Dejala je, da je pokücana na žu~ panstvo x Bocni. Zvecei" istega due ae je oglasita pri. Lizi Firstovi v Zg. Po- brežali in je pri njej prenocila. Nasled- njega popoldne je odšla in se podaia proti Gruöovljam. Ko je priäla do Ko- lenčevo brvi nad Savinjo, je pograbila olroka in ga vrgla v miočno naraslo vo- dovjo. Otroka kljub vestnemu iskanju doslej ni bilo mogooe najti, a ne more biti dvoina, da je utonil. Obdolženka priznava svoje deja- nje, zagovarja so pa, da je to storüa v obupu in zinedenosti, ker je bila brez sredstev in ni vedela kam z otrokom. Zaleznikova ima že 10 let starega ne- zakonskega otroka, ki je pri njeni se- stri Mai'iji Furlanovi. l)rugi otrok, ki ga je obdolženka vrgla v Savinjo, je sad razmorja med Zaleznikovo in 24- letnim žagarjem F. N. iz Ljubnega, ki ji je se pred porodom obljybil poroko, ki se pa njej ni zdela nujrio potrebna. Obdolžonka je nepismena in duševno zaostala. Porotniki so vprašanje glede hu- dodefstva umora z 11 proti 1 glasu za- nikali, nakar je bila Zaleznikova opro- ščena. Razprava so je končala o}) pol 1. uiri popoldne. Kot tretji hi so bil moral zagovar- jati Alojz Majconič radi iiudodelstva ropa. Ker so pa sodni zdravniki izja- viri, da je Majee.niiČ bržčas dušovno bo- laii, je moral ta porotni slučaj zaenkral odpasti. — rp__ (Porocilo o porotniii obravnavah z dne 3. t. m. je moralo radi pomanj- kanja prostora izostati.) Sip»am domovine. š Knjižnice za našo severno mejo! NaSi kraji na severni nemško-slovenski meii živo potrebujejo izdatnih knjižnic. Qospodarske razmere v teh krajih pa so tako žalostne, da si sami ne morejo nabaviti knjig. Zato prosi Jugoslov. Matica rodoljubno občinstvo, ako ima v svoji shrambi beietristične knjige. da jih daruje za knjižnice na naši severni narodnostnimeji. Podarjeneknjige spre- jema Jugoslovenska Matica v Ljubljani. š Reorganizäcija evangelske cerkve. Minister ver je te dni spreje! zastopnike evangelskega sinoda. Depu- tacija je obvestüa ministra o sejah sinoda, ki se bodo vrsüe od od 11. do 21. aprila v Novem Vrbasu in na ka- terih bo izdelaia nov Statut, o reorga- nizaciji evangelske cerkve augsburSke konfesije, ki bo predložen potem Na- rodni skupščini. š Kralj podplsal zakon o zava- rovanju letalcev in njihovih svojcev. Kralj je te dni podpisal zakon o za- varovanju osobja vojske in mornarice v službenih poletih, ki ga je skupščina že sprejela in ima 10 členov. Odredbe tega zakona veljajo tudi za dobo od končane demobilizacije 1920 do nastopa v veljavnost. š Zakon za pobijanje draginje. V ministrstvu za socijalno politiko se nadaljuje delo za sestavo zakonskega načrta glede pobijanja draginje. Projekt je bil odposlan gospodarskim zbor- nicam, da izrazijo o njem svoje mnenje in so nekatere že odgovorile. š Preskrba črnogorske kraljevske rodbine. Beograjska vlada je začela proučavati zakonsko predlogo o pre- skrbi črnogorske kraljevske rodbine. Kralj bo sam ta predlog pregledal, ker se zeio zanima za usodo črnogorske kraljevske rodbine in sam želi, da se to vprašanje najpovolneje reši. Zakon se takoj nato predloži narodni skup- ščini. Stev. 25 »NOTA DÖBAc Straw 3. Od ust do ust 4 3 gre govorlca, kar tudl prava je resnica, da manufakturno blago po cenl dobim edino le pri Valentin HIildin CELJE, zraven nemške cerkve. š Tragedija dveh črnogorsklh emigrantov. Kakor poročajo iz Splita, so na§li v nekem privatnem stanovanju dva črnogorska emigranta, Boža Pavi- čeviča in Mirona Boškoviča iz Danilov- grada, zadušena s plinom, brez znaka življenja. Poklican je bil zdravnik, kl je ugotovil, da je Boskovič že mrtev, Pavičevič pa da še kaže znake živ- Ijenja. V nezavestnem stanju so ga pre- peljali v bolnico. Oba sta bila na potu v Ameriko, ter sta zvečer še pisala poslovilna pisma svojim rodbinam. Pre- iskava je dognala, da je cev za pli- novo razsvetljavo puščala in sta blla nesrečna Črnogorca zastrupljena s pli- nom. š Sleparlja z »univerzalno film- sko solo« v Pančevu se razkriva v vedno večji dimenziji. Veliki kapetan Mandrovič, ki vodi preiskavo, je do- slej ugotovil, da je reklami obeh sle- pariev, bratov Češljarevič, nasedlo okrog 500 mladih devojk in fantov iz raznih krajev države ; deklet največ iz Osijeka in Zagreba, fantov pa iz Beo- grada, Novega Sada in Subotice. Vsi so morali plačati prvi prispevek 10 Din, četudi je reklama oznanjala, da nova »Filmska družba<- razpoiaga s kapita- lom 2,250.000 Din. Zadnje case pa sta sleparja izvabila vsakemu kandidatu še po 120 Din za filmsko revijo »The Bioscope«, ki sta jo napovedala. Oba sleparja sta 2e pod ključem, preiskava pa se energično nadaljuje. 5 Gorje v Trbovljah. Izguba na zaslužku radi redukcij pri TPD bo znašala samo v Trbovljah letno preko 50 milijonov dinarjev. Iz tega je raz- vidno, kako zelo so prizadeti po re- dukciji poleg delavcev tudi razni pri- dobitni krogi, katerim dolguje delav- stvo že sedaj milijonske vsote. š Strašna smrt zblaznelega mia- denlča. V hercegovinskem selu Višgor je te dni umobolni 25 letni mladenič Mirko Franjič, ko je bil pri malem otroku sam doma, v napadu blaznosti s petrolejem polil obleko ter se potem približal plamenu na odprtem ognjišču. Mahorna je bil ves v plamenu ter je v strašnih mukah obležal mrtev v kuhinji. S Trlje grški detektlyl v Delnicah aretlrani. Vsled prijave sušaške poli- cije so bili te dni ustavljeni v Delnicah trije Grki pod sumnjo, da so oni na Krfu defravdirali ogromno vsoto 32 mi- Jijonov dinarjev. Naslednjega dne se ie ugotovilo, da so to grški detektivi, ki iščejo neko ugledno grško politično osebnost. Bili so takoj izpuščeni ter so z avtomobilom nadaljevali svojo pot. 5 Ubegel goljuf. Iz Briga v Švici ie pred nekaj dnevi pobegnil bančni upravitelj, 461etni Adolf Eister, ter se odpeljal v Trst, kier si je izposloval vizum za Jugoslavijo. Eister je pone- veril v Brigu čez 100.000 šv. frankov, Navedenec je plavih, že osivelih las, zelo kratkoviden, izpitega nosu, ima angieški pristrižene brke in eleganten nastop. Govori nemški, srancoski in italijanski. š Poskušen samomor I31etneg;a Slovenca v Zagrebu. V Zagrebu se je na Savski cesti vrgel pod tramvaj neki deček. Voznik je z največjim naporom zavrl in ustavil voz. Na tramvaju sta se slučajno vozila dva stražnika, ki sta skočila z voza in prijela dečka. Fantič, ki je star komaj 13 let, je izjavil, da se piSe Ljudevit Cvetko in da je doma pri Sv. Križu v Sloveniji; v Zagrebu se uči čevljarstva. Baje je hotel že po- preje skočiti v potok Čemomerec. De- ček je pripovedoval, da ga je njegov gospodar tako mučil, da mu ni bilo mogoče več strpeti. š Aretaclja dveh bančnlh rav- nateljev. Državno pravdništvo v Za- grebu je izdalo tiralico proti ravna- teljema Prometne banke dr. Kolmanu in dr. Stanku Njermrovskemu. Policija Ie takoj začela zasledovati oba ravna- telja, ki sta neznano kam pobegnila. S MrliČ v brzovlaku. V torek zve- čer je v Zagrebu vstopil v brzovlak poštni oficijal Gjuro Filkovic, ki je po- toval v Split. Sprevodniku je naročil, naj ga par postaj pred Splitom zbudi. Sprevodnik ga je v Kaštelih v resnici skušal zbuditi, kar se mu pa ni po- srečilo. Poklican je bil nato zdravnik, ki je ugotovil, da se je potnik — ki najbrže ni mogel zaspati — s preveliko dozo veronala zastrupil. Nesrečnež se ni več prebudil in je kmalu nato izdihnil. š Puškarska sola v Kranju. Po poročilih iz Beograda namerava trgo- vinsko ministrstvo puškarsko šolo v Kranju razširiti in povečati število uči- teljev tako, da bi mogla sola letos sprejeti več učencev. Peg, srček moj! (.üostovanjc ljubfjanske drame.) Osip Šest je bil mnenja, da utegne t.ridejanka »Peg o' my heart« dopasti i nam Slovencem, pa jo je prevel in ji dal ime: Pegica inojega srea, da tudi mi spoznamo. kaksen je angleški pen- dent nase V Ljubljano jo dajmo! Na- slov je občinslvu nekoliko nerazumljiv. Ljubtjanski dramski igralci pa so nam jo, Pegico, predstavili. Ali so jo izbrali radi Danila, ali radi morda le iieutemeljenega podcenjevanja kritič- ne kako\osti celjske publike, ne veni, pač pa je dejstvo, da je občinstvo raz- umelo prazno sceno ob pricetku in pri- mlilo vstopivžemu Danilu, z omelom v roki, spontano ovacijo, za katero se je .slavljenec ginjen zahvalil, položivši ro- ko na sveje sree. Scenična režija ni bila od muh. Ko se je zastor dvignil, smo zagledali v precej harrnonično kričečih barvah opremljtTiO sobo, sprejomnico, kjer di- ha malorneščansko trkanje na žep pri votli glavi. Zato pa je tebnična režija lu pa tarn trpela malo na coklji in se ni vsak dogodek, nastop izvršil takrat, ko bi se moral, ampak za par sekund poznejo. kar zadostuje, da postane gle- dalec nervozen, ker ni efekta ali pa je nupačen. — Na čegav nasfov gre oči- tek iiezakurjene dvorane in prepiha, ki je morda vplival na razpoloženje igralcev v neugodnem smislu, v to se ne morem spustiti, ker mi ni znan dogovor mod obema upravama. Ge se že lotim kritike ljubljanskih ^oslovalcev, ni pozabiti, da so to po- klicni igrafci; kot taki me niso zado- voljili. Tako izbera igrokaza, kakor predstava sta mi vzbudila neprij-etni cut, da )je za Gelje marsikaj dobro«. Najbolje so se še izkazali ga. Medvodo- va ter gg. Levar, Danilo in Cesar, tako igralsko, kot maske. Ga. Medvedova je ' zares prav dobro glumlta v sponah bontona in puritanske hinavšcine ži- večo vdovo, ki je vzgojila svojo beer za »marchandise«, robo, in svojega sinč- ka zii kretena laßtne lepote, fino-če in glupo. C"v— ^ — ~ ~^N N *» Ü .5 U N N O~Ofc->OO>' 4) > > O O ^cq>^HHwO^ y ^ t- co O ^ ^ Dečman Ferdinand------2----------7--------------158— — — — Esih Matija ....------2------11------------53------------------ Friedrich Ivan ...--------------1-1 —------_45_ _____ Gorehjak Josip . .-----------------2 2 —------170— — — — — Hohnjec Viktor . .------1----------5 —----------40 — — — — Janžek Marlja ...----------------------------------------_______ Junger Ludvik ..----------2------2--------------_____ Kroflič Alojz ....------1----------1--------------133 77 - — — Lapornik Ivan ...------1—— 21--------------—_ ___ Leskošek Ivan . . .---------------------1----------— — — — — — Čoh Stefan .... 1----------------------------_______ Rebeuschegg Franc------4 _4 — 24 5--------------274 62 — — — 23 telet izv»z Reicher Anton . .----------3j— 12 — — __ — — ___ Senica Karl . . . .-------------1---------- —-------34 — — _ — Urbančič Adolf ..------2----------1 —-----------313--__ ! VoJsk Rozalija ...------1-----------------—-------— — — _ — Zany Viktor ....---------------------26---------------27------------- Zavodnik Alojzija .------1----------1 — —-------— — — — — Pilih Ivan.....---------------------1------— — — — — — — Bernard! Drago ..---------------------1 — —-------42 — — — — Reberšak Ant.. . .-----------!------2---------------------------------------- Plešivčnik Ana ..--------------1------------------195 — — — — Robek Anton ...-----------------11----------___ ___ Skoberne Fric . -.----------------------------------------137 95 —-------- Žumer Josip . . .------------------------------------59 105— — — — Trškan Alojzija . .----------------------------------------— 36 — — — Slaniwe Lebič Josip . . . .---------------------1--------------— — — — — Lopan Jakob . . .---------------------1----------— — — — — — Kirbisch Jos. . . .---------------------1--------------— — — — — Skupno. . . 1-J15 9 2J32 64----------1|229 1529 297J------------- narejoni glas se mu ni vedno po&rečil. Ga. Gorjupova je imela premajh- 110 vlogo, da bi se dalo kaj reči. G. Pe- ček pa je popolnoma zgrešil svojo vlo- go. Opaziti se je sicer dalo, da zna igrati antipaticne osebnosti, ali njego- va kreacije je bila tako napaeno blazi- rana, media in milo receno — lena, da sem si igro lahko predstavljal brez njega. Pegico je postavila ga. Šaričeva. Žal ne tako, kakor bi si radi ge. Šari- eeve same želel. Pegica naj bi bila pristno dekle, nepokvarjeno, a tudi z naravnim taktom, ki ga le laži-bonton ge. Ghiehefston ni priznal. Ono naj bi bilo, recimo, pega na morali družbe. pokvara liarmonije v pokvarjenosti ostallh, la gargönne v nekorumpira- nem, nevednem smislu. Pegica ge. Ša- ričeve me je opetovano frapirala s .svo- jim le malo preveč buršikoznim tonoom in vedenjem, po.sobno v dm gem deja- nju. Jako dobra pa je bifa imitacija dekliške okornosti. Dobra je tudi biia na koncu ob snubitvi Jerry-ja. Gdč. Ju van ova in g. Drenovec sta — last not least — predstavila oba pro- dukta vzgoje po Mrs. Chichersterjevi. Gdč. Juvanova, v prvem dejanju ne- kam mrtva in neizrazita, se je z vsa- kim naslednjim dejanjem izboljisala in na,zadnje prav lepo odstopila. G. Dre- novec je predočil — po mojem mnenju — z uspehom harlekina iz današnjih dni: moško modno lutko, manequina, borniranega do skrajnosti, naiajfane- ga in strahopetnega; manjkala mu je samo še kita, kajti toaleto je menjal štirikrat. V mimiki sicer ni vedno vz- trajal na liniji, vendar je monda kre- iral s pretiravanjem seveda -— po ži- vem vzorcu iz Ljubljana. Obcinstvo se je kljub mrazu pri polni biši prilično toplo zabavalo in hvaležno plaskalo, pravih izbruhov, ki morejo nastati le pri živem kontaktu med publiko in sceno, pa ni bilo; ce- mur se ni čuditi že radi plitve vsebine igre. — I. Š. Razsirjajte „Novo Dobo"! Razgled po svetu. r Danski kraljevski par obišče Islandljo. Iz Kodanja javljajo, da se pripravlja danski kraljevski par letos poleti na obisk Islandije. Kral] in kra- Ijica dospeta v Reik[avik 12. julija in njun najmlajSi sin Knud bo vršil ob tej priliki službo prvega kapitana na križarki »Niels Juel«, s katero se od- peljeta kralj in kraljica na vožnjo po svetu. r AmeriČani prevzeli izkopavanje na Akropoli. Grški naučni minister je obvestil ameriško misijo v Atenah, da je njegovi vladi nemogoče nadaljevati raziskovanja na atenski Akropoli, ker ima vlada za to premalo denarja na razpolago. Ameriška misija je na to iz- javila, da bo delo prevzela sama ter ga nadaljevala na lastne stroške. r Nove najdbe v Pompejlh. Arhe- ologi, ki raziskujejo stare Pompeje, so pred kratkim naleteli na 4 skulpture pocestnih prodajalcev, takozvanih p!a- centarijev, ki so opravljali pred 2000 leti v Južni Italiji posle nekakih naših krošnjarjev. Figure predstavljajo pro- dajalce, ki nosijo na pladnju pastete, poize in medene štruklje, z desno roko pa se stiskajo za goltanec in iz ust jim moli jezik. Statuete so zelo dobro ohranjene in znani napuljski starino- slovec Maiuri jih uvršča v dobo ale- ksandrinske umetnosti. r Pet otrok tekom enega Ieta. Gospa Leslir Hobba, iz kraja Chandler- ville, država Illinois, je tekom enega Ieta porodila pet otrok. Dne 30. jan. Ieta 1925 je porodila trojčke, dne 28. januarja 1926 pa dvojčke. Srečna mati je stara komaj 30 let in ima dosedaj že 9 otrok. To bo skrbi... r Pet let brez fedi! PariSki listi prinaSajo senzacijonalno vest iz Bor- deauxa. Tamošnji zdravniki se.bavijo z zagonetnim slučajem. Gre za 251etno Volj_ za defo. Morele ii od delävca zahtevati voljo za delo. ako so mu delavnice na večer slabo razsvetljene? R_svetljujte dobro delavnice, da delavec bolje vidi, ker / / samo takraf bo 1 voljo delal in njegova sposobnost se bo povečala. I OS RAM Stran 4. »NOTÜ DOBi< Štev. 25. = Pomladamski == iHni velesejm v Pragi 21. do 28. marca 1926 Središče srednjeevropske trgovine in industrije. Najugodnejša prilika za nakup priznanih češkoslovaških industrijskih izdelkov. 5Oe/0 zrcižana vožnga na češkoslovaških in jugoslovanskih železnicah. Na avstrijskih železnicah velja za brzovlake vozovnica osebnega vlaka- Brezplačni vizum za potovanie na Čeftkoslovašfco. Pojasnila in legitimacije daje: ALOMA COMPANY, Ljubljana, Cankar- jevo nabr. 2; CEŠKOSLOVAŠKl KONZULAT, Ljubljana, Breg-, Tvrdka GORIČAR & LESKOVŠEK, Celje. Španjolko, ki je pred petimi leti pri- spela v Bordeaux in od tega dne svo- jega prihoda, še ni zaužila ničesar. Zdravniki smatrajo ženo za izreden fenomen. V Bordeaux so prispeli šte- vilni inozemski zdravniki, da to žensko preiščejo. Ktobuke v vseh moder- nih barvah iz volne Din 68'—, moderna obleka 76*—, fini 108-, posebno fini 125"—, iz zajčje dlake 200-—, specijaliteta.lta' 240'—, iz slame navadni 24"—, ,Girardi' 29'—, boljši 48--, fini 80-—, Manila 120*—-, Panama ...-. ^.;»L.-v-jrw?,»™"32?|r240'— prodaja veletrgovina R. Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom, dqbi nakupu primer- no povrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. TrgoYski I okal pripraven tudi za trgovsko pisarno, se o d d a s 1. aprilom (eventuelno tudi takoj). Vpraša se pri podružnici PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE, Celje. Mizar samostojen, vesten delavec, vešč tudi naj- finejšega mizarskega dela, montiranja stro- jev in vodstva delavnice, išc!e takoj službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo lista 2 pod »Zanesljiva moč«. 1 Pro dam kompleten čebelnjak s 17 obljudenimi, modernimi panji »Žnideršič«. Pojasnila daje Fr. Košut- ni!<, Dramlje. Ugoden nakup. Vsled opustitve svoje trgovine mršanega blaga, radi izpraznitve trgovskega lokala in pomankanja prostora prodam po ugodnih cenah vse blago skupaj z opravo. Med temi veliko sejmsko stojnico z nepremočijivo plahto, 10 kompletnih okvirjev za okna s šipami in roletami. 12-2 Friderik Jakowitscti, Celje. Proda se celotna oprava za trgovino s slaščicami. Izve se na- tančneje Ljiibljanska cesta 10. 2-1 Izjava. Podpisana izjavljava tem potom, da nisva plačnika dolgov, ki jih na- pravlja najin sin Jakob Podpečan. Jakob in Neža Fodpečaro, posestnika, Zgornja Hudinja56 pri Celju. Odda se takoj opremljena SOBA z električno razsvetljavo in s posebnim vhodom pri boljši družini. Odda se tudi prazna. Celje, Savinjsko nabrežje 1. Oddata se d v e meblovani sobi s posebnim vhodom in električno razsvet- ljavo. Vpraša se pri ge. Ani Poletič, 4 Gosposka ul. 28. 1 ipilT obstoječ iz dveh prostorov v prometni ulici se odda. Vpraša se v trgovini Franc Jug, Prešernova ul. 24. Iz vsEh rudnüiDV dobauliu in dosfav- !ja na dom FR. JOST, CELJE, Alefcsandrova ul. 4 Na dobro domačo hratio se sprejme več gospodov. Istotam se tudi poceni proda nekaj pohisftra. Naslov v upravi lista. Odda se lepo stanovanje v mestu za 3 oz. 5 let v najem proti takojšnemu plačilu najemnine za vsa leta. Stanovanje je prosto stanovanj- skega zakona. Naslov v upravi. 3-2 Proda se ali da v najem (2100m2) v bližini mesta Celja. Več se 3 izve Na okopih St. 3. 2 Preselitev trgovine. Cenjenemu občinstvu javljam, da ppeselim 1 elektrotehnicno trgovino JAKOB PAJK NASL. iz Gosposke ulice štev. 6 na Ljubljansko cesto 10. Priporočam se še v nadalje za nakionje- | nost cenj. strank. Jakob Pajk nasl. Delaj, nabiraj in hrani! w o n _ > o .5 > •*- is O L g» 1 L o a :=> o Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LflSTNI DOM stavb. In kreditni zadr. z ora. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Pri naložbl zneska po 20 Din se dobi nablralnik na dom. ¦ Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. B OK} w ft: U! »1 < Čas je denar! Kleparsivo, vodovodne Inšfa- lacije lit maprava strelovodov Franio Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE SprejcraaVsaddazgoraj oracnjcaih stroHHaHortndipopraVila ?05trcžba točna. Cene zmerue. Solidtta izVrlitev. 25-16 EfiioseiQiisfrijiilriii Razlagova 7 v Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastn! kamnoloml. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita L t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno vellka zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblike. Za- htevajte načrte in proračune. Pupilarnovaren in javnokorisfen denarni zavod celjskega mesta Mestna hrantlnica celjska Utt&novlienm ht* 1864, — Pod tirti/nJxa drt&vnim n&dzorttvom. , V lBBtni palaoi ppi kolodyora VbI branlliilCiil posll «e izvrin|e|o nalhalanlnefe, liltro In to*- ' no» Ugodno obresiovanle. Polaraila In nasvefi brexplacno, Vndnost reserrn/ä z&kladow «u/ «ron t§,OOO.OOO*—b I Za hranilne vloge JamQ mesto Celje • celim svojim premoienjera In z wo svojo davčno močjo. Tiska in izdaja Zvexna tiskarna. — Udgovorni so: za izdajatelja P«vel Zabukošek) za tiskarno Milan Četina \ za redakcijo Vinko V. Gabero. — Vsi v Celju.