Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbonamento postale Prezzo - Gena Ur 0.5C Štev. 292 F Ljubljani, v torek, 22. decembra 1942-XXI Leto Vil. I« kij učna poobtaSSenks ta oglaševanje Italijanskega Id tujega izvora: Dntone PubbUciti I ta liana S. A. Milana Oredolilv« to apratu Kopitarjev« 6, Ljubljana. Redadone. Amministrazlonei Kopitarjev« & Lnbiana Joncessfonaria escluslv* per la pubbUeiti d) provtntenza l ta Hans led eeterai Uniona PubbliciU Itailana & /L Milano. Vojno poročilo št. 940 Uspešni napadi italijanskih letal na dve alžirski luki Italijansko uradno vojno poročilo št. 940 pravi: V sirtski pokrajini je bilo med spoldetelimi napadi na naše kolone v boju sestreljenih 6 angleških letal. Na naši in na nemški struani ni bilo nič izgub. Motilni nastopi tovornih avtomobilčkov so bili gladko odbiti. Prednji osni oddelki so živo nastopali v Tuniziji ter odbijali sovražnikove gruče. Italijanski letalski oddelki so znova uspešno bombardirali pristaniške naprave v Boneu in Phi-lippevillu ter tamkaj zasidrane ladje. Navzlic silovitemu zapornemu ognju so dosegli in večkrat zadeli cilje. Med živahnimi spopadi so nemški lovci uničili 6 strojev. Eno naše letalo se ni vrnilo z vojne naloge. Daljnosežni sklepi na sestanku ter italijanskim zunanjim Enajsta obletnica smrti Slovesne spominske Milan, 22. decembra, s. V Milanu so zelo slovesno proslavili enajsto obletnico smrfi Arnalda Mussolinija. V tem mestu je bil mož plodno in občudovanja vredno delal in je njegova smrt vzbudila povsod globoko žalovanje. V tem znamenju je potekala tuui proslava 11. obletnice njegove smrti. /e na vse zgodaj zjutraj so izobesili v delovni sobi Arnalda Mussolinija na starem sedežu lista »Popolo d Italia« 'prvo fašistično zastavo. Da bi počastili spomin na apostola vere in dobrotljivosti. so se takoj podali tja podtajnik stranke Ravasio v spremstvu zveznega tajnika in članov obeli voditeljev, prefekt, župan, zastopniki civilnih in vojaških oblasti in višje uradništvo. Pisalno mizo. za katero je delal nepozabni učitelj, so.lepo okrasili s cvetjem, mnogo vencev pa so položili pred doprsni kip, ki stoji v veži poslopja, kjer izhaja revolucionarni časopis. Enaka poklonilna svečanost je bila potem tudi v »Bologu«, kjer so prav tako kakor v uredniških prostorih lista »Popolo dltalia«, tvorili častno stražo sansepolkristi, skvadristi, uredniki in gqjema fašistične šole. Ves dan so tja romale truniertjudi. da počastijo spomin na tistega, ki je predstavljal nei*črpni vir dobrote. Počastitev svetlega lika Arnalda Mussolinija, ki je bila popoldne v gledališču »Odeon«, je bila še prav posebno pomenljiva, zakaj udeležili so se je med drugimi tudi mladeniči, ki jih je bil Ar-naldo Mussolini učitelj in so zdaj raztreseni po raznih bojiščih, kjer nadaljujejo z delom v duhu načel, ki jih je Arnaldo razložil v svojem predavanju leta 1931 pod naslovom »Zavednost in dolžnost« in ki so danes bolj kot kdaj koli aktualna. Navzočni so bili pri tej popoldanski prireditvi podtajnik Ravasio, prefekt, zvezni tajnik, župan, poveljniki krajevne obrambe, divizionar, prvi predsednik prizivnega sodišča senator Manlio Morgagni, nar. sv. Mezzasomma. zastopstva vojske, višje uradništvo, zastopniki narodno socialistične stranke, sansepolkristi, fašisti, vojni pohabljenci in drugi. Mnogo je bilo tudi mladeničev iz šole fašistične mistike, ki jo je bil ustanovil Arnaldo. Bili so tam tudi številni oddelki vojske, vseučiliške mladine in avan-guardistov. . Carlo Forzali, ki nosi žlalo kolajno in je v vojni oslepel — tudi on je izšel iz fašistovske :^e v svojem govoru, ki ga je imel pri tej priliki v spomin na velikega pokojnika dejal med drugim, 'la je, ge s; hočemo vedno znova oživljati pokojnikovo veličino, potrebno in tudi logično, poklicati si v spomin dobo Arnalda Mussolinija, ki je bil tako prežet vere in dobrotljivosti večne pomladi resnice, Vprav neizmerna lepota duha tega učitelja in apostola je tista, ki mora biti vsem, za zgled in vseni^ ukaz. Treba je pokazati svetu razliko med načeli fašizma in materializmom tistih, ki so si postavili za amblem Hollywood. za simbol pa »jazz«. Carlo Forzali jo potem govoril o Arnaldu Mussoliniju kot časnikarju, človeku in očetu. Ljubil je svojega bližnjega nad vse na svetu in je v trpljenju in veri vzgajal druge k ljubezni. Zapustit je poznejšim rodovom čudovito vero v resnico, vzgajal je svoje učence v tem, da morajo biti zavedni rodoljubi in neomahljivi. On jim je dal zgled, kako levje se je treba boriti za svetle vzore. Zdajta njegova mladina, ki jo je vzgojil, predstavlja čudovito sliko sreče, junaštva, mučeništva in slave. Prav je — tako je končal svoj govor — da vprav ta mla- Miinchen, 22. decembra, s. List »Miinchener Neuste Nachrichten« razlaga sestanek med Hitlerjem in grofom Cianom v nemškem vrhovnem poveljstvu vpričo načelnikov italijanskega in nemškega glavnega stana. List posebej poudarja, da je poglavitna značilnost za te ponavljajoče se sestanke ta. da jih dcJočajo vojne zahteve, to je, popolna istovetnost pogledov in neomajna odločnost za nadaljevanje skupne vojne do zmage. Italija in Nemčija se bijeta za visoke vzore, o katerih niso do dna duše prepričani samo voditelji, temveč tudi oba naroda ter vojaki, ki svojo veliko duševno premoč dolgujejo zavesti, da se bore za osvoboditev domovine -izpod stoletnega mednarodnega in judovskega izkoriščevalnega reda ter da bi enkrat za vselej pobili boljševizem, ki je uničevalec zahodne omike. Med zmago in porazom poravnava ni mogoča. Zmaga bo prinesla Mussolinijevega brata proslave v Milanu dina nadaljuje z delom v istem duhu, ki ga^ ji je zapustil Arnaldo. Tako bodo vzori ostali večni in bodo doživeli zmagoslavje tudi onstran groba. Govorniku so navzočni navdušeno ploskali ter vzklikali Duceju, vsa slovesnost pa se je končala s petjem sGiovinezze«. svobodo, varnost, dvig in napredek, poraz pa bi prinesel sužnost in uničenje. Treba je samo pogledati v nasprotnikov tabor, pa človek zapazi, da ima nenaravno priležništvo med demokracijo, boljševizmom in bogataštvom en sam skupen namen: obnoviti v Evropi star svet. Potem se pota ločijo na vse strani. Boljševiki ne mislijo niti najmanj na to, da bi spoštovali kakršno koli mejo. Različne vlade, ki so se preselile v London, sklepajo med seboj pogodbe, ne da bi določile kake medsebojne meje, Anglija in Amerika pa sta zdaj zapleteni v neskončna prerekanja. Na dan, ko bo vojna končana, ne bosta več združeni med seboj, zakaj njuna zaveza temelji zgolj na nujnosti, da branita svoje posesti ter se prikopljeta do svetovne nadoblasti; vezi pa, ki družijo naroda Osi, bodo ostale nedotaknjene, bodo vojno preživele ter se še 'ojačile. , Stockholm, 22 decembra, s. Kakor poročajo iz Londona dopisniki različnih švedskih listov, je sestanek med Hitlerjem, grofom Cianom in maršalom Cavallerotn vzbudil precej nemira po nekaterih angleških političnih in vojaških krogih. Ti mislijo, da so na sestanku razpravljali o važnih vprašanjih in da so med posvetom razpravljali o dajnosežnih odločitvah. Kakor ob drugih prilikah se boje tudi zdaj v Londonu, da lx> Os naredila eno izmed tistih potez, ki so za zaveznike toliko hujše, v kolikor prihajajo docela nepričakovano. Pa kakor se ob takih primerih vedno dogaja v angleški prestolnici, ko tem krogom med Hitlerjem ministrom manjka slehrne opore, se spuščajo v razširjanje najbolj norih novic in ugibanj ter delajo najdrznejše napovedi, da bi skušali uganiti, kakšni so najbližji načrti osnih držav. Vroče bitke med Volgo in Donom Krvave sovjetske izgube — Sovjetski napadi ob Tereku, ob srednjem Donu, pri Toropcu in limonskem jezeru zavrnjeni — V Libiji krajevni boji Hitlerjev glavni stan, 22. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na kavkaškem gorskem bojišču so nemški grenadirji in romunske čete odbile sovjetske napade deloma v protisunkih. Tudi včerajšnji sovjetski poizkusi da bi prodrli na področju ob Tereku, so se izjalovili in so bili deloma odbiti v bojih iz bližine. Na neki točki je bil nasprotnik vržen na izhodiščne postojanke ter so bili ujeti mnogoštevilni sovjetski vojaki. Na Črnem morju so lahke nemške bojne sile potopile sovjetsko podmornico. Na področju med Volgo in Donom se nadaljujejo hudi boji. V bitki oklepnih in pehotnih sil, ki je bila izredno srdita, so iitiele sovjetske čete izredno hude izgube. Po dosedanjih podatkih je bilo ob Donu uničenih nad 70 sovjetskih oklepnikov. Ob srednjem Donu se je posrečilo nasprotniku, ki je napadal v velikih množicah, v tamošnjo obrambno bojišče, pri čemer je utrpel ogromne krvave izgube. Nemške divizije so po načrtu zasedle že prej pripravljene postojanke^ v ozadju ter so preprečile razširjenje prvotnega* nasprotnikovega uspeha. Hudi boji se še nadaljujejo. Pri teh bojih so živahno sodelovala nemška ih in italijanska letala, ki so napadala sovjetske po-postojanke, zbirališča in skladišča v zaledju. Sestreljenih je bilo v spopadu v zraku 23 sovjetskih letal, dočim jih je 6 sestrelilo protiletalsko topništvo. Pogrešajo eno nemško in eno romunsko letalo. Po zavrnitvi nasprotnega napada so nemške čete zahodno od Toropca zavzele neko sovjetsko postojanko. Izpostavljena oporiščna postojanka Velike Luki je tudi včeraj odbila sovjetske napade. Na področju pri Ilmenskem jezeru so bili zavrnjeni krajevni sovražnikovi napadi. V času od 11. do 20. decembra je bilo na vzhodnem bojišču uničenih, zaplenjenih ali pa za borbo onesposobljenih 1518 sovjetskih oklepnikov. V Libiji so bili krajevni boji. Dne 21. decembra so nemška letala bombardirala pristaniške naprave v Bengaziju. Na morju je bila hudo poškodovana angleška trgovska ladja srednje velikosti. Nemške in italijanske, čete so v Tuniziji zavrnile zavezniške krajevne sunke. Nemško in italijansko letalstvo je bombardiralo zavezniška taborišča, letališča in skladišča. V Sredozemlju je bilo sestreljenih 11 letal ob izgubi 3 lastnih letal. Po napadu na področje severozahodne Nem-čijef* so angleška letala napadla tudi področje za-padne Nemčije, predvsem Duisburg, kjer so povzročila občutno opustošenje in kjer je imelo prebivalstvo izgubq. Po dosedanjih ugotovitvah je protiletalska obramba sestrelila 12 angleških letal. Nad % Obisk španskega zunanjega ministra v Lisboni Prijateljstvo in medsebojno razmevanje, skupni ideali in trenutne težave, vse to tvori temelj solidarnosti obeh držav Ijisbona, 31. decenibraa. s. V-palači predsednika portugalske vlade je prišlo do prvega razgovora med predsednikom vlade Salazarjem in španskim zunanjim ministrom Jordano. Razgovor je trajal dve uri. Španskega gosta so sprejeli z vsemi vojaškimi častmi. Potem je general Jordana obiskal predsednika republike Carmona v gradiču Castais in se z njim prisrčno razgovar-jal, nekoliko kasneje je predsednik Carmona v predsedniški palači priredil na čast španskemu zunanjemu ministru obed, kateremu je sledil sprejem. Poleg predstavnikov portugalskih in španskih oblasti so bili navzoči tudi člani diplomatskega zbora. Med svečanim obedom na čast španskega zunanjega ministra Jordana je imel predsednik republike Carmona govor, v katerem je potrdil 5pansko-portugalsko solidarnost. Pristavil je, da trenutne težkoče ne morejo uničili prijateljstva, ki ga Portugalska goji do Španije, temveč ga bodo celo ojačile. Končal je govor z željo, da bi trenutni razgovori rodili še večje in toplejše medsebojno razumevanje med obema narodoma. Minister Jordana je odgovoril rekoč, da se bodo v trenutnih okoliščinah vezi med obema državama še ojačale. Španija in Portugalska, je pristavil, se medsebojno dobro razumeta in poznata poslanstvo, ki čaka obe državi tako v miru kakor v vojni. Madrid, 21. decembra, s. Špansko časopisje pripisuje velik pomen obisku zunanjega ministra Jordana v Lisboni in z živini zadovoljstvom piše o prisrčnem sprejemu, ki ga je bil Španski predstavnik deležen na Portugalskem. Jordanovo potovanje, pišejo listi, nudi priložnost, da se ponovno poudarijo lojalnostne in prijateljske vezi, kakor tudi trdna sorodnost med obema poloto-škima državama, ki sta jima zemljepisni položaj francoskim ozemljem je bilo sestreljenih 6 štirimo-tomih angleških bombnikov, nad morjem pa so bila sestreljena tri angleška letala. Nemška letala so bombardirala angleško mesto Hull ob reki Humber ter so se vsa nepoškodovana vrnila na svoje oporišče. * Berlin, 22. dec. s. Zahodno od Toropca so nemške čete 20. -decembra po poročilih iz vojaškega vira nadaljevale z napadom, ki so ga začele prejšnjega dne. V tem nastopu, ki je potekal ob meglenem vremenu so se srečale z Dolj-ševiškimi silami, pripravljenimi za protinapad. Vreme je bilo zelo slabo in boji so bili zaradi tega še težji, vendar pa so bili boljševiki razkropljeni. Nemškim silam, ki so pritisnile za napadalnimi oddelki, se je posrečilo prizadejati boljševikom hude izgube ter jim iztrgati mnogo utrjenih postojank, ki so jih trdovratno branili. 20. december je bil tudi dan hudih bojev za nemško posadko v Velikih Lukih, ki je že več dni cilj silovitih sovjetskih nupadov. Nasprotnik je izkoristil hudo meglo in se na skrivnem lotil silnih napadov. Navzlic njegovim obupnim napo-I rotn in velikemu številu topov, se nasprotniku ni posrečilo pogaziti nemške obrambne postojanke, čeprav je tokrat napadel z dvema divizijama in pol. Drzen nastop osne podmornice na Antilskih otokih Buenos Aires, 22. decembra š. Prispela je novica o drznem nastopu neke osne podmornice, ki je bila napadla nenadoma vojaške naprave na otoku Curacao v otočju Antilov. Do napada je prišlo ob rani zori. Podmornica, ki je prodrla v v pristanišče Willemstadt, je začela streljati s topom na čistilnice petroleja, obenem pa je izpustila dva torpeda na ladje, ki so bile tedaj v pristanišču zasidrane. Ena ladja je bila zadeta v bok, več drugih manjših pa je bilo zadetih v polno. Nastala je huda zmeda ne le v pristanišču in v mestu, temveč tudi na vsem otoku, kjer so mislili prvi hip, da gre za kakšne vojaške vaje. Nikomur ni padlo v glavo, da gre za sovražnikov nastop ali da bi se vojne edinice osi drznile prodreti v pristanišče otoka skozi vse minske zapore in kljub straženju vojnih ladij, ki so križarile okrog Malih Antilov. Zmeda je bila takšna, da obrežne baterije sploh niso streljale, dokler ni podmornica s točnimi zadetki pognala v zrak velikega petrolejskega rezervoarja in naredila velike škode v industr. napravah. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Skoda, ki je bila v pristanišču povzročena, bo za več dni preprečila, da bi še mogle Združene države dobivati petrolej iz tega pristanišča. Podatki iz bolgarskega državnega proračuna za I. 1943 Sofija, 22. dec. s. Iz državnega proračuna za leto 1943, ki ga bodo danes predložili parlamentu v razpravo, posnemamo naslednje podatke: od proračuna 21 milijard in 714 milijonov levov bo šlo na stroške vojnega ministrstva 8 milijard in 856 milijonov. Dohodki, ki so jih dobili po prodaji zaplenjenega judovskega imetja, so narasli na 1 milijardo in 500 milijonov. Prebivalstvo v pokrajinah, ki so bile priključene Bolgariji, to so Dobrudža, Macedonija in Egejska Tracija, ne bodo v letu t943. plačevali nobenih davkov. Zunanjemu ministrstvu bodo zvišali kredit za ustanovitev nuslednjih novih mest v tujini: za posla-niškega svetnika v Budimpešti, za drugega svetnika v Rimu in tretjega tajnika v Berlinu. in zgodovina ustvarila iste ideale in imala danes enake skrbi in enake borbe. Obe državi vežejo vezi bratskega prijateljstva, zlasti pa v sedanjih okolnostih, ki so največja preizkušnja pravega prijateljstva. Tudi portugalsko časopisje zelo obsežno pišo o tem važnnem obisku. Odhod nemškega vojaškega poslanca iz Sofije Sofija, 22. dec. s. Nemški vojaški odposlanec polkovnik Brucken, ki je bil v Sofiji šest let vojaški pribočnik, bo te dni zapustil Bolgarijo, da bi prevzel poveljstvo nekega mobiliziranega oddelka. Manifestacije za generala Franca v Toledu Toledo, 22. dec. s. V navzočnosti generala Franca so včeraj v Alcazarju razdelili diplome in modre trakove častnikom, ki so končali študije na vojaški akademiji. Ves Toledo je bil v zastavah. Vso noč so imeli gojenci akademije častno stražo ob grobovih junakov, ki so bili padli pri legendarni obrambi mesta. Zjutraj je bila na oltarju, postavljenem sredi ruševin, črna sv. maša za padle, po končanem cerkvenem opravilu pa so l zastopniki vseh španskih vojaških akademij položili pred oltar vence. Prihod generala Franca, ki je prišel v spremstvu vojnega ministra, visokih častnikov iz glavnega stana in voditeljev svoje vojaške in civilne hiše, je dal povod za navdušene manifestacije ljudstva. Ko je dospel v Alcazar in so mu razporejeni vojaški oddelki izkazali časti, je prisostvoval general Franco slovesni službi božji, ki jo je bral španski primas Nato je Franco prisostvoval izročitvi diplom in modrih trakov mladim častnikom. Angleške skrbi zaradi nasprotnikovega trgovskega brodovja Rim, 22. decembra, s. Tajnik angleškega ministrstva za gospodarsko vojno Dingle Food je imel včeraj govor, v katerem je poudarjal, da ima tudi sovražnik življenjsko važne proge, ki jih mora hraniti za svoje brodovje. Njegov položaj na Sredozemskem morju je bil za nekaj časa zagotovljen, ker je nakupil francosko trgovsko brodovje, kar ga je na tem morju. Nič podobnega pa se ni zgodilo na Severnem in na Baltiškem morju. Vsekakor pa je treba kar se da previdno govoriti o izgubah nasprotnega brodovja. Zapisnik o poteku mirovne konference v letu 1919 Buenos Aires, 22. decembra, s. Ameriško notranje ministrstvo je sklenilo objaviti prva dva zvezka zapiskov o mirovni konferenci leta 1019. Za tema zvezkoma jih bo prišlo še okoli deset. V zvezi s tem poudarja >Newyork Times«, da sega,jo kali sedanje vojne v premirje, do katerega je .Prišlo po prvi svetovni vojni. Nasprotujoč) si cilji in teženja so tedaj izjalovili mirovno konferenco. Posebno zanimive so v zvezi s tem podrobnosti, kako je ameriški predsednik Wilson živo želel predsedovati tej konferenci. Vesti 22. decembra Komunistično rovarjenje se je začelo v Siriji in Libanonu takoj po prihodu raznih uradnih in neuradnih ljudi. Komunisti so izdali poseben oklic na vse Armence v Levanti, naj se združijo pod okriljem srpa in kladiva. Bolgarska vlada je odredila civilno mobilizacijo za vse zdravnike in lekarnarje kakor tudi za vseh vrst pomožno bolniško in strežniško osebje. Nemčijo bo treba po vojni oropati vseh surovin, ki se rabijo za vojno izdelavo, naslednja leta pa bo treba porabo teh surovin močno omejiti in morajo v ta namen zavezniki izvajati strogo kontrolo, je izjavil voditelj angleških dclavcev Greenwood. Nemčija ne bo smela imeti niti civilnega letalstva, ker je vojno izkustvo pokazalo, kako hitro se to letalstvo lahko prelevi v vojno. Končno je Greenvvood povedal, da mislijo zavezniki za dolgo vrsto let Nemčijo v celoti zasesti. Nemčija, Italija in Japonska izdelajo 20 milijonov ton sladkorja letno ali 64% svetovne izdelave. Sovjetski poslanik v VVnshiitutonn, Litvinov, je protestiral pri ameriški vladi v imenu sovjetske: vlade zaradi podpore, ki so jo dali Američani Darlanu, ki se je sam proglasil za državnega poglavarja na ozemljih francoske Severne Afrike. Državno gospodarsko nadzorstvo v Angliji bo ostalo tudi po vojni Rim, 22. decembra, s. Angleški notranji minister Morrison je dal prvo izjavo, odkar je postal član angleške vojne vlade. Morrison je dni jasno razumeti, da bodo večino socialne organizacije za nadzorstvo nad izdelavo, ki je bila potrebna v vojni, morali ohraniti tudi po sklenitvi miru. Ni nobenega razloga, da bi to nadzorstvo moralo pomeniti politiko omejevanja. Poudaril je, da pobudi ne sinejo jemati njenega bistva, to je, da bodi pobuda. Zasedanje pokrajinskega odbora podporne zveze Ljubljana, 22. decembra. Na sedežu pokrajinske podporne zveze se je sestal pokrajinski odbor. Predsednik je podal podrobno poročilo o delovanju odbora v preteklem finančnem letu in poudaril močno vzpodbudo, ki jo je odbor dal občinskim odborom za vse vrste podpornega delovanja Podal je sodelavcem odbora v Ljubljani podatke o doseženih uspehih, ki so zares očitni in katere je bilo mogoče doseči izključno le s trdno voljo in navdušenjem, ki preveva vse voditelje. Manj premožno prebivalstvo v me6tu in v podeželju je občutilo plodove te socialne pomoči, ki jo je ukazal Duce, in je pri vsaki priložnosti pokazalo svojo hvaležnost. Predsednik je potem razložil finančni položaj odbora, ki 6e je gibal v tekočem poslovnem letu v mejah predvidenega proračuna navzlic ureditvi in odprtju 5 okrepčevalnic in navzlic razdeljevanju obedov otrokom v zavetiščih. Končno je podčrtal sodelovanje s fašistično zvezo, da bi bila podporna akcija v korist potrebnih čim učinkovitejša. Zahvalil se je zaupnici ženskega fašja za človekoljubno delo in za sodelovanje, ki so ga opravljale tovarišice obiskovalke. Predsednik je končal svoje poročilo z zatrdilom, da so bila navzlic vsem težkočam izvedena tudi na tem odseku vsa navodila Visokega komisarja. Nato je tajnik odbora podal poročilo v nekaterih tehničnih vprašanjih, nakar je odbor pretresal ostale točke dnevnega reda. K besedi so se oglasili ljubljanski župan, pokrajinski zdravnik, predsednik odbora glavnega mesta in predsednik delavske zveze, ki je izrazil priznanje delavcev in njihovih družin za dobrotno delovanje, ki ga je pokrajinska podporna zveza doslej storila. Razglas davčne uprave Obnovitev poštnega prometa v Ljubljanski pokrajini Ljubljana, 21. decembra Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino poroča: Delno se spremeni tisto, kar je bilo z razglasom Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino in poveljnika XI. Armadnega Zbora dne 15. julija t. 1. odrejeno in se obavlja tudi za slovensko prebivalstvo s takojšnjim učinkom poštni promet s spodaj omenjenimi poštnimi uradi: 1. Adlešiči, 2. Banjaluka pri Kočevju, 3. Begunje pri Cerknici, 4. Borovnica, 5. Brezovica pri Ljubljani, 6. Cerknica, 7. Črnomelj, 8. Devica Marija v Polju, 9. Dobrova pri Ljubljani, 10. Dobrunje, 11. Dolenja vas pri Ribnici. 12. Drngatuš, 13. Fara pri Kočevju, 14. Gradac v Beli krajini, 15. Grahovo pri Cerknici, 16. Grosuplje, 12. Horjul, 18. Hotedršica, 19. Ig pri Ljubljani. 20. Ježica, 21. Kočevje, 22. Kočevska Reka, 23. Koprivnik pri Kočevju, 24. Kostanjevica ob Krki. 25. Krka, 26. Krmelj, 27. Gorenji Logatec, 28. Dolenji Logatec. 29. Loški potok, 30. Lož, 31. Ljubljana, 32. Metlika, 33. Mirna peč, 34. Mokronog, 35. Mozeij, 36. Nova vas pri Rakeku, 37.t Novo mesto, 38. Ortnek, 39. Planina pri Rakeku, 40. Polhovgradec, 41. Preserje. 42. Rakek, 43. Ribnico na Dolenjskem, 45. Rovte, 46. Semič. 47. Sodražica, 48. Stari trg ob Kolpi, 49. Stari trg pri Rakeku, 50. Stična, 51. Struge na Dol., 52. Št. Jernej, 53. št. Vid pri Stični, 54. Škofljica. 55. šmarje-Sap, 56. Šmihel pri Novem mestu. 57. Toplice pri Nov. mestu, 58. Trebnje, 59. Tržišče, 60. Turjak, 61. Uršna sela. 62. Velika Loka. 63. Velike Lašče, 64. Videm-Dobrepolje,, 65. Vinica pri Črnomlju, 66. Višnja gora, 67. Vrhnika, 68. Zagradec na Dolenjskem, 69. Žužemberk. Delitev racioniranih živil v mesecu januarju Prehranjevalni zavod Visokega komisariata | sporoča: Meseca januarja 1943-XXI bodo dobili potrošniki sledeča racionirana živila: 1. Na navadno živilsko nakaznico: dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušne moke ali 250 gr koruzne moke mesečno 1000 gr riža mesečno 1000 gr testenin mesečno 500 gr sladkorja mesečno 100 gr 6lanine mesečno 200 gr masla mesečno 1 del olja mesečno 100 gr mila. Potrošniki na področju mestnega preskrbovalnega urada Ljubljana, ki niso pridelali fižola, ali ki ga niso pripeljali v Ljubljano z dovolilnico Prevoda, bodo dobili razen tega še 300 gr fižola na odrezek »A«. 2. Na dodatno živilsko nakaznico SD I (za ročne delavce): dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke 3. Na dodatno živilsko nakaznico SD I+1I (za težke delavce): mesečno 300 gr riža mesečno 300 gr testenin ter dnevno 250 gr kruha ali 215 gr krušne moke ali 375 gr koruzne moke. 4. Na dodatno živ. nakaznico SD X+II+III (za najtežje delavce): mesečno 300 gr riža mesečno 300 gr testenin ter dnevno 350 gr kruha ali 297.5 gr krušne moke ali 525 gr koruzne moke. 5. Na dodatno živilsko nakaznico GM a (za otroke do 3 let) Jezdeci škrlatne kadnlje je najboljši pustolovski roman znanega pisatelja Zane Grey-a. V slovenščini ga je izdala ^SLOVENČEVA KNJIŽNICA" Knjigo lahko dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Do novega leta imate še cas, da se naročite na »Slovenčevo knjižnico«, ki Vam nudi dobre knjige po nizki ceni 6 lir I mesečno 500 gr riža mesečno 500 gr testenin ter mesečno 500 gr sladkorja 6. Na dodatno živilsko nakaznico GM b (za otroke od 3. do 9 leta): mesečno 100 gr sladkorja mesečno 1000 gr marmelade na odrezek »15«. 7. Na dodatno živilsko nakaznico GM c (za mladino od 9. do 18. leta): mesečno 100 gr sladkorja mesečno 1000 gr marmelade na odrezek »VII« ter dnevno 50 gr kruha ali 42.5 gr krušne moke ali 75 gr koruzne moke. Na koliko dnevnih odrezkov navadne in dodatnih nakaznic. bodo izdajali trgovci enotno in na koliko koruzno moko bo objavljeno pozneje. Tudi glede delitve sira bodo potrošniki obveščeni pozneje. Prevod priporoča razdeljevalcem živil, da si ohranijo ta in druge članke, ki urejajo prehrano, ker jim bodo služili pri razdeljevanju. Vsi delodajalci, ki morajo po določilih čl. 100 zakona o neposrednih davkih plačevati uslužben-ski davek v davčnih znamkah, se pozivljejo, da v smislu zakonitih naredb predlože tekom meseca januarja 1943 podpisani davčni upravi v' pregled knjižice za uslužbenski davek zaradi ugotovitve, če so uslužbenski davek pravilno in redno plačevali v davčnih znamkah. Če ne predlože knjižic, se bo proti njim postopalo po določilih čl. 139 odnosno v primeru davčne utaje po čl. 142 nov. davčnega zakona. Iz davčne knjižice mora biti razvidna plača uslužbenca leta 1942, odpadajoči uslužbenski davek ter specialni doprinos. Davčne knjižice naj predlože delodajalci s posebnim seznamom v dvojniku, na katerem morajo biti vpisani vsi uslužbenci ter za vsakega uslužbenca celoletni zaslužek in odpadajoči 1 'A%o bednostni sklad. Davčna uprava za mesto v Ljubljani. S šiaierekeea Iz življenja v Celju. Poročili so se v Celju: Maksimilijan Nerad in Jerica Majeričeva, Urban Gorjanc in Francka Božičeva, Ivan Cukljati in Terezija Dolinškova, vsi iz Celja. Umrli pa so: Terezija Cokanova, Ivan Rozman. Jožef Cvirn, Antonija Plavčko-Prahova, Karel Srebočan, Ana Motal-Kukovičeva, vsi iz Celja, dalje Terezija Po-tisk-Žnidarjeva in Rok Marš, oba iz Ponikve, Her-ta Jahnova z Dunaja, Vinko Senica iz Zabrezja pri Rimskih toplicah ter Leouhard Hillgurtner iz Giessena. Poziv hišnim lastnikom Po- nalogu ministrstva notranjih zadev v smislu razpisa Visokega komisariata za Ljub-iljansko pokrajino Gab. št. 9533 z 26. XI. t. 1. in skladno s predpisi uredbe o zaščiti pred letalskimi napadi opozarja mestno poglavarstvo hišne posestnike, da zaradi zaščite pred požarom takoj urede sledeče: 1. Na vsakem stopnišču, v vsakem nadstropju in na podstrešju mora biti pripravljenega najunanj četrt kub. metra drobnega peska ali mivke. Priporočljivo je hraniti pesek ali mivko v papirnatih vrečicah, zabojčkih in podobnem tako, da 6e je čim najmanj raztrese ter jo je mogoče v primeru dejanske nevarnsti najlaže uporabiti. 2. Hišno gasilsko orodje mora biti smotreno nameščeno in ra/,porejeno, da je vedno pri rokah na pravem prostoru. 3. Podstrešja, stopnišča in zvezni hodniki morajo biti po predpisih izpraznjeni in urejeni. Glede hišnega gasilskega orodja in ureditve podstrešij se je treba ravnati po navodilih biv. banske uprave, ki jih ima vsak hišni gospodar in morajo biti v vsaki veži vidno habita. 4. Kjer so nadzorniki hišne zaščite že postavljeni, morajo z iniciativo in strokovnim nasvetom hišnim lastnikom pomagati pri izpolnit- vi teh nalog. Nadzorstvo izpolnjevanja hišne požarne zaščite je prevzel 97. gasilski zbor v Mestnem domu. Rang lista najboljših evropskih plavačev za 1.1942 Kljub vojnemu času ni evropski plavalni šport prav nič počival, kakor niso počivali tudi ostali športi. Nasprotno: bilo je doseženih nekaj prav lepih rezultatov, nekaj evropskih rekordov tudi izboljšanih. Da bo pregled čim točnejši, naj navedemo tabelico 6edmih najboljših evropskih plavačev, med katerimi bomo našli tudi nekatera nam bolj znana imena. — Omenjena tabela velja le za moške tekmovalce, dočim moramo pri ženskah priznati brez nadaljnjega prvo mesto Nizozemkam, ki daleč prekašajo ostale najboljše Nemke in Danke. Za letošnje leto pa je prvenstvena tabelica takšnale: 100 m prosti stil: 59,8 Tatos (Madžarska), 58,6 Ohlsson (Švedska), 1:00,5 Koninger (Nemčija), 1:00,5 Schliinke (N), 1:00,0 Ulrich Schroder (N), 1:00,6 Csik (M), 1:00,7 (Italija). 200 m prosti stil: 2:10,8 Bjorn Borg (Š), 2:15,2 Tatos (M), 2:16,1 Ulrich Schroder (N), 2:17,4 Lilja (Š), 2:18,2 Zizechi (1), 2:18,4 Costa (I). 400 m prosti stil: 4:45,4 Tatos (M), 4:50,9 Zizechi (I), 4:56,6 Ulrich Schroder (N), 4:58,2 Bjorn Borg (Š), 4:59,2 Lilja (Š), 5:00,3 Veghazy (M), 5:02,1 Lehman (N). 1500 m prosti stil: 19:45,6 Tatos (M), 20:31,8 Mociani (I), 20:32,4 Veghazi (M), 20:35.6 Jansson (Š), 21:03,6 Lilja (Š), 21:09,0 Schipizza (I), 21:18,0 Hentschel (N). 100 m hrbtno: 1:09,0 Simas (Portugalska), 1:10,4 Ulrich Schroder (N), 1:10,4 van Schouwen (Nizoz.), 1:10,5 Olsson (Š), 1:11,4 Persson (Š), 1:11,6 Zins (Francija). 200 m prsno: 2:46,5 Rothmann (Š),. 2:46,8 Szeged: (M), 2:47,4 Temke (N), 2:48,7 Klinge (N), 2:49.1 Salling (Š), 2:49,5 Gold (N), 2:49,5 Laskowski (N). t Gregorič Oto Komaj 28 pomlad? je imel, ko se je za vedno poslovil od nas. Pretekla nedelja je bila zadnja v njegovem življenju. Pokojni Oto je bil dobro poznati ne le med svojimi številnimi prijatelji, ampak predvsem med našimi zimskimi športniki. V največje veselje mu je bila gladka ledena ploskev. Bil je sijajen drsalec. Ze od svojega športnega udejstvovanja je bil vnet pristaš ljubljanske Ilirije. Kot dober drsalec se je navdušil tudi za borbeni hokej. Ni je bilo hokejske prireditve, da ne bi bil Oto igral v moštvu SK Ilirije. Ko je bila SK Ilirija tudi državni hokejski prvak v bivši Jugoslaviji, je bil naš Oto v državni reprezentativni vrsti, ki je naš mladi hokejski šport ponesla tudi v veliki mednarodni hokejski svet. Povsod je bil, kjer je nastopala Ilirija (Curih, Bern, Bukarešta itd.) V vseh teh velikih borbah je dal celega fanta, ponosnega, da je bil Ilirijan. Ilirijanska hokejska sekcija je z njegovo smrt-tjo izgubila odličnega igralca, športni tovariši sijajnega športnika, dobrega prijatelja in res pravega fanta. Pogrešali bomo vedrega in nasmejanega Otona, ki je znal biti družaben kot malokdo. Našega dragega Otona bomo spremili športniki prav gotovo v velikem številu na njegovi zadnji poti iz bolnišnične mrtvašnice na pokopališče v Stepanjo vas. Pogreb bo v sredo ob 14. Izredna delitev mesa In marmelade za božične praznike Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata sporoča: Za božične praznike bodo dobili potrošniki v dneh 23. in 24. decembra kot izredno količino 150 gr mesa in 300 gr marmelade na osebo. Meso bodo prejeli na običajni način, marmeado pa na odrezek »G« navadne živilske nakaznice. Ljubljana Koledar Torek, 22. decembra s Demetrij, mučenec; Ishirijon, mučenec; Flavijan, mučenec; Heremon, škof in mučenec; Flor, mučenec. Lunina sprememba: ščip; 22 decembra ob 16.03. Herschel napoveduje vetrovno vreme, sneg. Obvestil a Lekarne: Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg št. 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Drevi ob pol 6 se začne v mali filharmonični dvorani prva produkcija šole Glasbene Matice v letošnjem letu. Spored produkcije obsega 25 točk, ki jih izvajajo najrazličnejši gojenci klavirskega in violinskega oddelka ter oddelka za čelo, Spored je zelo pester. — Jutri v sredo bo pa druga javna produkcija v veliki filharmonični dvorani, ki se ho začela ob tri četrt na 6. Spored te produkcije pa obsega izvedbe klavirskih gojencev. Sklepno točko sporeda izvajata mladinski zbor in šolski orkester: Poličevo Božično suito pod njegovim vodstvom. .Natančni sporedi obeh produkcij so na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice po 3 lire. Spored velja obenem kot vstopnica. Za skioptična predavanja o Fatimi, ki jih želite imeti po posameznih župnijah v Ljubljani in v drugih krajih pokrajine, se obračajte le na Pripravljalni odbor peterih prvih petkov, Ljubljana, Pred Škofijo 1-1 (pisarna KA), Veliko poslanstvo vrši Jalnov »DOM« s svojo vodilno mislijo, da je dom temelj vsega našega življenja in je zato vreden vse ljubezni in vseh žrtev. Igro bo uprizoril »Rokodelski oder« na dan sv. Štefana, v soboto ter v nedeljo 27. decembra ob pol.5 popoldne. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo obakrat od 10 do 12 dopoldne in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Pe-trarkova 12-1, desno. Lepo razvedrilo za praznike vam nudi zanimiva knjiga, katero dobite v Ljudski knjižnici, Miklošičeva c. 7. Knjižnica posluje od 9 do 12 in od 2 do 5 dnevno. V četrtek pred praznikom pa knjižnica ne posluje, zato se pravočasno preskrbite s knjigami. Opozorilo davkoplačevalcem. Davčna uprava za mesto Ljubljano razglaša, da je plačilo davkov in sploh vseh davščin dovoljeno le po poštni položnici na račun davčne uprave ali pa direktno pri blagajni davčne uprave na Vodnikovem trgu. Davčni izvršilci niso pooblaščeni sprejemati denarja na račun raznih davščin in taks. V svrho razbremenitve blagajne pa bi bilo želeti, da se izvrše plačila čim več potoni pošte. Blagajniška plačila večjih zneskov ali vplačila z različnimi novčanicami je treba opremiti z denarnim seznamom. Odsek za oblačilne nakaznice vabi vse upravičence, ki še oblačilnih nakaznic za leto 1942-43 niso dobili ter jih imajo pravico dobili pri ljubljanskem preskrbovalnem uradu, naj pridejo ponje med uradnimi urami na Ambrožev trg 7, L nadstropje, najkasneje do 31. decembra 1. 1. Igrače, darila »Citiban« za božič Vas vabi ENGELMAN. Tavčarjeva ulica 3. Za božične praznike Vas vabi frančiškanska prosveta v svojo dvorano, da si ogledate krasno božično dramo »Vrnitev«, ki jo je spisal domač avtor Vombergar, Pred vašimi očmi se bodo odigravali prisrčni prizori sv. večera na deželi. V to svetonočno razpoloženje poseže usoda s svojo neizprosno roko. Predstave na sveti dan, 25. t. m., in v nedeljo. 27. t. m., obakrat ob 4 popoldne. Vstopnice v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1. Ljubljansko gledališče DRAMA: Torek, 22 decembra ob 16,30: »Oče«. Red Torek. Sreda. 23. decembra ob 16.30: »Primer dr. Hir-na«. Red Sreda. Četrtek, 24. decembra: Zaprto. Petek, 25. decembra ob 15.: »Oče naš«. Izven. Sobota. 26. decembra ob 14: »Petrčkove poslednje sanje«. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. - Ob 17. »Ples v Trnovem«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. OPERA: Torek, 22. decembra ob 16: »L# Boheme«. Red Premierski. Sreda. 23. decembra ob 16: »Slepa miš«. Opereta. Izven. Znižane cene od 20 lir navzdol. Četrtek. 24 decembra: Zaprto. Petek, 25. decembra ob 16: »Traviata«. Izven. S. S. VAN D1NE: in«. ""-i iiiHipiin.. •“Kiiiiiiliiiiiteu -njr -'•»illimsiisiii mino. 1 * ll" "“HHjiiiiliiiij!! 46 »Se spomnite, koliko je bila tedaj | ura, ko ste to opazili?«, je vprašal Markham in se namrdnil. j »Nekaj sekund prej, preden sera odšel, da se podam na kolodvor.« j »To «e z drugimi besedami pravi, da gospod Drucker ni zapustil tistega hišnegu okoliša, |>ač pa. da je ostal na vrtu vse dotlej, dokler niste odšli...« »O tem sem prepričan!« »Je to vaše trdno prepričanje?« »Niti najmanj ne dvomim. Celo to »e spominjam, da je Drucker držal noge pod klopjo, ko je sedel tam v* parku.« »Si upate priseči, da je resnica, kar govorite, in se zavedate, da gre za človeško življenje?« »Prisežem,« je dejal Sperling preprosto. Kp so Sperlinga spet odvedli, jo Markham pogledal Vanceju in dejal: »To te pu nekaj novega. Kako se ti zdi?« »Prav enakih misli sem kakor ti.« je odvrnit Vanče. »Pričevanje kuharice se je i/,kazalo za čisto brezpomembno, ko je Drucker dejal, da ni bilo tako, kakor je ona povedala. 6 Kriminalni roman to trditvijo, ki smo jo zdaj slišali, pa imamo res v rokah orožje za naš bodoči nastop.« j »Dokazi proti Druckerju,« je nadaljeval .Markham, »se nt.i zde vedno ltolj šepavi. Pomislite: On je bil nekaj sekund pred Robinovo usmrtitvijo v bližini strelišča. Spričo tega je pač lahko opazil, če je šel Sperling ven. Pa ne samo to. Ker je bil pravkar prišel iz Dillardove hiše, jo natančno vedel, kdo je biil v tistem trenutku v hiši in koga ni bilo. Drucker jeva gospa je rekla, če se spominjate, du sina ni videla na strelišču. Drži pa dejstvo, da je v trenutku, ko je bil Robin umorjen, zakričala, in ni mogla prikriti silne preplašenosti, ko smo prišli njenega sina zasliševat. Pri neki priliki nas je imenovala celo »sovražnike«. Prepričan sem, da je ona s svoje visoke opazovalnice prav dobro videla, kako je morilce vlekel Robinovo truplo na strelišče. Pomnite poleg tega še, da se je Druokerjev «in vselej zelo vznemiril, kadar koli sino ga s tem v zvezi ka j vprašali ter se delal norca iz našega prepričanja, da obstoji neka zveza med Rubinovim in Spriggovim umorom. Pomnile sled- njič še to, da je Drucker čisto pri zdravi pameti in da njegova ljubezen do iger in otroških pripovedk meče posebno luč na ta dva zločina. In kaj še? Slovitega Riemann-Christoffelovc-ga obrazca ni poznal samo ou, pač pa je. norec kaikršen je, z njim hitel seznaniti tudi Sprigga po znanem razgovoru z Arnessonom ... In če pomislimo na tisto skrivnostno šahovsko figuro. o kateri je Druckerjeva mati rekla, da jo je našla prod svojimi | vrati, nas ta misel privede do sklepa, da je on, ves nesrečen in v ski*beli zaradi tega, kar je njegova mati zvedela o njem, hotel njo opozoriti, naj molči To je, vidite, tudi smisel tistega nesrečnega nočnega obiska. Re« je. da tista šahovska figura, ki jo je Druckerjeva gospa našla pred »vojimj vrati ,spada k tistemu šaliti, ki ga imajo pri Dillardovih. toda mi vemo. da je bil Drucker v profesorjevi knjižnici , vprav na večer svojega — izleta, /aIo zanj ni bilo nič lažjega, kakor prilastiti si tisto šahovsko figuro k j nam jo je dala gospa .. < j Markhamova izvajanja °o dobila svoj pouda.rek v dolgem molku, ki je sledil. Vanče te na koncu izrazi! nekaj svojih dvomov. Čeprav se je strinjal s tein, da težek sum leti na Druokerjevega sina, je bil vendar mnenja, da so dokazi, ki leie nanj, le malo prelahki in preveč očivi lni. ) »Možgani, ki so zasnovali tu dva zločina,« je dejal v nekem trenutku 1 moj prijatelj, »so malo preveč satansko premeteni, da bi dopuščali kakšne, 1 za Druckerja obremenjevnlne za- ključke. Jaz imam vti« da dokazi proti njemu niso prepričljivi, čeprav so tehtni...« »Zakon,« ga je strogo zavrnil Mark-liaim, »ne sme pustiti vnemar celega kupa sumljivih znamenj že samo zato. ker niso prepričljiv« ...« »Na drugi strani,« je nadaljeval Vanče, kakor da se ne bi zmenil za Markhamovo pripornim, »pa srni pripravljen priznati, da so Druckerju, čeprav po mojem mnenju on ni neposredni krivec, dobro znana dejstva in činitelji, ki so bistvene važnosti za pravilno razložitev teli dveh zločinov. Na podlagi Sperlingovih izpovedi imamo pač dovolj razloga, da ga poskusimo pripraviti do tega, du spregovori, kaj pa Vi, gospod Arnesson, mislite o tem?« »Ničesar ne mislim-« je odvrnil Ar-neson »Jaz setn samo opazovalec, ki ga vsa stvar ne zanima. Priznam pa, da «e mi upira misel, du bi bilo treba tega nesrečnika še naprej preganjati.« Očividno je bil-istih misdi kakor Vanče, .čeprav tega ni odkrito povedal. Razgovor je trajal potem še nekaj minut. Slednjič se je Mar h k a,m odločno obrnil k Heatliu, ki je kakor vedno vztrajal liri tem, da je treba nastopiti, in ukazal: | »Jutri ob devetih prepeljite v spremstvu štirih policistov jetnika semkaj s policijskim avtomobilom « Potem je strogo pogleda! vse ostale in in pripomnil: »zagotavljam vam, da bom zvedel od Druckerja, kar me za- I nima ... in da bom temu primerno tudi nastopil.« S to Markhamovo obljubo se je sestanek tudi končal, ko je bila ura pet proč. Isti večer sva se z Vanee-! jem podala v klub. med potjo pa sva j slučajno naletela na mestni železnici na Arnessona. Oba sva opazila, da na njegovem obrazu ni bilo več tistega običajnega šaliivcga razpoloženja. Čisto mu je bilo izginilo z njegovega obraza. Komaj, da naju je sploh pozdravil in ni spregovoril niti besede 0 tem, kaj namerava storiti. »Čuden človek je to,< je na kratko pripom nil Va nce. Nekaj ur potem, ko sva v klubu povečerjala. sva bila že v Operi Metropolitan, kamor sva šla poslušat opero 1. n i« a ■ ki je bila med vsemi, kar jih je bilo na sporedu, Vanceju najbolj všeč. Nasledil ie jutro je bilo zavito v sivo meglo. Currie naju je prebudil ob sedmih, kakor mu je bil Vanče zvečer naročil, ker se je hotel na vsak način udeležiti zasliševanja Druckerja. Ob tričetrt na devet svu bila na_Okrožni upravii, kjer je Markham že čakal lleatha in Druckerja. »Imam mnogo upanja,« je pripomnil Markham, medlem ko je Vanče, ki j je sedel v kotu. "ledi! z očrni oblač- 1 kom dima svoje cigarete, »če Drucker 1 ve tislo. kar se meni zdi, da ve, |K)tem upam, da bomo pridi na pravo pot.« | Komaj je spregovoril te besede, že 1 je kair padel med nas lleath, kakor bi I se mu bilo zmešalo. jedel... Vedife,.. sedajle se ne moreni domisliti imena prijatelja, toda zvečer vam bom prinesel tisto jed in nekaj steklenic, ki jih boste odnesli domov in jih bova popila, ko se bom zglasil pri vas. Tedaj vam bom tudi prav gotovo sporočil ime, ki ga boste morali povedati vitezu kot ime darovalca tiste jedi. Ce 6e vam bo posrečilo rešiti mladeničevo življenje, bodite prepričani, da načelnik vašega dejanja ne bo pozabil.* Te poslednje besede so ječarja ganile. Picard je še obljubil, da 6e bo vrnil ob osmih, potem je pa odšel. Rumignac pa se je lotil velike steklenice, ki je ostala še na mizi in ji skušal priti do dna. VI. Cim je zapustil Runiignacovo hišo, je Picard takoj zdrvel proti palači policijskega načelnika. Iinel je v palači svojo sobo, najboljšo od služinčadnih, ki je bila 0|>remljena, kakor 6e je spodobilo, da bi bila všeč celo komu takšnemu, ki bi bil uz boljših slojev. Ko je prispel domov, se je vrgel na naslanjač. Pogledal je na uro. Imel je le še dve uri časa, da iztuhta sredstvo, 6 katerim bi viteza mogel obvestiti. Po dolgem premišljevanju je vzel li6tič papirja in pero ter napisal sledeče pismo: »GosjxkJ vitez, nikar ne obupajte! V nedeljo opoldne bom prišel v vaso celico v spremstvu ječarja. Ta slednji bo ostal za jetnika. Jejte, kajti rabim vašo pomoč, če hočem, da 6e mi načrt posreči. Ko boste na svobodi, bova osvobodila tudi gospodično Henriko.* Zapečatil je listič in ga vtaknil v žep. Potem je stopil v kot, se sklonil za umet- no steno in privlekel več napolnjenih steklenic. Bilo je vino, ki ga je Picard v zimskih večerih prinašal na mizo gospodarju, da bi se mu ogrela kri. Vzel jih je šest ih jih postavil na mizo. Hip nato je strežaj znova odšel iz hiše, da bi vstopil v slaščičarno, ki je stala nasproti palači. V to prodajalnico je hodil jest pleme-nitaški Picard, ki je smatral za nečastno, ako bi jedel za isto mizo kakor 06fala služinčad. Cim je lastnik, ki se je pisal Ciril Balandier, zagledal strežaja, mu,je takoj stopil naproti. »Gospod Picard. na uslugo sem vam.* »Dobro, gosfiod Ciril. Prav sedajle rabim vašo pomoč. Vedeti morate, da imam dražestno nečakinjo. Ako pa še ne veste, vam bom povedal sedajle, da se namreč ta moja nečakinja poroči.* »Želim vso srečo, gospod Picard.* -Hvala! Danes zvečer bo le mala zakuska m sleherni od jiovabljenih mora prinesti svoj pladeni. Danes sem stavil za visok denar, da bom jaz tisti, ki bom prinesel najlepše obložen pladenj od vse tovarišije.* »Gospod Picard, menda še niste jjo-zabili na mojo posebno slaščico?« »Prav zato pa ne sinete pozabiti, da ne bi kdo drug prišel ponjo in me s tem trpropastil Zato sem se nečesa spomnil. Kakor veste, imam jaz na deželi majhno posestvece... Res, malo posestvece, toda kanim ga podariti nečakinji, ker ji želim vse najboljše. Zato sem sklenil, da bom svoje jjosestvo vtaknil v vašo slaščico.* Važni predpisi za nadzorovanje tujcev v pokrajini našem časopisju je bila že objavljena zelo vazna nova naredba Visokega komisarja .Pred- pisi za nadzorovanje gibanla in bivama tujcev v Ljubljanski pokrajini« z dne tl decčmbra t. 1 št. 228, ki je izšla v »Službenem listu* dne 16. t m. in ki stopi v veljavo z novim letom. Naredba je dalekosežnega pomena, ker vsebuje povsem nove in zelo stroge predpise in se tiče velikega dela prebivalstva Zlasti v mestu Ljubljani je odstotek onih, ki ne pridejo v poštev kot »tujci« v smislu naredbe, zelo majhen, Naredba predvsem določa, za katere osebe kot »tujce« velja. So to: predvsem osebe brez državljanstva; nadalje oni, ki imajo sedaj ali ki so imeli pred 1. septembrom 1939 državljanstvo kake tuje države (n. pr, jugoslovansko) izvzemši one, ki so si po 1. septembru 1939 pridobili italijansko državljanstvo in izvzemši one, ki so bili pred razpadom Jugdslavije (pred 4. aprilom 1941) jugoslovanski državljani in ki imajo poleg tega še te predpogoje: 1. da so bili rojeni na ozemljih, priključenih Italiji maja 1941 (ljubljanska pokrajina, hrvaško primorje, del Dalmacije); 2. da so bili na dan U. maja 1941 pristojni v kako občino ad 1. navedenih ozemelj in 3. da so na navedenih ozemljih stalno bivali vsaj 15 let ter bivali na teh ozemljih tudi dne 11. maja 1939 V boljše razumevanje naj določimo pojem »»tujec« še negativno, to je, kdo se v smislu naredbe ne smatra za tujca. Tujci niso- 1. vsi sedanji italijanski državljani; 2. vsi, ki so bili dne 11. aprila 1941 jugoslovanski državljani in bili tega dne pristojni v kako občino ozemelj, pripadlih Italiji in ki so pred tem dnem bivali stalno najmanj 15 let na navednih ozemljih ter so bili tudi rojeni na teh ozemljih. Pojem »tujec« je torej v smislu te naredbe zelo širok »Tujec« v tem smislu je tudi star Ljubljančan, ki biva morda že petdeset let v Ljubljani, a ni bil rojen na ozemljih, priključenih Italiji, ali pa Ljubljančan po rojstvu, ki je bil kot uradnik začetkom 1941 premeščen kam na Gorenjsko, tako da 11. aprila 1941 ni bival na ozemlju, ki je sedaj italijansko. . Vsekakor pa ne bo te določbe interpretirati tako strogo, dobesedno, tako da bi tudi tisti, ki ima sicer vse druge predpogoje za to, da bi se ne smel šteti za tuica, bil smatran kot tujec samo zaradi tega, ker je bil tega dne mimogrede aji začasno izven prej omenjenega ozemlja. Po našem mnenju je smisel naredbe ta, da se zahteva, da je dotičnik imel svoje redno bivališče na omenjenem teritoriju dne 11, aprila 1941, ne glede na to, če se je tega dne ali tudi več dni ali tednov ob tistem času mudil izven navedenega ozemlja. Naredba ie precej obširna in vsebuje za tako imenovane »tujce« stroge predpise in stroge kazni ter ukrepe proti kršiteljem istih. Predpisuje dolžnost prijavljanja oziroma odjavljanja ob prihodu v kako občino pokrajine, ob pre- ali izselitvi iz pokrajine ali iz ene občine v drugo, nadalje nalaga dolžnost prijave odnosno odjave tudi osebam in ustanovam, ki sprejmejo tujca v delo ali službo ali ki odstopijo v last, uživanje (najem) tujcu kako nepremičnino ali stanovanje. Važna je določba, da sme Visoki komisar eventualno sploh vsem tujcem ali pa posameznikom prepovedati bivanje v določenih občinah ali krajih in da sme izgnat) tujce, ki so brez sredstev, ali take, ki ge potepajo, postopajo ali beračijo. Tudi ima Visoki komisar pravico, da da izgnati _ tujca, ki je obsojen za zločinstvo, ali ki je ovajen radi kršitve predpisov o bivanju tujcev ali predpisov za zaščito javnega reda in notranje varnosti ter sploh iz razlogov javnega reda. Iz vseh teh razlogov se lahko vsak tujec zavrne že na meji pokrajine. Namesto izgona lahko odredi Visoki komisar, da se tujec pošlje na mejo pokrajine ali da se internira. Zlasti važne pa so prehodne določbe naredbe, ki določajo v glavnem sledeče: Tujci, ki se na dan objave (16. XII. 1942) že nahajajo v pokrajini, si morajo priskrbeti v roku 30 dni ali potni list ali drugo enakoveljavno listino o istovetnosti, iz katere je razvidno njih državljanstvo in ki je 'izdana od države, kateri I pripadajo; če pa nimajo nobenega državljanstva, mora biti ta listina izdana od države, v kateri imajo stalno bivališče. Vsi tujci se morajo do 28. februarja 1943 osebno zglasiti pri pristojnem oblastvu (v Ljubljani pri Kvesturi, v drugih občinah pri uradu javne varnosti in kjer tega ni, pri občini), da vlože prijavo bivanja na posebnem prijavnem formularju, na kar prejmejo, če ni zadržkov za dovolitev bivanja v pokrajini, prejemno potrdilo o prijavi. To potrdilo se mora na zahtevo vedno pokazati organom javne varnosti. Navedena prijava bo morala navajati popolne osebne podatke ne samo prijavitelja samega, temveč tudi vseh ne nad 16 let starih otrok in sorodnikov prijavitelja, ki žive z njim. Tujec, ki ne bo imel po 31, januarju 1943 potnega lista al druge enakovredne listine, iz ka- tere bo razvidno njegovo državljanstvo — in tujec, ki ne bo imel po 28 februarju 1943 prejem-nega potrdila oblastva o prijavi svojega bivanja po predpisih predmetne naredbe, bo kaznovan z zaporom do 2 mesecev in eventualno poleg zaporne kazni tudi še denarno do 5000 lir, — poleg tega bodo lahko proti njemu izdani policijski ukrepi (n. pr, izgon). Imetniki prenočevališč in predstojniki zavodov, bolnišnic, zajednic itd. bodo morali tekom 1. marca 1943 zahtevati od tujcev, ki so v njih oskrbi, da pokažejo prejemno potrdilo o prijavi ter v slučaju, da ga tujec ne bo predložil, naslednji dan obvestiti o tem oblastvo javne varnosti, sicer bodo kaznovani. Službodojalci morajo glede svojih služboje-malcev, ki bodo v službi dne 1. 1. 1943, v roku 10 dni po 1. 1. 1943 podati predpisane prijave glede, tistih, ki so tujci. Te- prijave so obligatne tudi za-tiste službojemalceAtrjce, katerim je službeno razmerje prenehalo 31. 12- 1942 in se morajo v tem slučaju napraviti v treh dneh po 1. januarju 1943. Ako so bile pred 1. 1. 1943 kake nepremičnine (stanovanja) odstopljene tujcem v last ali uživanje (najem) in bo ta odstop dne 1. 1. 1943 še v veljavi, morajo oni, ki so nepremičnine odstopili, napraviti predpisane prijave v 10 dneh. Poleg predpisov v smislu te naredbe ostanejo pa še vedno v veljavi določbe o uvedbi in vodenju registra prebivalstva (naredbe z dne 25. aprila 1942), ki predpisuje prijavljanie občinskemu anagrafičnemu uradu vseh sprememb, nastalih zaradi gibanja prebivalstva ob preselitvah iz občine v občino, iz ene hiše v drugo hišo iste občine, nadalje vseh sprememb najemnikov stanovanj itd. Predmetna naredba, ki ima zelo važne da-lekoseine določbe in ki zadeva velik del prebivalstva naše pokrajine, ni vsaj po besedilu v vseh točkah popolnoma jasna irf razumljiva. Zato se pričakovano upa, da bodo naknadno izdana od pristojnega mesta potrebne interpretacije in pojasnitve. Posebno se zdi nejasno, ali je tudi za zakonsko neločeno ženo in za nedoletne otroke merodajno, kje je mož oziroma oče imel dne 11. aprila 1941 redno bivališče, ne glede na to, kje so žena oziroma mladoletni otroci takrat bivali. Za enkrat je treba opozoriti na prijave, ki se morajo izvršiti v januarju 1943. Službodajalci morajo za službojemnike-tujce, ki zapuste službo 31. 12. 1942, oziroma za one, ki bodo dne 1. 1. 1943 še v službi, napraviti prijave do 3, januarja oziroma do 10. januarja 1943, kakor to predpisuje čl. 27. naredbe. Nadalje se priporoča, da prizadeti ne odla- Kumunistirni terorist Slavko Gabrenja, rojen 24. januarja 1915 v Celju, Zavedna 8, pristojen na Rakek, stanujoč Ljubljana. Moste, šušteriževa 3, ki je bil ubit. Pri njem so oblastni organi našli neverjetno količino vsakovrstnega komunističnega materiala Rdeči križ sporoča V Poizvedovalnem oddelku Rdečega križn, Via Ariella Rea 2-11 (G«sf»oevetwka cesta), soba št. 3, naj se med uradnimi urami od 8 do 12 javiio naslednji: . Besnie Duiitar, Černe An-drejka, Qautovič Aburait, Filipčič Anica, Grilj Andrej, kapetan Ljubiču Jovanovič, Petkovič stud. med., Kavčič Pavla, Kezele Ljudmila, Klun Ludvik, Magdič Neža, Mibailov Božo, Pogačnik Mira. Rebula Mirko, Slovnik Anton, Skaberne Milka, Teodorovič J. Blagoje, Vršič Justina. Tstotam naj se javijo svojci naslednjih oseb: Lavrič Milan, Malnar ivan, Sulič Bruno, Šraj Alojz, Poje Peter. EIAR — Radio Hubllana Torek, 22. decembra 1942-XXI — 7.30 Lahka glasba. — 8.00 Napoved ča6a. — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Operetna glasba. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini, — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. —■ 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Simfonična glasba. 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Plošče. — 14.25 Koncert vodi dirigent Moreili, sodeluje sopranistka Miriam Malacarne. -- 15.00 Poročila v italijanščini. — 17.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. 17.15 Plošče »La Voce del Padrone — Columbia«. — 19.00 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v italijanščini. — 19.45 Karakteristični kvintet. — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.45 Tipična glasba. — 21.00 Orkester Cetra vodi dirigett. Bar/iza. — 21.40 Koncert violinista Karla Rupla — pri klavirju L. M. Škerjanec. —■ 22.05 Predavanje v slovenščini. — 22.15 Koncert Adamičevega orkestra. — 22.35 Znani valčki. — 22.45 Poročila v italijanščini. Sreda, 23. decembra: 7.30 Napevi in romance. —8 Napoved časa; poročila v italijanščini — 12,20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 1245 Komorna glasba. — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13 Pisano glasbo vodi dirigent Segurini. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Operna glasba — 14.30 Na harmoniko igra Vlado Golob. — 14.50 Operetna glasba. — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa; poročila v italijanščini; 17 10 Pet minul gospoda X. — 17.15 Koncert godalnega orkestra »Glasbene Matice« vodi dirigent L. M.* Škerjanc. — 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Operna glasba. — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini. —- 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, — 20.45 Radio za družino. — 22.15 Zanimivosti v slovenščini. — 22.25 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. — 22.45 Poročila v italijanščini. gajo, temveč da si čim prej preskrbijo v čL 25. naredbe predpisano listino o istovetnosti, iz katere bo razvidno državljanstvo Rok za preskrbo te listine poteče konec januarja 1943, kajti naredba stopi v veljavo z Novim letom (čl. 32.), navedena listina pa se mora priskrbeti v roku 30 dni (čl. 25.). Pri tem se vsi opozarjajo, da tako-zvane osebne izkaznice (carte cTidentitA), ki jih morajo imeti vsi moški od 16. do 50. leta starosti, ne nadomeščajo Kstin o istovetnosti, kakor jih zahteva čl, 25. naredbe, ker iz osebnih izkaznic ni razvidno državljanstvo imetnika. B. A. D-ENNERV; Jetničar, ki je vedel, da je Picard v načelnikovi službi, se je čutil počaščenega spričo tega |X>zdrava in je stopil k njemu. Jetničar se je namenil proti svojemu domu, da bi prišel na kosilo. Veselje, da se je spet znašel na prostem zralgovor o 6lavnih jiobegih iz Basfille, toda jetničar se je začel režati in rekel, da so bili vsi ti jvobegi v primeri z njegovim iz neke angleške trdnjave prava otroška šala. ^ Ker ga je dražila 6trežajeva radovednost in ker ni hotel govoriti na ulici, je Rumignac jiokaz.al 6vojo vljudnost, s tem da je povabil Picarda na kosilo v svoj dom. Kakor je bilo pričakovati, Picard povabila ni odklonil. Gospa Rumignacova je z radostjo 6prejela gosta, posebno, ko je bila izvedela, da je strežaj načelnika policije. Cim pa je postregla s kosilom, se je odstranila in pustila moška sama. Ko 6e je dodobra podjirl, je Picard najreljal pogovor na predmet, ki ga je zanimal. Vzjjodbujal je ječarja, naj pove kaj o 6vojem pobegu, j Rumignac, ki’ se je prevzel zavoljo neprestanega prijateljevega nadlegovanja, se je končno odločil: »Vedeti morate, da 6em bil ujet na bojnem polju, medtem ko 6em se slavno bil. Odvedli so me v trdnjavo in že dan potem sem začel misliti na najboljši način, kako bi jo popihal.« »Kadite?« | Picard je bil nad tem vprašanjem jiresenečen in odgovoril, da ne. »Slabo,« je odvrnil Rumignac, »slabo, kajti če ne bi imel te navade, bi še 6edaj čepel v tisti angleški ječi. Torej, kakor sem bil že rekel, takoj jvotem, ko so me vtaknili v zapor, 6em začel tuhtati sredstvo, da bi pobegnil. Vedeti morate, da ob nedeljah guverner povabi častnike na* kosilo in da se tedaj Člani 6traže in ječarji poskušajo razvedriti, kakor se pač morejo in znajo. Spoznal 6em te navade | in zato sem sklenil, da bom neko nedeljo 6voj načrt preizkusil.« »Stresel 6em vsebino tele tobačnice, ki je bila polna, v žep telovnika, potem počakal na prihod ječarja, ki bi mi moral prinesti kosilo. >Ko sem zaslišal njegove korake, sem vtaknil roko v žep in jx>tegnil pest, polno tobaka, ven. Vrata 6o se odprla in ti6ti hip sem vrgel tobak ječarju v oči. Lahko 6i predstavljate bolečino, ki je zadela tnoža. Kriknil je in izpustil iz rok pladenj in 6i začel mesti oči. Toda jaz 6em bil takoj na njem, mu stlačil preostali tobak v usta in ga povrh namazal še s slino. Potem 6em mu vzel obleko in ga zvezal. V obleki svojega ječarja in 6 ključi sem mirno odkorakal mimo vseh celic in prispvel do zunanjih vrat, kjer je stala 6traža, Toda ta straža, kakor vse v vseh ječah, je mislila, da se gredo ječarji svoje šale in tako sem lahko odšel na svobodo kakor ptiček.« Picard, ki je nanj naredilo pripovedovanje globok vtis, ni štedil s pohvalo. Rumignac mu je dal zamisel. »Veste,^iragi moj prijatelj, vei^jte, da izhaja vitez iz ugledne družine in zato bi bil pravi greh, če bi pustili njega kot zadnjega potomca umreti od gladu. Načelnik tega ne bi odpustil nikoli niti meni niti ječarjem. Treba bi bilo najti način in ga 6j>raviti do tega, da bi začel jesti. Jaz vem za neko jed, ki jo je zelo rad jedel na domu svojega strica, samo da bi mogel dobiti priporočilo od načelnika ,..« »S priporočilom načelnika bi mu lahko postregel, s čimer koli bi radi...* »Dobro, toda treba bi mu bilo povedati, da mu pošiljam tisto jaz, nikakor pa ne stric, kajti v tem primeru ne bi 5. Bdeli so in stražili ter pričakovali čarovnikovega napada. Minilo jc že štirinajsto leto in še trije tedni čez in še vedno se ni nič zgodilo. - Vsi so bili prepričani, da je nevarnost že minila. Nekega dne je sonce tako toplo sijalo, grelo in vabilo, da se sam graščak odloči popeljali sinčka malo na sprehod po grajskem vrtu med cvetlične grmiče in pod milo, modrp nebo. Za njima pa so stopali vitezi in stražarji. 6. Vsi so se veselili prelepega dnevu, saj na vsem modrem obzorju ni bilo niti najmanjšega oblačka. Mogočen grad se je kar kopal v soncu. Tedaj pa pripluje kot blisk velik oblak, se ovije okrog novega stolpa ter se spušča vedno niže in niže na ves grad, na dvorišče in grajski vrt. V hipu je sončna luč izginila v popolni temi, da ni bilo moči ničesar več videti. HENRIK SIENKIEWIC2 ii > j.yrTJ f | ■ r-v l r-1 faraone* 8 A W D HUDIČEV-! * * * * * BA3AR (LA MARE AU DIABLE) - Poslovenil K. N. H Toda nravna čistost je posvečeno izročilo v kmečkih predelih, ki so daleč od pokvarjenosti velikih mest, in med vsemi družinami v Belairu je bila Mauricova družina še posebno na glasu kot poštena in dobra. Germain je odhajal snubit. Marija je bila premlado in prerevno dekle, da bi imel kakšne zle namere z njo. In če le ni bil surovina in lopov, ni mogel imeti slabe misli ob njej. Očela Maurica torej ni nič vznemirjalo, ko je videl, kako je vzel Germain lepo Maričko k sebi na sedlo. Guillettki bi se bilo zdelo, da ga bo užalila, če l»i mu bila naročala, naj jo varuje kakor svojo sestro. Marija je zlezla na kobilo in jokala. Poprej je vsaj dvajsetkrat poljubila svojo mater in svoje mlade prijateljice. Germain je kuhal svojo žalost in je tem bolj sočustvoval z njo. Odhajal je z resnim obrazom in sosedje so ubogi Mariji mahali " slovo in jim nič slabega ni priSlo na mar. r ' iv. P e t r č e k. Sivlia je bila mlada, lepa in močna. Brez težave je nosila svoje dvojno breme. Strigla je z ušesi in grizla uzdo, ker je bila ponosna la vročekrvna kobila. Ko je stopala mimo pašnika, je zagledala •vojo mater, ki so jo imenovali staro Sivko, medlem ko je bila ona mlada Sivka, in zarezgetala ji je v slovo. Stara Sivka je pristopila k meji in zažvenketala s spetnicami. Poskusila je teči po robu travnika, da bi sledila hčeri. Ko pa je videla, da ona prehaja v dir, je tudi sama zarezgetala in ostala zamišljena, nemirna, dvigala nozdrvi v zrak in držala v gobcu muljaj trave, ki jo je pozabljala žvečiti. ki sem boš ti fantička »Ta uboga žival pozna zmeraj svoje potomstvo,« je rekel Ger-main, da bi spravil Maričko na druge misli. »Ob tem sem se domislil, da pred odhodom nisem poljubil svojega Petrčka. Poredneža ni bilo blizu! Snoči me,je hotel pripraviti do tega, da bi mu obljubil, da ga boni vzel s seboj, in c61o uro je jokal v postelji. Davi je spet vse poskusil, da bi me pregovoril. Oh, kako je prebrisan in sladak 1 Ko pa je videl, da nič ne opravi, se je gospodek razjezil: pobral jo je na polje in ves dopoldan ga ni bilo na spregled.« »Jaz sem ga pa videla,« je rekla Marička in se trudila, da bi zadržala solze. »Podil se je s Soulasovimi otroki po poseki in kar mislila sem si, da je že dolgo od doma, ker je bil lačen in jc nabiral drenulje in robidnice. Dala sem mu svoj kos kruha, ga imela za malico, in mi je rekel: ,Hvala, Marička, ko prišla k nam. ti bom dal šarteljna.* Kako ljubeznivega vendar imate, Germain!« »Da, ljubezniv je,« je povzel kmet, »in vse bi naredil zanj! če bi njegova stara mati ne imela več pameti kakor jaz, bi si ne bil mogel kaj, da ga ne bi vzel s seboj, ko sem ga gledal, kako se joče in kako silno je žalosten.« . »I no, zakaj bi ga ne bili vzeli s seboj, Germain. Saj vam ne bi bil na poti. Saj je tako pameten, če mu človek ustreže!« »Zdi se, da bi bil odveč tam, kamor sem namenjen. Tako je vsaj menil oče Maurice... Jaz pa bi bil mislil, da bi bilo treba ratno videti, kako gti bo ona sprejela, in d* moraš tako ljubeznivega otroka pač prijazno sprejeti in nič drugače... Ampak doma pravijo, da ni dober začetek, če prčcej pokažeš, kakšna bremena čakajo v zakonu... Ne vem, čemu ti to govorim, Marička. Saj ti tega ne razumeš.« »O pač, Germain. Vem, da se boste ženili. Moja mati mi je povedala in mi zabičala, naj ne govorim o tem z nikomer, ne doma in ne tam, kamor sem namenjena, in lahko ste mirni: tudi besedice ne bom črhnila.« * »Prav bo tako, zakaj stvar še ni sklenjena. Morebiti Usti ženski »ploh ne bom všeč.« »Upajmo, d&, Germain. Zakaj ji neki ne bi bilj všeč?« >Kdo ve? Imam tri otroke in to je hudo za žensko, ki jim ni mati!« »Že res, ampak vaši otroci niso takšni, kakor so drugi.« »Misliš?« »Lepi so kakor angelčki in tako dobro vzgojeni, da jih bolj ljubeznivih zlepa ne vidiš.« »Sylvain je zelo živahen.« »Saj je še tako majhen! Saj drugačen ne more bili. Ampak brihten je!« »Res je, da je brihten — in korajžen! Ne boji se ne krav ne bikov, in če bi ga človek pustil, bi z najstarejšim že lezel na konja.« »Jaz bi bila vzela najstareišega s seboj, če bi bila na vašem mestu. Ce bi videla vaša nevesta tako lepega otroka, bi vas pri priči vzljubila!« »Da, če je taka, da ima rada otroke. Kaj pa, če ji ni zanje?« »Kaj so sploh takšne ženske, da bi ne imele rade otrok?« »Dosti jih ni, mislim. So pa, in to me muči.« »Torej te ženske sploh ne poznate?« »Prav toliko jo poznam kakor ti, in bojim se, da je ne bom nič bolje poznal, potem ko jo bom videl. Saj nisem nezaupljiv. Če mi kdo da lepo besedo, ji verjamem. Ampak sem se moral že dostikrat kesati, zakaj besede še niso dejanja.« »Pravijo, da je zelo pridna žena.« »Kdo to pravi? Oče Maurice!« »Da, vaš tast.« »Čisto prav. Ampak tudi on je ne pozna.« »I no, kmalu jo boste videli. Odprite oči in upajmo, da se ne boste zmotili, Germain.« »Veš kaj, Marička, rad bi videl, da bi stopila še ti malo v hišo, preden odrineš naprej v Orxneaux. Ti si bistra, zmeraj si pokazala, da imaš glavo na pravem koncu, tebi bi nič ne ušlo. Če bi kaj opazila, kar bi ae ti ne zdelo prav, bi me na skrivaj opozorila.« Z. Ljudsko tiskarno . LJ.M1..I. ** RnMMtt - .-J«.«. »* m*'*™* - VZZ.lZll.Z „{». .uotoU.. 11 Ib, u, ino7«Bulvo >! 11» - Uredniitvo. SooiLrie.. «Hc. ».111 - Soi.ll.rle.« .Ilc* ». UuMl.n. - <««. >' <»•»■ Evropa lahko sama pridela zase dovolj tobaka Napovedujejo, da bodo v Nemčiji v kratkem prišle v prodajo cigare iz ukrajinskega tobaka Sofija (CE). Oskrba evropskih dežela 6 tobakom ni toliko vprašanje pridelka 6amega, kakor vprašanje pravične in enakomerne porazdelitve nied posamezne dežele in vprašanje prevozov. Res je pridelek tobaka v Evropi tolikšen, da lahko zadosti vsem evropskim potrebam, v bodoče pa bo še večji. Pred sedanjo vojno so v vsej Evropi (izvzeta je Anglija) porabili okrog 430.000 ton 6urovega tobaka na leto. Od tega je prišlo približno 120.000 ton tobaka z drugih celin. Sedanji pridelek tobaka v Evropi znaša že nad 300.000 ton in je porazdeljen takole: v Bolgariji ga pridelajo 80.000 ton, v Turčiji 60.00, v Italiji 42.000, v Nemčiji 40.000, v Franciji in Belgiji 40.000, na Madžarskem 25.000 in v Grčiji ter po drugih evropskih deželah okrog 13.000 ton. V Evropi pridelujejo po veliki večini cigaretni tobak. Balkanske dežele naravnost slove po svojem izbornem tobaku najrazličnejših vrst. Vojna ni ustavila dobavljanja tobaka iz teh dežela. Dosti bolj pa je vojna prizadela uvoz tobaka iz onstranmorskih krajev. To pa je po veliki večini le tobak za cigare. Vprav spričo tega 6e tu in tam v Evropi le začasno čuti pomanjkanje cigar, pri čemer 60 prizadeti zlasti tisti vneti kadilci, ki imajo najrajši cigare in cigaret sploh ne kade. Vendar pa je tudi glede cigaret nastala nekakšna vrzel skoraj povsod in je bilo zato potrebno primerno urediti prodajo tobaka Potreba po tem se je pokazala še zlasti zato, ker ee je v vojnem času poraba cigaret znatno dvignila. Mnogo kadilcev, ki so prej kadili samo cigare, se je vrgla na cigarete, ker cigar ni bilo dovolj. Poleg tega je treba pomisliti tudi, da vojaki na bojišču pokade izredno mnogo cigaret. Včasih je cigareta za vojaka edino ugodje in razvedrilo. Nasproti temu pa 6e je število prevoznih sredstev zelo zmanjšalo, zgodilo pa se je ponekod tudi, da so tobačne tovarne preuredili za druge namene. Vsak hektar zemlje naj da čim več Občutno povečanje tobačne proizvodnje — piše dopisnik Ce — pa je v zvezi tudi s precejšnimi težavami. Ni mogoče povsod kar tako brez hujših posledic pridelati večjih količin tobaka. Danes je namreč treba misliti v prvi vrsti na zadostno preskrbo z nujnimi živili. Zato so ponekod celo opustili sajenje tobaka in so zemljo rajši posejali z žitom, ki je pri splošni ljudski prehrani brez dvoma veliko večje važnosti. Treba je torej na eni strani varčevati z rodovitno zemljo in jo obdelati tako, da čim več koristi, na drugi 6trani pa z umetnimi sredstvi čimbolj dvigniti količino pridelka na vsakem hektaru. Povsod v Evropi streme za tem, da bi dvignili pridelek tobaka ne samo na ta način, da bi s tobakom zasadili čim več i zemlje, pač pa predvsem 6 tem, da bi dvignili ro- I dovitnost tal, kar se le da, to 6e pravi, da bi vsak * hektar dal čim več. V Bolgariji Tako je na primer bolgarska vlada v 6vojem petletnem gospodarskem načrtu poskrbela za to, da je dala bolgarskim kmetom, ki goje tobak, čim-boljše 6eme. Poleg tega so poskrbeli za najsodobnejše naprave po tobačnih tovarnah ter za izvrstne sušilnice. Istočasno pa skušajo vpeljati tudi najsodobnejše stroje za temeljito obdelovanje zemlje, ki je pripravna za gojitev tobaka, za primerno namakanje zemlje itd. V Macedoniji posvečajo posebno pozornost zlasti tistim tobačnim nasadom, ki dajejo najboljše vrste tobaka za cigarete. Drugod pa gledajo tudi na to, kako bi čim več zemlje posadili 6 tobakom, zlasti tam, kjer je rodovitne zemlje dovolj in se ni treba bati, da bi zato trpel pridelek žita. Na Hrvaškem Leto6 je dobilo 80.000 hrvaških kmetov dovoljenje, da 6mejo gojiti tobak na svojih posestvih in je bilo spričo tega letos na Hrvaškem že 35.000 hektarjev sveta posajenega 6 tobakom, dočim ga je bilo lansko leto 6amo 20.000 ha. Zelo mnogo tobaka pridelajo tudi v Nemčiji Če upoštevamo, da vremenski pogoji tam niso ravno najprikladnejši za gojitev tobaka, je pač treba priznati, da so uspehi, ki 60 jih doslej dosegli v Nemčiji tudi na tem polju, vsega občudovanja vredni. S 40.000 tonami letnega tobačnega pridelka je Nemčija zdaj stopila že na četrto mesto med evropskimi državami, ki goje tobak. Zanimive poskuse zdaj delajo v Ukrajini kjer skušajo povečati tobačni pridelek in tudi zboljšati kakovost tobaka. Zemlja je tam ugodna za to stvar, manjka samo še strokovnjakov, ki 6e na takšne stvari dobro razumejo, pa tudi sodobnih tehničnih naprav. Zdaj se pridelek ukrajinskega tobaka suče okrog 200 ton. Zdaj se nemška tobačna podjetja iz Hamburga in Bremena zelo zanimajo za gojitev tobaka v Ukrajini in že prevladuje 6plošno prepričanje, da bodo prav v kratkem prišle v prodajo cigare, narejene iz ukrajin- 1 skega tobaka. ROMAN V SLIKAH nek kakor las. Ličinke tega drobnega črvička so baje oslepile tudi mnogo ljudi ob obali Guate-male. »Murnijski kruhek« V kamniti krsti neke faraonke, ki je živela ribližno pred 4500 leti, so našli med drugim tudi ošček kruha, ki so ga mrtvi starodavni egipčanski vladarici dali s seboj na drugi svet za popotnico. Brez dvoma je to do zda j najstarejši kos kruha na svetu. Imajo ga spravljenega v Egiptovskem muzeju v Berlinu pod imenom »mumij ski kruhek«. Sir proti glavobolu Nek nizozemski zdravnik je našel, kakor se zdi, zelo uspešno sredstvo proti glavobolu. To zdravilo naj bi bil sir. Zdravnik je opazil, da no- ben delavec, kar jih je bilo zaposlenih v neki sirarni, ni nikdar tožil, da bi ga kdaj bolela glava. Ta ugotovitev je tistemu nizozemskemu zdravniku služila za podlago podrobnejših znanstvenih raziskav na tem polju. Prišel je do prepričanja, da snovi, ki izhlapevajo iz sira, kadar ga delajo, vsebujejo neko zdravilno sredstvo, ki preprečuje, da bi bolela glava, ali bolečine vsaj omiljujejo. V 90 minutah z brezmotornim letalom 4600 m visoko Iz kolumbijske prestolnice poročajo, da je kolumbijski major Camillo Daza dosegel nov rekord z jadralnim letalom. Letel je vsega skupaj le poldrugo uro in dosegel višino 4600 metrov. S tem je prekosil dosedanji južnoameriški rekord glede višine in časa poleta z brezmotornim letalom. Kopica zanimivih, najbrž še neznanih 155., Ko je bil cesar mimo, je osom zamorcev prineslo prekrasno nosilnico, v kateri je sedela Popeja, ki je ljudstvo ni maralo Imela je na sebi obleko ametislne barve kakor cesar Sedela je v nosilnici nepremično iri zamišljeno kakor krasna boginja Ni %a menita 'le za pozdravne, ne za stamciilne vzklike ljudstva. Za cesarico so se peljali dvorjani, lem Petronij, ki mu iq snnožjca veselo klicala, Ti-gelin, za katerega se ljudstvo ni menilo. Domicij Afrikanec ro Vespazijan, zmagovalec iz Judeje, le* množica žensk, ki so sJovele po lepoti, bogastvu in razuzdanem iiuljenju Bilo je JoiUco sijaja, lepoto in bogastva, da ljudje niso vedeli, kaj naj bi gledali 156 Vinicij je potoval na kon cu sprevoda Ko je nepričakovano zagledal apostola in Ligijo, je skočil z voza, ju ganjeno pozdravil «er začel naglo govoriji: »Ti si prišla? Ne vem, kako naj se ti zahvalim, Ligija Pozdravljam te in se poslavljam, pa ne za dolgo. Kadar bom utegnil, se bom povrnil k tebi. Zdrava ostani!« če se človek poti. Če kdo torej koga vpraša: »Kako se kaj potiš.« je to isto, kakor če bi ga vprašal: »Kako si kaj pri zdravju?« * Kitajci in Indijci imajo še danes navado, namazati bolnika, ki ima koze, po vsem telesu z medom. To namreč pospešuje zdravljenje in pre- Ereei, da bi koze zapustile na človeku kakšne razgotine ali podobne zunanje sledove. * Polž ima med vsemi živimi bitji največ zob. Nič manj jih nima kot 14.175. Razporejeni so v 135 vrst, od katerih jih ima vsaka po 105. Cela vas samih slepcev V mehiški državici Oaxaca imajo vas, v kateri 6o vsi prebivalci slepi. Vas ima 44 hiic narejenih iz ilovice in 6lame. Velika večina vaščanov je slepih že po rojstvu, vsi ostali pa so oslepeli že po nekaj mesecih življenja. Tudi nekaj tujcev, ki so se priselili v Tiltepec, kakor 6e tista vas imenuje, je v kratkem oslepelo. Slepi pa niso tam 6amo vsi ljudje, pač pa tudi mnogo domačih živali, zlasti goved. Človek 6e nehote vpraša, kakšen je vendar vzrok, da je v Tiltepifecu vse slepo. Ta čudni pojav si razlagajo na različne načine. Nekateri pravijo, da je kriv temu alkohol. Znano je namreč, da so Tiltepečani hudi pijanci. Toda, zakaj potem ne oslepe tudi vsi drugi Mehikanci, ki ga radi cukajo? Iz tega se vidi, da ta razlaga ne bo držala. Zakaj naj bi oslepele tudi krave, saj te prav gotovo ne zahajajo v krčme. Tiltepičani 6ami pa pravijo, da so oslepeli zato, ker so izpostavljeni močnemu vonju neke rastline, ki raste v njihovih krajih. Uče-njaški 6vet pa si pojav splošne tiltepeške slepote razlagajo drugače. Trdijo, da je to slepoto treba pripisovati ličinki nekega majhnega črva, ki je ta- Ko je nekoč v Marseilleu razsajala kuga, je bila precej pridno na delu družba sedmih tatov. Uprizarjala je vlome v hiše bogatejših ljudi, čeprav je bilo zaradi nevarnosti, da bi se kuga še bolj razpasla, prepovedano ljudem med seboj občevati. Tistih sedem tatov pa se kuge prav nič ni balo in je mirne duše »obiskovalo« ljudi, ki so bili pod zaporo. Izkoriščanje ljudstva ob tulcih prilikah splošne nesreče je bilo tudi že v tistih časih hudo kaznivo, kakor na primer dirties zadene težka kazen tistega, ki skuša izkoristiti zatemnitev po mestih in vlamlja v stanovanja. No, in nazadnje so tistih sedem tatov le prijeli. Obsodili so jih na smrt. Prej pa so hoteli na vsak način še vedeti, kako da se tatovi niso prav nič bali, da bi pri svojem tatinskem poslu nalezli kugo. Pri zasliševanju so ti tički povedali, da jih je varovala pred kugo neka posebna kislina. (Še danes tisto kislino imenujejo »kislino sedmih tatov*.) Kislino so si pripravili iz česna, mete, rutice, cimeta, nageljnovih žbic,’ moškatnega oreščka, pelina in kafre. Alfonz Kastiljski je leta 1568. ustanovil neke posebne vrste viteški red, s katerim je skušal doseči res nekaj svojevrstnega, namreč to, da ljudje ne bi jedli več česna. Uživanje česna je tedaj zlasti med »boljšimi« ljudmi postalo takšna razvada, da so ti ljudje že mislili, da brez česna snloh ni mogoče živeti. In res so se člani tega reda zavezali, da nikdar več ne bodo česna, če pa bi kdaj le prelomili svojo ob-naj jih vodstvo »protičesenskega« reda * Kadar se dva Egipčana srečata, se pozdravita z vprašanjem: »Kako se kaj potiš?« Tudi Egipčani namreč dobro vedo, da je zelo zdravo,