V Ljubljani, 5. oktobra 1899. Leto III. Štev. 3. Bogu na čast, bližnjemu na pomoč! GASILEC *v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\x\\\\\\\\\\\\\v\vv\v\\vwxx\\v\vv\\\\v\\\\\vv«\\\\\\>"'‘’‘"vxxxxxxxxxxxxxxx\xx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxx»ixxxxxx\Ax\xxxx\xxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx' Uradne vesti. Zapisnik občnega zbora zaveze gasilnih društev dne 7. septembra ob 5. uri popoludne. Navzoči: zavezni odbor in zastopniki nastopnih društev: Begunje, Bled, Borovnica, Breznica, Brezovica, Črnomelj, Do-lenjavas pri Ribnici, Horjul, Ig, Kamnik, Kranj, Krka, Krško, Leskovec, Litija, Ljubljana, Mengeš, Mokronog, Moste, Novo-mesto, Planina, Polhov gradeč, Postojna, Ribnica,v Sodražica, Stari trg pri Ložu, Šiška, Škofljica, Škofjaloka, Šmartno pri Litiji, Toplice, Trebno, Tržič, Vič-Glince, Vrhnika, Zagorje in Železniki. Kot gostje prisostvovali so zborovanju p. n. gg.: cesarski svetnik Ivan Murnik, kot zastopnik visokega deželnega odbora; župan Ivan Hribar in občinska svetnika Ivan Plantan in Fran Žužek, kot zastopniki mestne občine; zastopniki hrvatskih vatrogascev iz Zagreba, Karlovca in Trsat-Sušaka. Načelnik Doberlet otvori zborovanje s pozdravom na gg. goste in delegate, ter da besedo gosp. županu Hribarju. Župan gosp. Hribar v kratkem, jedrnatem govoru izroči gosp. Doberletu častno adreso mestne občine in to vsled soglasnega sklepa občinskega sveta za njega 30 letno delovanje v prid gasilstva v glavnem mestu. Adresa, ki jo je gospod župan glasno prečita!, slovi nastopno: Preblagorodnemu gospodu Franu Doberletu, hišnemu posestniku, meščanu ljubljanskemu, načelniku zaveze kranjskih gasilnih društev i. t. d. i. t. d. v Ljubljani. Prostovoljno gasilno društvo ljubljansko, katero je ustanovljeno bilo po Vašej inicijativi in Vašem trudu in katerega prvi član Ste bili Vi, izvolilo Vas je na prvem občnem zboru dne 30. marcija 1870 za svojega načelnika. To častno mesto zavzemali Ste po volji članov prostovoljnega gasilnega društva in vsled zaupanja občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane devetindvajset let. V vsej tej dobi bili Ste skrben oče članom prostovoljnega gasilnega društva, kajti niste jih samo vnemali za vestno izvrševanje človekoljubnega društvenega namena, niste jih samo poučevali in s svojim zgledom navduševali, temveč skrbeli Ste jim z ustanovitvijo podporne matice in jubilejskega invalidnega zaklada tudi za gmotni blagor. Prostovoljno gasilno društvo ljubljansko pa je pod Vašim spretnim vodstvom tudi procvitalo ter se vsestransko razvijalo tako, da se danes, kar se gasilnih priprav in izvežbanega moštva tiče, zamore prištevati najbolje organizovanim podobnim društvom naše države. Umevno je torej, da je občinski svet ljubljanski, zvedevši da Ste se na občnem zboru dne 7. maja t. I. odpovedali časti načelnika «prostovoljnega gasilnega društva» v svojej seji dne 18. maja t. I. to Vašo odločbo obžalovaje na znanje vzel. Da Vam pa dokaže svoje spoštovanje in svojo hvaležnost, sklenil je izročiti Vam to častno adreso katera naj Vas vse dni Vašega življenja spominja blagoslovljenega Vašega delovanja v prid ljubljanskemu gasilstvu in s tem tudi v prid deželnemu stolnemu mestu Ljubljani. V Ljubljani, dne. 20. junija 1899. Načelnik gosp. Doberlet povzame besedo: dob;i Dragi tovariši! v preteklost za 30 let nazaj, je to lepa Če se oziram in malo jih je še, ki so bili z menoj pri ustanovitvi ga- silnega društva v Ljubljani. Težav ne bom razlagal; gasilno društvo si je pridobilo v kratkem času simpatij, za dobro in koristno stvar. A vendar to ni samo moja zasluga, temveč tudi zasluga onih nesebičnih mož, ki so meni vedno na strani stali po geslu: «z združenimi močmi». Želim, da bi društvo vedno krepko ostalo in se lepo razvijalo, tembolj, ker je sedaj dobilo krasne in primerne prostore. Sprejmite gosp. župan mojo zahvalo. Nato izroči gosp. župan gosp. Fr. Schantelnu diplomo meščanstva nastopno: Vi ste z bivšim načelnikom sodelovali v gasilnem društvu; zaslug, ki si jih je on pridobil, ste tudi Vi deležni. Delovanje Vaše tukaj in nič manj kot ubožni oče priznal je občinski svet in Vam soglasno podelil meščanstvo s spregledom taks. Želim, da bi še dolgo vstrajali na čast in korist mestu. V imenu deželnega odbora pozdravi navzoče gosp. cesarski svetnik Murnik: Radost prešinja me tem večja, ker zamore zborovati zaveza v tem novem poslopju, ki je v prvi vrsti namenjeno gasilstvu. Marsikatero gasilno društvo ima že svoj dom, a vendar jih je še mnogo, ki tega pogrešajo, da bi mogla spraviti redno svoje drago orodje. Delajte torej na to v svojih občinah, po mestih, trgih in vaseh, da v tem posnemajo deželno mesto, ki se ni ustrašilo stroškov in je postavilo veličasten dom, kakršnih bo malo v naši širni Avstriji. Končam z željo, da bi mogel leto osorej reči, vse občine na Kranjskem imajo za svoje potrebe pripravne gasilne dome in ni ga društva, ki bi istega pogrešalo. Za tem je sledilo letno poročilo tajnika Trošta sledeče: Slavni zbor, dragi tovariši! Pri lanskem slavnostnem zborovanju zaveze gasilnih društev, ki se je vršilo dne 21. avgusta 1898 v starostreliški dvorani, je izgovoril med drugim blagorodni gospod župan Ivan Hribar tudi stavek: «Zahvaljujem se načelniku gospodu Doberletu za tople besede, ki mi jih jo izrazil v zahvalo; a to ne gre samo meni, to je zasluga celega občinskega sveta, ki je enoglasno sklenil, da se sezida dom gasilcem, kjer bo imela tudi gasilna zaveza svoj prostor». Te lepe besede so se danes uresničile, kajti prvikrat zborujemo v tem krasnem «Mestnem domu», ki je v prvi vrsti namenjen gasilstvu deželnega stolnega mesta. Izselilo se je društvo iz nedostatnih prostorov v prostore, ki so v kras in ponos celemu mestu, pa tudi v ponos gasilstvu naše dežele, kajti s tem dejanjem popolnoma uvidimo, da je gasilstvo faktor, s katerim je računati, v prospeh in povzdigo blaginje ljudstva, bodisi v mestu, bodisi v priprosti vasi. Dom za domom se je letos že zgradil; upajmo, da bodo prebivavci tudi tistih krajev, kjer se mora spravljati orodje po hlevih in enačili nedostatnih prostorih, prišli do spoznanja in posnemali lepe vzglede. Ker pa je tudi zaveza dobila v tem domu svoje zavetišče, zato je nam prijetna dolžnost, da se tu danes zahvalimo slavnemu občinskemu svetu, v prvi vrsti njega načelniku gospodu županu Ivanu Hribarju. Zavezin odbor je imel od občnega zbora tri seje, kjer so se reševalo stvari bolj važnega pomena, nevažni dopisi in vprašanja so se reševala pri načelništvu. O zadevi pomnožitve zaveznik odbornikov in o premembi pravil, kakor je stavil nasvet gosp. Rupert iz Krškega, se je zavezni odbor posvetoval, in pride ta točka danes na dnevni red s konkretnim predlogom. Zadeva bolniške podporne blagajnice, kateri nasvet je stavil gosp. Gorup, jo neizpeljiva, ker se ne more gasilcev v to siliti, pač pa je zastopnik neke zavarovalnice podal načrt zavarovanja za posamezne gasilce, ki obsega glavne točke: 1.) da dobi gasilec za nakopano si invaliditeto 2000 gld., 2.) v slučaju smrti dobe njega nasledniki 2000 gld., 3.) za bolezen, ki bi trajala nad osem dni, po 1 gld. odškodnine na dan ; vse to, ako si nakoplje bolezen pri gasilskih opravilih in proti temu, čc vplača letnih 1 gld. 60 kr. O zadevi podpor iz deželno-stražnega zaklada došle so pritožbe in očitanja, da to ali ono društvo ni dobilo podpore. Taka očitanja niso opravičena, in dotičniki naj si krivdo sami pripišejo. Ako društvo ne vloži prošnje ali isto zakasnelo vloži, se o njej ne more več poročati, oziroma nasvetovati podporo. Prošnje naj se vlagajo pravočasno, vsaj do konca maja vsacega leta; potem gotovo ne bode pritožb o tej zadevi. Društvo avstrijskih zavarovalnic je založilo jubilejno ustanovo, iz katere dobivajo podporo onemogli gasilci in tudi njih vdove. Te prošnje je sestavljati in predložiti tudi maja meseca, kakor sem pojasnil v «Gasilcu» štev. 2. t. 1. Kdor želi natanč-nejega pojasnila, naj se obrne na zavezin odbor. «Gasilca» se ne podpira skoraj nič, dasiravno sem to že opetovano prosil. Jaz sam ne morem vsega spisati, ker ne morem za vse vedeti, kaj se tuintam zgodi; podpirajte torej list z dopisi, ako hočete, da bode izhajal, sicer bi moral prenehati, kar bi bilo gotovo v kvar gasilstvu. Kadar se ustanavljajo gasilna društva, naj sc vpraša za svet zavezni odbor, ki bo drage volje vse potrebno ukrenil. Pravila imamo jednotna in so gotovo potrjena po visoki c. kr. deželni vladi in stanejo le neznatno svotieo; torej svetujte v tem zmislu v vašem obližju. Tudi je zavezni odbor vedno pripravljen odposlati svojega zastopnika v kočljivih zadevah sem in tam, da se vedno prav ukrene. Pri nakupu gasilnega orodja delajte previdno; ne bodite na limanice ljudem, ki vse možno obetajo, a pri tem zabrede društvo v dolgove, katerih ni v stanu poplačati; vse le polagoma in počasi, ne prenagliti se z eno ali drugo stvarjo. Zavezi pripada danes 92 društev, za osem več kot vlani, eno društvo se je pa razšlo radi dolgov — žalostno; izvan zaveze je 20 prostovoljnih in tri tovarniška društva; torej imamo danes na Kranjskem 115 gasilnih društev, 14 več kot vlani. Še so kraji, kjer so gasilna društva prav potrebna, in upanje je, da se ista tekom leta zopet pomnože. V tem letu rešilo se je 587 vlog, tako da je dela vedno več, in treba bi bilo skoraj stalnega uradnika zavczineinu odboru, ki bi imel počez do štiri ure posla na dan, osobito pa zaradi za-nikarnih načelnikov, ki se ne zmenijo za druzega, kot za svojo čast — naj raje to čast od lože in jo prepuste članom, ki jih delo veseli, potem bo tudi zaveznemu odboru delo olajšano, in gasilstvo bode še bolj napredovalo v korist naši deželi in nje Stanovnikom. Opozoriti vas imam tudi na vodovode, ki se delajo po deželi. Naloga vaša je, da gledate, da bodo pri hidrantnih nastavkih povsod normalni vijaki, in naznanite tudi vsako nedo-statnost, ki jo zalcrive podjetniki in ki bi utegnila imeti zlili posledic. Prepričan sem, da bode visoki deželni odbor takoj potrebno ukrenil, da se podjetnik o tem opozori in delo pravilno izgotovi. Imejmo zaupanje med seboj, osebne mržnje naj zginejo, pred očmi naj nam bo stvar, kateri smo se prostovoljno posvetili, plačilo nam bo zavest, da smo koristili svojemu bližnjemu. Vsem skupaj zakličem srčni «Na pomoč!» osobito pa še vsem našim podpornikom. Zastopnik Daks iz Ljubljane se ne strinja s predlogom o zavarovanju, to naj bi prevzele zavarovalnice same, oziroma občine. Trošt pojasni, da je to le predlog in da se bo dal isti vsem društvom v uvaženje in poročilo ter šele potem se bode zamoglo sklepati o tej zadevi. Za odsotnega blagajnika poroča Trošt o blagajničnem zaključku. Računsk i za ki j liček za čas od 1. avgusta 1898 do 81. julija 1899. IPr e j Blagajniški prebitek....................................gld. 341'81 Prispevki članov za 1. 1898................................» 39 '50 » » 1899 » 227-50 Donesek iz deželnega gasilnega zaklada ...» 600 • — Povračilo iz deželnega gasilnega zaklada za ponesrečene gasilce........................................» 161' — Za prodane tiskovine in inserati..........................» 48'65 Vzdignjene obresti........................................» 8'19 gld. 1426-65 Blagajniški prebitek . . . gld. 472'90 IzcLa/tlci. Podpora 7 ponesrečenim gasilcem.........................gld. 114' — Povrncna potnina gg. zaveznim odbornikom . . » 82' — » » » nadzornikom......................» 186'61 » » » poslancem na Dunaj . . » 50' — Za pisne in pisarniške potrebščine........................» 224'25 » tiskovine z «Gasilcem».................................» 173'50 Poštnine..................................................» 32'09 Stroški občnega zbora 1898 » 91'30 Blagajniški prebitek......................................» 472'90 gld. 1426'65 V Ljubljani, »lne 31. julija 1899. A. C. Aclitscliin 1. r., blagajnik. Pregledali in potrdili: A. Drelse 1. r. J. Fock 1. r. K. Mayer I. r. To poročilo je bilo sprejeto. O premembi pravil poroča Trošt, katera prememba je bila sprejeta. Razume se, da mora premembo odobriti še visoka e. kr. deželna vlada, a zatem se pravila ponatisnejo v «Gasilcu» in razpošljejo posamezni odtisi vsem gasilnim društvom. Zastopnik V. Ogorelec je nasvetoval, naj bi se tudi volili trije namestniki in naj bi bila volitev za tri leta, ali ta nasvet ni dobil večine. Zastopnik gosp. Rus iz Bleda utemeljeval je svoj predlog glede izvolitve gosp. A. C. Achtschina častnim članom zaveze sledeče: Gospod Aehtsebin ima za gasilstvo neprecenljive zasluge, on je moder in dober svetovavec v vseh gasilskih stvareh in je vedno na razpolago tistemu, kdor se k njemu zateče. Ako bi gospod Aehtsebin ne imel drugih zaslug, je že ta velika, ker je sestavil «Vežbovnik», ki je pravi vademecum pri starih in novih društvih, zato predlagam, da se izvoli častnim članom zaveze. Predlog je bil enoglasno navdušeno sprejet. Zastopnik Daks iz Ljubljane predlaga: List «Gasilec» naj se zanaprej izdaja samo v slovenskem jeziku, in to iz sledečih razlogov: 1.) ni vredno eno in isto tiskati v obeh jezikih, osobito, ker je nemških društev le malo število, 2.) prihrani se uredništvu veliko dela, 3.) prihrani se na tisku in papirju, in 4.) izhajal bi «Gasilec» lahko večkrat, kot dosedaj. Trošt pripomni, naj bi se sprejemali dopisi nemških društev v izvirniku, vendar to ni obveljalo, in je bil sprejet predlog Daksov. S tem je bil dnevni red dovršen, in je načelnik zbor zaključil. Zapisnik seje zaveznega odbora dne 7. septembra 1899. Navzoči: Fran Doberlet, A. C. Aehtsebin, J. Fajdiga, J. C. Juvančič, M. Petrič, Fr. Trošt in F. Papier. Svojo odsotnost sta opravičila: A. Gustin in L. Stricelj. Načelnik Doberlet otvori sejo, pozdravi navzoče in kon-štatira sklepčnost. Trošt poroča o rešitvi dopisov, kar se vzame na znanje. Gasilcu A. Šabecu iz Zagorja se dovoli podpora 20 gkl., Miha Končanu iz Ljubljane 15 gld. Sklene se založiti in vpeljati «Gasilski potni list». Reši se 30 prošenj gasilnih društev za podporo iz stražno-gasilnega zaklada ter se stavijo dotični nasveti visokemu deželnemu odboru. Obravnuje se o samostalnik predlogih za občni zbor, ki so došli odboru, in se sklene iste pri občnem zboru prečitati, utemeljevali jih bodo dotični predlagatelji. Daljnih posvetovanj ni bilo, zato sklene načelnik sejo. Ustanovitev prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljani leta 1870. (Črtice po izvirniku P. pl. Uadicsa.) Od tedanjega župana ljubljanskega gosp. dr. Josip Sup-pana pooblaščen, prevzel je že preje v gasilstvu delujoči someščan gosp. Fr. Doberlet organizacijo prostovoljnega gasilnega društva za mesto ljubljansko. Imenovan za provizoričnega načelnika po gosp. županu, odšel je —- potem ko je prišel v posvet načelnik prostovoljnega gasilnega društva iz Celovca, gosp. Ferd. Jergitsch, ki je soustanovitelj društva — na potovanje, da preuči naprave in pravila že obstoječih društev. lJo svojem dohodu zbrali so se someščani obeh narodnostij pri «Virantu», kjer se jim je pojasnil pomen društva na podlagi humanitete. V kratkem je bil ustanovni zbor v mestni dvorani, kjer so se prebrala pravila in konstituiralo se je društvo s 15 za to posebno vnetimi možmi na čelu. Med temi 15 možmi so bili gg. Franc Doberlet, A. C. Achtschin, Franc Scbantel in Karol Rüting, ki so do letos pri društvu vstrajali kot voditelji in učitelji. Prvi odbor 1. 1870. je bil sestavljen sledeče: Franc Doberlet, načelnik; Janez Janesch, podnačelnik; Valentin Schäfer, voditelj plezalcev; Otomar Bamberg, njega namestnik; Adolf Jaksche, voditelj brizgaleev; Nikolaj Rudholzer, njega namestnik; Franc Ekrfeld, voditelj varuhov; Jurij Krieger, njega namestnik; Albert Samassa, Jakob Witt, Josip Lülsdorf, Franc Fink, zaupni možje; Gabrijel Urbas, blagajnik in tajnik; A. C. Achtschin in Viljem Kos, brizgalnična mojstra; dr. Ford. Eržen, društveni zdravnik, in Josip Schulz, pobočnik. Ta odbor je sestavil opravilni red po vzorcu celovškega, s potrebnimi spremembami in dal natisniti pravila v obeh jezikih. Društvenikov je bilo največ izmed društvcnikov ljubljanskega nemškega telovadnega društva, tudi drugih gospodov iz vseh stanov je društvu pristopilo. Na oklic v «Laibacherici» z dne 12. aprila 1870 se je odzvalo mnogobrojno tacih, ki so društvu pristopili. 10. majnika je bila slovesna obljuba na rotovžu, in župan gosp. Suppan je izrazil svoje priznanje gosp. Doberletu za tako hitro ustanovitev gasilnega društva. Prva vaja je bila že dne 17. marcija na reduti in sv. Jakoba cerkvi, druga velika vaja pa 29. majnika na skladiščih gosp. Jakopiča. Počelo se je misliti na prvi gasilski shod v Ljubljani in v to je bil določen 12. dan junija 1870. Pri odborovej seji dne 7. junija je naznanil gosp. Doberlet, da pridejo v Ljubljano gostje iz Zagreba — kjer je gosp. Doberlet pomagal ustanoviti gasilno društvo — sestavil se je slavnostni vzpored in vse priredilo za sprejem. Društvo je imelo torej kmalu po ustanovitvi lep slavnostni dan zaznamovati, to jo bilo dne 12. junija 1870, ko so prišli dragi bratje Hrvatje v njega sredo, da prisostvujejo prvi veliki vaji mladega društva. Bilo je poleg župana Cekuša, mestnega sudca Tompe in senatorja Deželica šc C0 členov ustanavljajočega se gasilnega društva ter 14 gostov iz Siska. Društvo je sprejelo vse na kolodvoru in jih odpeljalo v za to pripravljena stanovanja. Velika vaja se je vršila ob 8. uri zjutraj na pivovarni Koslerjevi pod poveljstvom gosp. Doberleta. Po vaji, ki je izborno izpala, bil je mali zajuterk na Koslerjevem vrtu, kjer se je priredila prva ovacija za društvo zaslužnemu načelniku iz Celovca gosp. Jergitschu. Banket se je vršil na kazinskem vrtu, kjer je svirala godba c. kr 79. pešpolka grof Huyn, raz paviljona plapolala je hrvaška trobojnica gostom na čast. Vršile so se razne napitnice na posamezne odlične osebe. Popoludne je bilo na čast gostom 'n gasilcem prirejeno slavnostno streljanje na strelišču, kjer jo zbrane počastil tudi deželni predsednik gosp. baron Conrad. Zvečer je bila veselica na Koslerjevem vrtu, ki je trajala pozno v noč. Večina gostov je odpotovala še le drugi dan. Zagrebčani so se, dospevši domu, brzojavnim potom zahvalili: Prispjevši v Zagreb članovi vatrogasnoga društva zahva-Ijuju se srdačno na bratinskom prijateljstvu. Živili gradjani i njihov načelnik. (Dalje sledi.) Slavnost otvoritve «Mestnega doma» v Ljubljani. Dne 7. in 8. septembra t. 1. vršila se je v Ljubljani pomenljiva slavnost, kateri je bilo sredotočje ljubljansko prostovoljno gasilno društvo. Polnih 29 let je imelo to društvo svoje lepo, dragoceno orodje spravljeno v nedostatnih prostorih na dveh krajih, da marsikateri Ljubljančan ni vedel, koliko orodja ima to društvo, koliko si je nabavilo v času svojega obstanka; to vse je zdaj skupaj, in marsikateri se ne more prečuditi lepi in praktični opravi tega orodja; ljubljansko gasilno društvo se lahko s tem ponaša in meri z drugimi enakimi društvi, tudi v večjih mestih, v tem oziru. Da se slavnost čim dostojneje proslavi, pomnožil se je gasilni odbor z nekaj druzih someščanov, ki so drage volje prevzeli dane jim naloge in vstrajno delali, da je slavnost izpala tako lepo, da Ljubljana že dolgo ni take videla v svojem obzidju. Ze 7. septembra prihitelo je veliko gasilcev z dežele v Ljubljano, kajti s slavnostjo je bil spojen tudi občni zbor zaveze gasilnih društev. Zvečer so zbrana gasilna društva priredila županu gosp. Ivanu Hribarju in načelniku zaveze ter častnemu nadpoveljniku društva, gosp. Fr. Doberletu, bakljado in serenado. Pred stanovanju obeh počaščencev zapeli sta združeni pevski društvi «Slavec» in «Ljubljana», a novomeška godba je svirala po eden komad. Sprevod, na čelu mu godba, bil je velikanski, a spremljalo ga je nebroj občinstva z navdušenimi slava- in živio-klici. Po sprevodu, ki se je razšel pri «Mestnem domu», je bila prosta neprisiljena zabava na gostilniškem vrtu gosp. Ferlinca; prostor je bil premajhen. Peli sta pevski društvi «Slavec« in «Ljubljana», a svirala je novomeška godba. Gospod Doberlet je pozdravil vse navzoče, osobito došle Cehe in Hrvate, ki so došli na slavnost. Govorili so tudi gosp. Seidel iz Nachoda, gosp. Absac iz Karlovca, cesarski svetnik gosp. Murnik, zavezni tajnik Trošt, gosp. Nolli in drugi gospodje. Pozno v noč razšli so se udeleženci k počitku, nabrat si novih močij za drugi dan. Dne 8. zjutraj predramila nas je budnica iz spanja; nebo je kazalo prijazno lice, ni se bilo bati slabega vremena. Društva so se začela zbirati pred «Narodnim domom» po Tržaški cesti. Jutranji vlaki pripeljali so še vse polno gasilcev, bližnji so prišli s vozmi; bilo jo zastopanih 71 kranjskih gasilnih društev s 1206 možmi; to je bila prava četa mož, ki so prostovoljno posvetili svoje moči v korist svojega bližnjega. Poleg kranjskih gasilcev bili so člani češke «Jcdnote», tajnik gosp. Mayer iz Horaždovic, Seidel iz Nachoda in Hübsch iz Prage, ter hrvaški zastopniki iz Zagreba, Karlovca, Sušaka in Velike Gorice. Gasilnim društvom so se pridružila še ljubljanska društva: «Sokol», «Slavec», «Ljubljana», «Zvon», «Zidarsko in tesarsko društvo», «Lipa» in krog krasotic v narodnih nošah, katere so med gasilce delile šopke svežih cvetlic. Na čelu sprevoda so bili kolesarji društva «Ilirija» na okrašenih kolesih, potem je prišla novomeška godba, za njo oddelek ljubljanskega gasilnega društva z načelnikom g. Striceljnom na čelu, potem Cehi in Hrvati, za njimi «zavezni odbor», za zaveznim odborom gasilna društva po njihovi starosti, a med temi še godbe iz Kranja, Litije, Radovljice in Domžal. Za gasilci so bila uvrščena druga društva in dekleta, a zaključek tvorila sta dva oddelka ljubljanskega gasilnega društva. Sprevod se je ustavil pred «Mestnim domom», kjer so se društvu razpostavila, da prisostvujejo sv. maši na prostem, katero je služil stolni župnik kanonik gosp. Erker z asistenco, in blagoslovljenju gasilnega orodja in otvoritvi «Mestnega doma». Po blagoslovu so se zbrali v veliki dvorani «Mestnega doma» razni povabljeni gostje, kakor: gg. deželnosodni predsednik Levičnik, cesarski svetnik Murnik, finančni svetnik Dobida, vladni tajnik Haas, podpolkovnik Lukane pl. Savenburg, Major Riedinger, nadporočnik Heizsler, monsign. Tomo Zupan in drugi, dalje župan Hribar z občinskimi svetniki, načelniki magistratnili uradov in lepo število odličnih dam. Dvorana je bila z zelenjem okrašena, sredi katerega je bil doprsni kip presvetlega cesarja. Po odpetju Jenkove «Molitev» povzame gosp. župan Hribar besedo in očrta v vznešenih besedah zgodovino «Mestnega doma», omenivši zasluge mož, ki so se trudili, da je to poslopje nastalo, osobito je omenjal gosp. Doberleta, ki je vedno trkal, dokler se je ta želja uresničila. Končno je izročil načelniku gosp. Striceljnu v imenu občinskega sveta za gasilstvo namenjene prostore, želeč, da bi društvo kot dosedaj zvesto stalo na strani mestni občini in čuvalo imetje vsacega posameznika. Končal je z besedami: Želim prostovoljnemu gasilnemu društvu vso srečo v novem domu. Občina bo, kakor doslej, društvo krepko podpirala. Božji blagoslov počivaj nad «Mestnim domom» in nad gasilnim društvom. (Živahni živio-klici.) V imenu gasilnega društva sc je zahvalil načelnik gosp. Štricelj, izrekel mestni občini zahvalo, obljubujoč, da se bode društvo vedno skušalo hvaležnega skazati za to lepo napravo in trudilo se po vseh močeh dani si nalogi zadostiti. Župan gosp. Hribar je na to v govoru naglašal zasluge presvetlega cesarja za razvoj gasilstva, kajti le pod njegovo vlado se je to razvilo do te stopinje, na kateri zdaj stoji. Župan je pozval navzočnike, naj zakličejo presvetlemu cesarju trikrat «Slava», kateremu pozivu so se vsi navdušeno odzvali. Oficijalna otvoritev se je zaklučila z defiliranjem vseh gasilnih društev pred dostojanstveniki, na kar so bili gasilci na dvorišču «Mestnega doma» pogoščeni od strani mestne občine. Radi ogromne udeležbe imeli so gasilci obed po raznih gostilnah. Pri «Zvezdi» bil je tudi banket, h kateremu so bili povabljeni Cehi in Hrvatje, odborniki «Zaveze», zastopniki deželnega odbora, monsign. Tomo župan, stavbena voditelja in drugi. Prvi povzame besedo gosp. načelnik Štricelj in izreče napitnico presvetlemu cesarju. Načelnik «Zaveze», gosp. Doberlet, pozdravi vse udeležnike, zlasti tuje goste in župana gosp. Hribarja, kateremu je v imenu «Zaveze» izrekel zahvalo za zgradbo «Mestnega doma», ter zakliče vsem «Na zdar!» — «Pomoz Bog!» — in «Na pomoč!» Župan je pozdravil vse navzoče, omenjajoč, kako važen faktor je postalo gasilstvo. Imel se je sicer vršiti avstrijski gasilni shod, a beseda se je prelomila, vendar tudi brez tega shoda jo slavnost sijajno vspela. Pozdravil je Cehe v češkem in Hrvate v hrvaškem jeziku, poživljajoč vse, naj ustanovč slovansko gasilno zavezo. Iskreno je govoril o simpatijah in ljubezni Cehov do Slovencev zastopnik «Jednote» gosp. Seidel iz Nachoda. Načelnik gosp. Josip Absac iz Karlovca spominjal se je zaslug gosp. Doberleta za hrvatsko gasjlstvo, ter napii županu gosp. Hribarju, gosp. Doberletu, gosp. Striceljnu in sploh vsem Slovencem. Župan Hribar je napil gosp. Doberletu kot očetu kranjskega gasilstva. Napivali so še: gosp. Kolarič iz Zagreba ljubljanskemu gasilnemu društvu, gosp. Majorič iz Zagreba mostu Ljubljani in deželi Kranjski, Trošt zastopnikoma deželnega odbora, za kar se je zahvalil gosp. svetnik Murnik, ki je napil napredku gasilstva na Kranjskem. Ob 3. uri bile so pred «Mestnim domom» in pred gimnazijo gasilne vaje, ki so pokazale izvežbanost gasilcev. Po vaji odkorakalo se je na Koslerjev vrt k ljudski veselici, kjer se je zbralo toliko občinstva, da ni bilo dobiti prostora. Veselja ni bilo ne kraja ne konca. Godbe in pevci so se v enomer vrstili. Pevcem se je pridružilo še šmartinsko pevsko društvo «Zvon», ki je že pri «Zvezdi» nekaj krasnih pesmi zapelo pod vodstvom svojega pevovodje nadučitelja in skladatelja gosp. Bartla. Le prehitro je prišel čas odhoda, ko so se začela društva z vlaki vračati na svoj dom. Tako se je vršila krasna slavnost, ki ni kazala in imela nikake prisiljenosti, ampak vse je bilo lepo in domače, pa tudi dostojno in nobenemu v spodtiko. Razne vesti in dopisi. Iz Starega trga pri Ložu. Naše prostovoljno gasilno društvo je praznovalo dne 13. avgusta desetletnico svojega obstanka. To praznovanje je bilo praznik za celo našo dolino. Že na predvečer je bila sijajna bakljada po Starem trgu, ter potem serenada v mestu Lož vrlemu županu gosp. Gregor Lahu, kateri je obhajal drugi dan petindvajsetletnico svojega županovanja. Drugi dan zjutraj bila je hudnica. Slavnostnega dne popoldne ob 3. uri odkorakalo je domače društvo z godbo na čelu na slavnostni prostor ter pričakovalo došla društva, deputacije in goste. Došla so sledeča društva: Gasilno društvo iz Postojne, Cerknice, Sodražice, Novevasi, do 40 mož broječe društvo iz Loškega potoka, da celo bratje Hrvatje iz Prezida poslali so deputacijo. Počastili so nas s svojo navzočnostjo tudi gosp. nadzornik gasilnih društev Achtschin, tajnik zaveze gasilnih društev Fran Ks. Trošt in odbornik za Notranjsko gosp. M. Petrič. Med drugimi gosti moramo v prvi vrsti omeniti Njeno Svetlost kneginjo Schönburg-Waldenburg, katera je našemu društvu posebno naklonjena, mnogo odličnih gostov iz Cerknice, Grahovega, Novevasi, vse domače uradništvo in druge veljake naše doline ter ncbrpj občinstva. Vzpored slavnosti otvoril je tajnik Wigele s slavnostnim govorom. Omenjal je ustanovljonje društva, njega prve ustanovitelje, dobrotnike ter povedal kroniko društva tekom desetih let njegovega obstanka. Poročal je o požarih, kateri so nastali tekom tega časa in pri katerih je društvo delovalo. K sklepu je opominjal gasilce k vztrajnosti v njihovem poklicu, spodbujal k pristopanju temu koristnemu društvu ter slednjič zaklical trikratni «Slava» našemu prvemu zaščitniku presvetlemu vladarju. Po slavnostnem govoru nastopili so domači čitalnični pevci, ter zapeli nekaj prav lepih pesmi. Posebno so udeležencem ugajali čveterospevi. Po petju vršila se je tombola, katera je prinesla prav mnogo lepih dobitkov ter tudi blagajni nekaj dohodkov, zatem sc je začela prav živahna in neprisiljena prosta zabava. Mladi svot seje zasukal po prostornem odru, pri različnih mizah si pa slišal lepo domače petje. Slišal se je tudi marsikateri lep govor. Tako je odbornik Peče pozdravil vsa navzoča društva in goste, tajnik zaveze Fran Ks. Trošt pa v lepem, jedrnatem, navdušenem govoru razložil pomen o gasilnih društvih. Oba govornika sta žela burno pohvalo. Le prehitro je minul lepi čas, prehitro je zapustilo solnce naš slavnostni prostor, treba je bilo posebno vnanjim društvom in gostom misliti na odhod. Spremili smo vsa društva, deputacije in goste s srčno hvaležnostjo za tako obilen obisk, čutili smo, kako nas vse bratovsko druži geslo naše: «Bogu na čast, bližnjemu na pomoč». Vsem udeležencem, posebno pa nam, bode ta dan ostal v najlepšem spominu, zapisan bode z zlatimi črkami v kroniki našega društva. Vsem društvom, deputacijam, zastopnikom in gostom, ki so nas obiskali, najsrčneja zahvala in krepki: «Na pomoč!» Naše prostovoljno gasilno društvo je imelo dne 29. junija t. 1. svoj občni zbor, pri katerem je bila med drugim tudi volitev novega odbora. V odbor so bili voljeni: Tomaž Mlekuž, načelnikom; Ivan Štritof, njega namestnikom in blagajnikom; Ferdo Wigele, tajnikom; Franjo Peče, orodjarjem; Ivan Benčina, pobočnikom; Ivan Kandare, kot četovodja brizgalcev; Karol Kovač, njega namestnikom; Andrej Sežon, kot četovodja plezalcev; Josip Žnidaršič, njega namestnikom; Franjo Perušek, kot vodja varuhov; Vekoslav Gabri jan, njega namestnikom. Odbornikom: Ivan Kandare, Franjo Vilar, Jakob Žebre. Gftsilcc. Hruševje-Slavinje. Načelništvo prostovoljnega gasilnega društva v Hruševju-Slavinju jo pozvalo v zmislu § 15. društvenih pravil vse društveniko k občnemu zboru, da se v zmislu § 6. društvenih pravil izvrši potrebna volitev voditeljev in njih namestnikov posameznih oddelkov, volitev načelnika in njegovega namestnika, volitev brizgalničarja in njegovega namestnika ter volitev treh poverjenikov izmed slavnega občinskega odbora. Občni, zbor je bil v zmislu § 15. društvenih pravil vsem društvenikom z okrožnico z dne 10. avgusta t. 1. z dodanim dnevnim redom naznanjen, ter so bili vsi pravilno povabljeni. Po preuredbi posameznih oddelkov prešlo se je k volitvi, in sicer se je pričela volitev pri oddelku plezalcev, kateri so izmed sebe z večino glasov izvolili voditeljem Franca Dolenca iz Slavinj, namestnikom pa Ivana Žužcka iz Razdrtega. Oddelek brizgalničarjev je izmed sebe z večino glasov izvolil voditeljem Matija Dolenca iz Slavinj, namestnikom pa Andreja Lemuta iz Slavinj, ter brizgalničarjem Janeza Colcta iz Malih Brd in namestnikom Franja Sabeca iz H ruševja. Oddelek varuhov pa je izmed sebe enoglasno izvolil voditeljem Matevža Milharčiča in namestnikom Antona Škrjanca, oba iz Hruševja. Vsi pa so izvolili izmed sebe načelnikom Antona Dolenca iz Slavinj in R. Batiča namestnikom. Vsi trije oddelki pa so izvolili izmed slavnega občinskega odbora tri poverjenike, in sicer: gg. Jakoba Turka iz Hrenovic, Hermana Debevca iz Dilo in Filipa Kavčiča iz Razdrtega. Točka III. dnevnega reda se je odložila radi pomanjkanja računskih prilog. K točki IV. o predlogih posameznih društ-venikov, se ni nihče oglasil za predlog, zato se je zaključil občni zbor. I, Žgnr, tajnik Iz Radovljice. Radovljiškemu okraju gre čast, da ve, izmed vseh drugih najbolj, ceniti važnost in koristi gasilnih društev. Od vseh 20 občin obširnega okraja sta le še dve (Srednja Vas in Lancovo), ki nimata še svojih gasilnih društev, tem nasproti pa ima troje občin po dve gasilni društvi (Dovje-Mojstrana, Jesenice-Sava, Bled-Bohinjska Bela). Šest bližnjih društev tega okraja se je zbralo v nedeljo 24. septembra k skupni vaji. Prišla so: Begunjsko pod vodstvom gosp. načelnika Rakovca, Bledsko pod vodstvom gosp. načelnika Rusa, Brezniškopod vodstvom gosp.podnačelnikaTriplata, Kamno-goriško s podnačelnikom gosp. Svetino in Mošenj sko pod načelstvom gosp. Kocijančiča. Vsa društva so bila prav številno zastopana, najmočneje Mošnje z 38 možmi. Pogoji za vajo so bili naslednji: Mesto Radovljica nima vode izven po vodnjakih, ki so pa vsi tako globoki, da jih sesalne cevi ne dosežejo, oziroma da ne dvignejo vode iz globočin. Pod mestom so korita in beček, ki so pa vsi brž izpraznjeni, ako se jih loti količkaj močna brizgalna. Dolgo zaželjenega vodovoda le še ni in tako je mesto Radovljica s podobčino Predtrg vred hudo izpostavljeno nemilosti sovražnega elementa. Zadnji čas ustanovilo sejo uprav v bližini mesta kar troje gasilnih društev in skupna dolžina njih cevij bi že zadostovala, napeljati vodo iz Save v mesto. Toda kaj, ko niso vse brizgalne takoj na mestu, odvrne nam morda ta ali oni. A spominjajo se domačini ognja pred leti tam za cerkvijo, ki je pretil uničiti ves Predtrg in grozil tudi mestu. Na mah sta prileteli takrat oddaljenejši požarni hrambi iz Bleda in Begunj, in še preden se je vnel slamnati krov sosednje hiše, bili sta pri delu gotovi obe. Toliko ložje se bodo razvila v sili združena bližnja in oddaljenejša društva po lepi cesti navzdol do Save in naša brizgalna imela bode vode dovolj za polna dva curka. To dokazati je bil namen vaje. Poskus se je popolnoma posrečil. Voda je rabila do železniško postaje, kjer je delovala Mošenjska brizgalna, to je do daljave 600 m in visočine 65 m le 15 minut in dalje preko kamnogoriške in radovljiške brizgalne na vrh strehe 10 minut, toraj skupaj 25 minut na visočino 92 m in daljavo 1140 m. Pri odstranjenju nekaterih nedostatkov, koje spodaj navajamo, dal bi se ta čas še dokaj skrčiti. Kakor je namreč vsaka vaja, ako je stvarno uprizorjena, podučna, tako smo zajeli i pri tej priliki nekaj upoštevanja vrednih naukov. 1.) Begunjska brizgalna, ki je zajemala vodo iz Save, dajala je vode še do 30 m visoko. Tako je prišlo, da je časih prekinila, ker jo moštvo precej trpelo. Bolje bi bilo, da bi bila begunjska brizgalna samo črpala in brezniška, ki je bila druga, iz njene (begunjske) brente zajemala, ali pa da bi bili obe pri vodi in menjaje se dajali vodo blejski brizgalni, ki je bila kot tretja vsporejena. 2.) Sesalno cev bode treba prihodnjič vložiti na gornjo stran mosta, kjer je voda mirnejša, kajti deroča voda ne da nikdar toliko množino v brizgalno ko tolmun. 3.) Proga, na katerej so ležale cevi, da se skrajšati, in ker imajo vsa društva dokaj cevi, zadostovale bi prvi hip štiri brizgalne. Ako jih dojde več, odpošlje se ena na pomoč k Savi, druge pa, kar bi jih bilo več, bi brizgale vodo, ki se jim iz vodnjakov nanosi. Pri tej priliki bodi pohvaljena točnost, s kojo so došla sosedna društva in ki je naredila na vse gledavce najboljši utis. Vaja je bila napovedana ob eni uri in ob >/42. uri so bile razvite cevi od Save do mesta. Čakalo seje potem, daje minilo cerkveno opravilo, koje je gosp. dekan itak določil za pol ure poprej. Ko je minilo in je zavelel sedanji načelnik radovljiški gosp. Pristavec • vodo daj», razlegali so se v dolino rogovi vseh brizgaln in prva je pričela svoje delo. Polni curek Savine vode raz streho sredi mesta je pozdravilo vse občinstvo z vidnim veseljem, osobito pa domačini, preverjeni, da imajo v sili vsaj tem načinom zagotovljeno dospevanje potrebne vode, preden se zgradi rezervoar, kar bode vsekako — kakor kaže — še pred vodovodom potrebno. Po vaji se je vršilo detilovanje društev pred dostojanstveniki gasilstva, uradništva in meščanstva, kakor se čuje, vobče zadovoljstvo. Mili gostje so ostali potem še dolgo v mestu, kjer je svirala na trgu domača godba. Improvizirano srečkanje pa je doneslo domačemu društvu znaten dohodek. Počastili so veliko vajo priljubljeni nadzornik zaveze gasilnih društev, gosp. A. C. Achtschin, načelnik ljubljanskega gasilnega društva gosp. Stricelj in iz Novega mesta gosp. načelnik Guštin, dalje zastopstva iz Škotjeloke, Jesenic, Save, Koroške Bele in Gorij, ter mnogo odličnega občinstva domačega in iz okolice. Prostovoljnemu gasilnemu društvu v Radovljici pa, ki je v tako kratkem času zmoglo stvari, katerih bi se prej nihče ne bil nadejal — veliki gasilni dom, 20 mož broječo godbo in zastavo — čestitamo, da tudi tako vestno skrbi za varnost svojih someščanov. —- Postojna. Dne 29. septembra t. 1. ob polu 3. uri zjutraj je naznanil Jan. Perko iz Postojne, da je proti severu velik požar. Gasilno društvo postojinsko je odrinilo že ob */4 3. uri z 29 možmi in brizgalno od doma. Gorelo je v vasi Strmec, občina Postojna. Vbrala se je sicer slaba, vendar bližnja pot čez Bukovec proti Strmci. Načelnik g. Petrič, cevovodja in vodja prvega oddelka šli so naprej, da bi pregledali situacijo in kje je voda. Nasproti jim pa pride 80 do 90 cm visok medved, v bližino 10 korakov; začeli so trobiti in z lučjo mahati, da bi žival prepodili, a ista sc za to ni brigala, marveč pot vbrala vidno pred njimi naprej. Ko gredo tako skoraj poldrugi kilometer, se mrcina ustavi in obrne proti gasilcem, a ti so zažgali ob potu ležeči kup drv, in to je prepodilo medveda v goščavo. Prišcdši z brizgalno ob 4. uri v Strmec pričeli so takoj delati, in delalo se je brez preneha do polu 7. ure popoldne. Rešila se je ena hiša sredi vasi, in 12 gospodarjem seje rešilo toliko, da ogenj ni prišel v stanovanje. Nesreča je velika, ker je pogorelo 18 gospodarjev, a zraven je našla smrt v dimu žena Podboj Lovrenca, stara 40 let; dalje je zgorela ena krava, štiri prešiči, in pet prešičev se je moralo zaklati vsled poškodb, poleg tega mnogo kuretine. Ogenj je nastal v hiši, ki je last kneza Windischgrätza. Skupno sc ceni škoda na 57.700 gld., a zavarovani so za 14.360 gld. pri raznih zavarovalnicah. Postojinskemu gasilnemu društvu je prihitelo v pomoč gasilno društvo iz Landola z 20 možmi, ki se je stoprav ustanovilo in pridno delovalo do 2. ure popoldne. Da bi bila nočna straža bolje in rednejšo oskrbovana, bi se lahko pol ure prej prišlo na pomoč, in pol ure je v takem slučaju veliko. Vič-Glince. Naša občina je v spomin 50 letnice vladanja Nj. Veličanstva presv. cesarja Franca Jožefa, po vspodbudi gosp. župana Andreja Mesesneva, letos povečala naš gasilni dom in napravila zraven stolp za sušenje cevi. Gasilni dom je pripraven sedaj tem bolj, ker zamoremo vse orodje, ki veliko stane, v njem primerno spraviti. V prvem nadstropju imamo zborovalno sobo, ki služi obenem, da je v njej spravljena društvena obleka. Veliko je bilo stroškov, a vendar se jih občani niso ustrašili, ker uvidevajo potrebo in cenijo gasilno društvo. Naj bi tudi drugod županstva to posnemala, da se hrani drago in potrebno orodje v poštenih shrambah in ne v kaeih hlevih. Načelniki naj vplivajo na občane z besedo, saj je to le njihova korist in lastnina in ne posameznih društvenikov. Po dolgotrajnih prepirih se je naše društvo zopet okrepilo in izvolilo novo načelništvo, ki nam je porok, da stvar vzame resno v roke in ne bode sebično. V odbor so po novih pravilih voljeni: Ivan Jenko, načelnik; Franc Mulič, podnačelnik; Franc Klemenčič, tajnik; Franc Bernik, blagajnik; Avgust Knez, Janez Tanče in Janez Pogačar, odborniki; Franc Lojar in Anton Svetlič, namestnika. Dne 10. septembra imeli smo požar; treščilo je v šupo polno sena. Delati nismo mogli precej, dokler ni prišlo ljubljansko gasilno društvo na pomoč, ker je bilo treba napeljati vodo 800 m daleč. Delo je trajalo dve in pol uri, ter se je ogenj omejil. Pri požaru se je poškodoval s sekiro neki ljubljanski gasilec na nogi, a vsi bodo pomnili ta požar, ker so bili do kože premočeni. Na pomoč! Ivan Jenku. V tekočem letu so se dovršili in blagoslovili poleg «Mestnega doma» v Ljubljani še gasilni domi v Škofljici, Trebnjem, Bohinjski Beli in Beli peči. Dal Bog, da bi se gasilni domi pomnožili tako, da ne bode nobenega gasilnega društva brez gasilnega doma. Občine, ganite se, ni treba ravno palač, samo priproste prostorne shrambe, kjer bo spravljeno popolnoma v redu gasilno orodje. Novo gasilno društvo se je ustanovilo v Šeiit Rupertu na Dolenjskem. Gospod Josip Absac, načelnik gasilnega društva v Karlovcu, poslal nam je od njega izdano knjigo: «Spomenica na 25 fso-dišnji obstanak dobrovolj noga vatrogasnogn društva v Karlovcu». O tej knjigi spregovorimo v prihodnji številki. Vsem gasilnim društvom! Na razna vprašanja radi zavarovanja gasilcev proti nezgodam zamore podpisani zavezni odbor sledeče naznaniti: Neka zavarovalnica je pripravljena, posamezne gasilce potom zaveznega odbora zavarovati proti nezgodam, ki se pripete v službi in javnih nastopih, pod sledečimi pogoji: 2000 gld. za slučaj smrti, 2000 » » » stalne invaliditete, 1 » na dan za prehodna poškodovanja. Premija za to zavarovanje znaša za gasilca 1 gld. 00 kr. na leto; rok za vplačevanje je določen na tri mesece. Načelništva gasilnih društev naj vprašajo svoje ude, ako bi pristopili isti k takemu zavarovanju, in naj blagovole podpisanemu odboru vsaj do 30. novembra 1895) naznaniti vspehe v tej zadevi. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1899. Odbor zaveze gasilnih (lrnštev. Zahvala. Prostovoljno gasilno društvo v Radovljici zahvaljuje tem potom najprisrčneje vsa bratska društva, ki so v tovariški svoji ljubeznivosti sodelovala pri za naše mesto in Predtrg prevažni vaji dne 24. septembra t. 1.; osobito izreka toplo zahvalo tovarišem iz Bleda, Breznice in Kamne gorice, da so kljub oddaljenosti prišli tako točno ob zgodnji popoludanski uri, mošenjskim gasilcem za toliko udeležbo in posebno begunjskim za njihov veliki trud pri vaji. Dalje zahvaljuje za prisostvovanje in nasvete gosp. nadzornika Achtschina, kakor tudi načelnikoma ljubljanskemu in novomeškemu gg. Štricelju in Guštinu za izkazano počaščenje, preč. gosp. dekanu radovljiškemu, ki je blagovolil opraviti po-poludansko cerkveno opravilo pol ure popred, gosp. c. kr. okrajnemu glavarju za naklonjenost in med deiilovanjem nabrano svoto, ter gosp. Otonu Homanu v Radovljici za brezplačno posojene konje. Končno zahvaljujemo prav iskreno vsa bratska društva po okolici in onemu v Škofji loki, ki so po svojih odposlancih pripomogla, da je imela zanimiva in poučna vaja tudi svojo prijetno stran. V Radovljici, dne 25. septembra 1899. Lovro Pristnvec s. r., tč. načelnik. Vinko Resman s. r., tč. tajnik. Hngoit Roblek h. r., tč. blagajnik. j=Tj=li=Ii=Ipg=Jr=Jr=Jr=if^Ir Ces. kr. priv. tvornica strojev, brizgalnic, cevij in ognjegasnili predmetov, prva moravska tkalnica cevij in pasov R. A. Smekal v Czechu pri Prostejovu podružnice: Zagreb - Praga - Smichov odlikovan s 112 svotinjnmi, častnimi diplomami 1. t. d. priporoča sc za nabavo vsakojakih brizgalnic, gasilnega orodja, pasov i. t. d., kmetijskih strojev, peronospora-brizgalnic po najnižji ceni kakor v lastni mehanični tkalnici tkane cevi najbolje vrste po zdatno znižanih cenah. Postrežba je točna in solidna, pod ugodnimi plačilnimi pogoji na obroke. — Jamčenje za brizgalnice 5 let. S spoštovanjem Podružnica R. A. Smekal — Zagreb. mm " "" • " ".................................... |i=jr==Ji=ir=|i^r^ir^r^i^r=j|=ir==ii==ir==ii==jr==Ji V v •s -* V v \n v \t J. C. Gerber trgovina s papirjem in knjigoveznica Kongresni trg Ljubljana Kongresni trg ima vse uradne knjige v.a gasilna društva v zalogi, in sicer: A. C. Achtschin «Vežbovnik» . . . 1 K — v Osnovnik...........................3 » 10 » Službeni zapisnik..................3 » 10 » Blagajniška knjiga.................1 do 2 K Zapisnik 1 > 2 » \t v •> <• v V \H *> ^ V v I. gornje-avstrijska naprava gasilnih orodij ln opravo Konrad Rosenbauer v Linču (Gor. -^Trstrijslro). Sesalne brizge vsacega sestava. Strešne, kljukaste, vtikalne in mehanične pomikalne lestve. Vsakojaka oprava za plezalce in šarže. Razsvetljevalne priprave in glasbila. Sa,nitetu.e oprave dimne l^rinlce. Izvrstne konopne cevi neprelcosljive dobrote. Onilniki zastonj in poštnim' prosto. Olajševalni plur i I n i pogoji. JauiHlvo 5 lel. .lamsivo 5 let. C. kr. privileg. tovarna brizgalnic, črepalnic in drugih strojev R. CZERMAK-A v Toplicah (Češko) dobavlja brizgalnice vsake vrste, hidrofore in vse drugo ognjegasilno orodje. Najugodnejši plačilni pogoji. Založil odbor zaveze kranjskih gasilnih društev. — Tiskala Kloinmayr & Hamberg v Ljubljani.