V LJubljani, dne 13. marca 1913. Svet se hitro vrti. Včasih pravijo, da mora vsak, kdor Oočc politiko razumeti, rad zemljevide in ccmljepisne karte študirati. Še bolj pa se nam zdi potrebno, da se študira, kako se te karte hilro spreminajo in kako se v kratkem času meje in oblike posameznih držav menjajo druga za drugo. Pred sto leti jc en sam mož, Napoleon, evropsko karto popolnoma izpremenil. Države so izginile, iker je on tako hotel, nove so nastale, ker jih jc on priklical v življenje. Priznati pa moramo, da nove izpremembe niso imele dolgotrajne veljave. Ko je padel on, je padlo "ovečini tudi njegovo delo. Toda jkesneje so se pa iz narodov in držav samih razvile moči, ki so z veliko vztrajnej-Rim uspehom izpremenilc zemljepisne karte na svetu. Ni treba človeku bili še starcu, da se spominja novejših izprememb v leni oziru. Ljudje, ki so se takrat rodili, ko je naš cesar začel vladali, so starejši, kakor je nemško cesarstvo, ki je nastalo leta 1870., starejši kakor naša Avslro-ogrska država v sedanji obliki, ki je na-jslala leta 1867., starejši kot francoska re- f>ub)ika od leta 1870., kakor zedinjeno talsko kraljestvo, kakor Rumunija, Srbija ,v sedanjem obsegu, Bulgarija in portugalska republika. Stari še zdaj živeči ljudje So se rodili, predno se jc grško kraljestvo rodilo, preden se je rodila Belgija, preden se jc liolandska ločila od Belgije, Švedsko od Norveškega, Portugalsko izpremenilo v republiko, preden so Burbone izgnali iz Neapelna, in našo državo iz Benetk. V času, ki ga doseže marsikateri človek v svojem življenju, se je Španska izpremenila iz monarhije v republiko in zopet iz republike v monarhijo, Rusija se je silno povečala, Danska se je okrepila, evropska Turčija je propadla, V Aziji, Afriki in Ameriki so se izvršile največje izpremembe, Rus ima danes v oblasti severno Perzijo, Mon- golska je lakorekoč že njegova, do Tibeta in Afganistana sega njegov vpliv in s tem se razdira nekdaj tako mogočno kitajsko cesarstvo, ki se je po štiritisočletni dobi izpremenilo pred kratkim v republiko. Japonska sc je med tem razvila v moderno državo. Premagala je Rusa. Poslala je mogočna na svelu s svojo trgovino, pa tudi s svojo armado in s svojim brodovjem. Brazilsko cesarstvo sc jc izpremenilo v republiko, Afriko so si evropejski narodi skoraj celo že razdelili. Vse to kar smo sedaj povedali, se je zgodilo v dobi enega življenja. Mnogo ljudi živi, ki so vse to doživeli. Včasih ni bilo tako. Tako naglih in velikih izprememb, kakor kaže zadnjih 60 do 70 let, prej svet ni poznal. Nobena reč ni, smemo reči skoraj, tako malo trdna, kakor so meje držav in dežel na zemljepisnih kartah. Če nam, ki se nc samo v svojo korisl, marveč tudi v korisl države in vladarske hiše polegujcmo za to, da se zje-dinimo s Hrvati v eno samostojno avstrijsko pokrajino, modrijani kažejo na karto in pravijo, da so meje med Kranjsko, slovensko Koroško in Štajersko, da je Primorska in Dalmacija druga dežela, da spada Hrvaško s Slavonijo v drugo državo, potem mu pomolimo pod nos izkušnje, ki nam jih kažejo zadnja leta in ki smo jih ravno prej navedli. Živi, krepki, odločni narodi gredo preko vseli zemljepisnih mej dalje. Mi le želimo, naj bi se nujna potrebna sprememba mej naše države izvršila mirno in naj bi začasa zarisala, kakor je prav, trezna državniška pamet, ne pa krvavi meč, pravilne meje, Zdaj je Evropa razdeljena v dva tabora. Na eni strani imamo Irozvezo, ki se jc letos zopel obnovila in ki obsega Av- strijo, Italijo in Nemčijo, na drugi strani pa zvezo med Francijo in Rusijo, kateri se je pridružila tudi Angleška. Pravijo, da te zveze vzdržujejo v Evropi mir. Dogodki zadnjega časa so pa pokazali, da je najmanjša stvarca v stanu ta mir spraviti v največjo nevarnost in zanetiti veliko evropsko vojsko z vso njeno strašno grozo. Zavoljo Maroka, ki ga je hotel Nemec braniti Francozu, je čisto malo manjkalo, da se ni vnela vojska med Nemčijo in Francozi, katerim bi bili tudi pomagali Angleži in gotovo tudi Rusi. Zdaj ob vojski na Balkanu sc je prav velikokrat sodilo in trdilo, da se svetovna vojska ne da preprečiti. Če bi bila nastala vojska med Avstrijo in Rusijo, bi bili Nemci prišli nam pomagat, Angleži in Francozi bi pa podpirali Rusa. Tudi prihodnjost ne kaže posebno veselega lica. V Nemčiji vidimo, da se vedno bolj odmikajo od nas in da iščejo prijateljstva z Rusijo in Angleži. Kdor bere nemške liste pazljivo, pride na to, da jih je na Nemškem že prav mnogo resnih ljudi, ki nc zaupajo več na obstoj naše države in ki vsled tega tudi nič ne cenijo naše zveze z Nemčijo. Lahi so pač sedaj na videz nam prijazni in laški zunanji minister je nedavno celo proslavljal avstrijsko in laško zvezo. Toda ta reč jc samo prehodna. Lahom je na tem, da na vzhodni strani Jadranskega morja dobe v samostojni Albaniji svojo podpornico in zaveznico. Za to Albanijo se je pa vsled strahu pred slovanskimi narodi tako strašno vlekla avstrijska po'ilika v svojo gotovo ogromno škodo. Dokler torej ta reč ni rešena, je umljivo, da se Lah veseli našega truda, s katerim v njegovo korisl zidamo veliko Albanijo. Ko bodo pa razmere na Balkanu urejene, bo Lah kmalu proti nam delal politiko v Albaniji in, če bo proti-slovarska misel v Avstriji še vedno tako na vrhu, kakor jc zdaj, tudi med slovanskimi državami na Balkanu. Lah ima zdaj Tripolis, zalo mora ludi skrbeli, da si ohrani svojo prosto pot po Sredozemskem morju. V ta namen mu pa kaže iskati prijateljstva ne z nami, ampak s Francozi in Angleži. Pozabili tudi ne smerno, da laški apeli', po Južnih Tirolah in po našem Primer,u s Trstom in Reko vred ni nič manjši nego je bil. Par mesecev predno je Lah napadel Turka v TripoHsu je tudi zagotavljal, da je s Turki prijatelj. Mir, pravijo, cla delajo imenovane zveze med državami. Ta mir je drag in strašen. Nemci hočejo v enem letu izdati 1009 milijonov maik za vojaške namene; Francozi se z vso silo pripravljajo na to, da bi povečali število vojaštva in se pripravili z več stotinami milijonov frankov, seveda za mir. Na Angleškem sc je začeio novo gibanje za zračno brodovje, ki bo tudi. požrlo veliko milijonov. Rus ustanavlja dva nova kora v svoji armadi; naša država tudi krvavi na vseh koncih za vojaške namene. Politika zadnjih časov nas je stala gotovo do 500 milijonov kron; pri tem neštevilnih kantov in gospodarskih propadov niti r.e računamo. Pravijo, da dobro oborožena država vzdržuje mir. To pa ve ja samo do neke gotove meje. Država, ki se opira samo na vojaštvo, je slaba, ker večja sila jo premaga. Vsled tega mora priti Evropa, in sicer kmalu, do meje, preko katere se oboroževanje več nc sme nadaljevati. Sama ena misel more rešiti Evropo velikih vojsk, katerih prav za prav nikdar konec ne bo, če pojde tako dalje, in ta misel je, vse evropske države in po'eg njih še velike omikane države po drugih delih sveta naj se združijo med seboj zato, da si zagotove skupni mir, da se s tem osvobode ogromnih neznosnih vojaških bremen in da pripravijo ljudstvu potrebno svobodo, v kateri bo mirno in uspešno lahko opravljalo svoje delo. Av-sfri a jc bolj kot vsaka država poklicana, da zastopa to misel. Med svojimi narodi naj uvede pravičnost in enakopravnost, potem bo lahko v Evropi nastopila in rekla: Jaz vam dajem zgled, kako je mogoče, da se najrazličnejši narndi med seboj p-ija-telj^ko razumejo. Kakor je mir med na-rc:a v eni državi mogoč, seveda samo na podlagi popolne pravičnosti, tako je tudi mogoč mir med raznimi državami. Naj bo ze enkrat konec strašnih, mučnih skrbi, katere tarejo evropske narode, ko gledajo. kako se iz njihovih žuljev vlivajo vedno nov., vedno večji lopovi in kako vsakega človeka pr. njegovem mirnem delu s'ra-iita bajonet in puška. 88B3Sai3E88fflS;B!8BgSS853p521 kbw>iPolitimi ^ l2^žaBBa^slKSSfiBBSEEB8S3SESS2SSaagEgagg!SaEaSEffiSS' V0.1NI DOGODKI NA BALKANU. Janina padla. — Tudi Grki enkrat nekaj dosegli. Nekako nenadoma je prišla vest da so Grki dne 6. t. m. osvojili Janino. , , namreč doslej na suhem še uo-benkrat niso izkazali. Pred Turkom so Je preradi bežali iu tudi pri Janini sami so doživeli par sramotnih porazov L mboli čudno jc torej, da so jo osvo- Janina leži čisto blizu grške meje in Grki so poslali proti nji brž v začetku vojne svoje čete, a ji doslej niso mogli do živega. Pravo obleganje sc je začelo, ko je prišel prestolonaslednik Konstantin iz Soluna s svojo vojsko, /branili je bilo sedaj pred Janino do 70.000 Grkov. Pomen padca Janine. Veseli pa so zavzetja'Janine tudi drugi zavezniki, ker bodo imeli lažje stališče pri sklepanju miru. — Posebno veseli so Srbi. Prvič, ker jo s tem zadobila samostojna velika Albanija, kakor jo hoče Avstrija, hud udarec in je postala skoro nemogoča. Drugič pa, ker bodo Grki sedaj najbrž ob sklepu miru dobili toliko sveta, da bosta Srbija in Grčija mejili na škodo Bulgariji, ki se je obe bojita. — Ugled Grkov, ki so si ga z zavzetjem Janine pridobili, bo nekoliko škodoval Bulgariji, ker bodo Grki bolj oblastno zahtevali širše meje ob sklepu miru. Na drugi strani pa koristi to tudi BuHrurom, ker bodo imeli lažjo stališče proti Turkom. Mirovanje na drugih b jiščib. Z drugih bojišč ni nikakih poročil in še lista, katera so, poročajo le o mirovanju. Baje ovira mraz in sneg, ki je letos tam doli nenavadno debelo zapadel. Videti pa je tudi, da so zavezniki bojev naveličani in da vse pričakuje skorajšnjega mini. EPUGE NOVICE S BALKANA. — GLASOVI O MIRU. Posredovanje velesil za mir. —— hfeva zaveznikov. Za mir so se sedaj zavzele tudi ev-ropejske velesile. Turki so jih naprosili, naj posredujejo v glavnih mestih balkanskih držav, da se začno spet mirovna pogajanja. In res so se pretekli teden poslaniki velesil obenem v Sofiji, v Atenah in Belgrudu ponudili, da hočejo posredovati, čc so balkanske države voljne. Brž so sc začeli dogovori med zavezniki, ker hočejo čisto skupno postopali. Pravijo, da podrobnih pogajanj s Turki ne začno prej, dokler Tnr-Skadra in Odrina ne jzroče in ne ki podpišejo glavnih določil miru. Zahtevali bodo pa gotovo tudi vojno odškodnino. Junak Kašhandžiev. — Turški vlak. — Plačilo. Za svoja junaška dela pa Bulgari tudi zaslužijo odškodnino. Kaki junaki so, je pokazal vojak Kaštrandžiev. Jakrat., ko so Bulgari po zavzetju Lo-zengrada podili Turke, so se ti bali, da Bulgari brž obkolijo Odrin. Zato so hiteli pošiljal živila in streljivo v mesto. Kn lak vlak ni mogel več v mesto* prišel je prepozno. Bežal je torej nazaj' v Carigrad. Toda zvedela je zanj bul-garska predslraža. Brž so štirje prostovoljci na. tiru in odvijejo tračnice, da mora vlak s lira. Pes, vlak pride, pa-!. s. " "ui štirje junaki so izgub-ijovii. 1,,1-ki planejo po njih; trije so brž mrtvi, četrti Kaštrandžiev ranjen ubeži. Junaštvo teh štirih Bulgarov jo odvzelo Turkom 84 topov, ki so so peljali z vlakom in drugih stvari, tako da je bila vrednost do enega milijona. A Kaštrandžiev, četudi ranjen, so spet izkaže. V boju, nastalem sedaj s Tin ki, je težko ranjen stotnik in bežeč Turek ga hoče na konju odpeljati. Tu. skoči Kaštrandžiev, ki je ležal ranjen na tleli, pokonci, zahode Turka in nese, stotnika iz boja. — Dobil je sedem smrtiioncvarnih ran. A ker jc bil tako junaški, so tudi zdravniki nanj posebno pazili in jo ozdravel, le eno rebro jc izgubil. Za plačilo, da je vlak ustavil, jo dobil dol plena, namreč 27 tisoč kron. POLITIČNE VESTI IZ TUJINE. Sli,vnesti v Rusiji. — Manifest. — Po« miLišč.nja. — Značilno dejstvo. V Rusiji praznujejo tristoletnico rusko vladarske hiše Romanovih. Vladarji iz te rodbine so napravili Itu-sijo tako mogočno kot. je dandanes, zato se Rusi po pravici vesele. - Da jo Rusija res mogočna in vplivna, kazi jo posebno politični dogodki zadnjih časov. Kako je Rusija rastla in napredovala, to opisuje tudi cesarjev oklic, mamic s! na ljudstvo. Ta manifest so prebrali po vseh cerkvah ljudstvu. Ob priliki tega jubileja je ruski car iz svojega velikanskega premoženja daroval okrog 50 milijonov tudi za. potrebe kmečkega ljudstva. Važno jo dalje to, da se je izvršilo veliko po miJoščenj zločincev, ki so jim kazen ali čisto odpustili ali vsaj zmanjšali. \ manifestu je vse iznenadilo dejstvo, da car nič nc omenja, da hočejo odpustiti z meje vojaštvo domov. Mnogi so boje, da je to slabo znamenje iu da je upanje na mir prezgodnje. Kdaj se izvrši razoroženje? Sedaj ie preteklo že več tednov, odkar so govori, da odpošljejo vojaštvu domov. Izdali so že razne ukaze v tem oziru, a le sc nič ni. V Galiciji je bilo pripravi jenih že mnogo vlakov, da. odpeljejo tisočo in tisoče rezervistov domov, a zadnji čas jo vse zastalo. ne ve sedaj natanko, kdaj se iz-mobilizacija. Ni hči vrši < OfflRSKE HOMATIJE. Volilna reforma. Proli volilni reformi so socialni demokratje v Budimpešti pripravljali velikanske demonstracije. Toda vlada je bila na to pripravljena in je napovedani dan stalo p0 budiinpeštanskiti ulicah (oliko vojaštva, da je socialnim demokratom upadel pogum. Samo na trgu pred parlamentom je stalo osem stolnij vojaštva. Socialni demokrat je, ki so prej rekli, da gredo demonstrirat, naj se zgodi, kar hoče, so izdali samo pohleven oklic na svoje pristaše. --Splošno se smatra to za velik poraz sot ijev. - Druga stranka, ki je proti nov. voh I ni reformi, jo opozici ja. Tudi "'I »'■ so pričakovali kravalov — v zbor- niči. A opozicijonalni poslanci so vedeli, da ;jc vse zastonj in so dostojno protestirali proti volilni reformi, ki jo-ie slepilo, in potem sc niso udeleževali razprave. Volilna reforma bo kmalu sprejeta, ker ji ne sme nihče nasprotovati, če hoče biti varen življenja. .Je pa v resnici taka, da jc zasmeh vse človeške pameti in so upravičeno vsi proti nji. Ne gre se namreč za nič drugega, kakor da sedanja večina obdrži večino. Posebnost prve vrste je, ila sme vsak volili šele s 30. letom. IZ DRŽAVNEGA ZBORA. Socialni demokratje in rezervisti. V seji državnega zbora dne ti. I. m. so socialni demokratje vložili predlog, naj vlada brž stori potrebne korake, da bo vojna uprava odpustila rezerviste domov. Soc. demokratje pa tega predloga niso stavili iz ljubeznido rezervistov, ampak, ker so sc hoteli v razpravi norčevali nemoteno iz Avstrije. Ker so druge stranke uvidele nakano socialnih demokratov in se vsi zavedajo, koliko lahko socialisti škodujejo ugledu države, so bili vsi proli predlogu. Proti so tem lažje glasovali, ker ta-I i predlogi tako ali tako nikdar ni-iDiijo uspeha. Finančni odsek. Finančni odsek se bavi še vedno s finančno reformo, z vprašanjem, kako iKJpraviti rod v državnem gospodarstvu. Sedaj razpravljajo o podrobni razdelitvi državnih prispevkov deželam. To je važno za vse dežele, tudi za Kranjsko, ker bo potem liberalno kričanje o slabem gospodarstvu na Kranjskem vsak še lažje pregledal. Tudi loj prekoristni stvari mečejo socialni demokratje polena pod nogo in ovirajo posvetovanja, kakor morejo. H« f ieftafr MM mmk__Lmm gaji V deveti deželi. U angleščino po Hitler llnggardu provcl X. M. (Dalje.) Najznamenitejše pa, kar je imel na sebi, je bil oglavni okras iz nojevih peres, ki jo bil pritrjen na bradi, držal pred ušesi do čela in mu tako popolnoma obdajal obraz. Okoli členkov je nosil črno rese i/, las, iznad gornjega dela moč so mu pa štrlele dolgo ostrogo. Taka jc bila oprema masajskega el-morana, ki je stal tamkaj in opazoval našo približevanje. Te opravo ni mogočo primerno opisati, treba jo je videti. Medtem ko smo sc mi obotavljali, kaj bi storili, so jc masajski bojevnik vzravnal visoko pokonci, stresel s sulico proli nam in izginil. »Malo!« jo vpil Vojnovič iz drugega čolna. »Naš prijatelj voclja karavano ie dobro držal svojo besedo in naščuval Masajco proti nam. Ali mislite, da bi bilo varno iti k bregu?« Po mojih mislih bi nc bilo kar nič varno; ali na drugi strani pa zopet nismo imeli pripravo, da bi kuhali v čolnih, ter tudi nobenega takega živeža. Bilo jc tedaj težavno se odločiti, kaj bi bilo najbolj pametno. Naposled nam je Umslopogas pomagal iz zadrege s tem, da se je ponudil, da gre re-kognoscirat (poizvedovat po sovražniku). Kakor kača se jc splazil v grmovje in izginil, mi pa smo z napeto pozornostjo čakali njegovo vrnitve. Cez pol uro sc je povrnil in sporočil, da ni nikjer videti kakega masajskega voj-nika, pač pa je našel prostor, kjer so pred kratkim taborili. Po raznih znamenjih je sklepal, da so morali nekako prod eno uro oditi, tisti bojevnik pa, ki smo ga mi'videli, jo bržkone osta t zadaj, da opazuje naša gibanja. Z ozirom na to smo se podali na suho. Postavili smo stražo, skuhali večerjo in poveeerjali. Po večerji smo na-tančno razmoirivali naš položaj. Samo-posebi bi bilo mogoče, da bi prihod tega Masajca nc bil z nami prav nič v zvezi, ampak da je bil samo eden od tolpe, ki se je podala plenit in morit. Naš prijatelj konzul nam je pravil, da se nekaj takega namerava. Toda ko smo se spomnili grožnje karavanskega vodnika ter razmišljali o načinu, kako nam je Ia bojevnik žugal s sulico, se nam jo zdelo prav verjetno, da ta tolpa lazi za nami in čaka samo priliko, da pade po nas. Dvoje nam je bilo mogoče storiti: iti naprej ali iii nazaj. Poslednje smo kralkomalo zavrgli, saj je bilo docela jasno, da nas na povratku čakajo enake nevarnosti, kakor če gremo naprej. V takih okoliščinah se nam seveda ni zdelo varno prenočevati na bregu, zato smo se vrnili v čolne, odveslali na sredo reke, ki ni bila posebno široka, ter se s pomočjo velikih kamnov na vrveh usidrali. Tukaj so nas hoteli komarji kar žive požreti; ti komarji in skrb za naš položaj mi niso dali spati, cločim so vsi ostali smrčali kljub vsem napadom krvoločnih živali. Ležal sem zbujen, kadil svojo pipo ter razmišljal (o in ono, večinoma seveda, kako bi mogli prekaniti te inasajske lupežnike in jim uteei. Pila je krasna noč in mesec jc svetil, in kljub komarjem in veliki nevarnosti, da dobimo mrzlico, ker smo spali na takem kraju, sem docela pozabil, da som dobil krč v desno nogo vsled skrčenega ležnnja v čolnu. Mesečni žarki so sc igrali po gladini tekočo reke, ki je neprestano hitela mimo nas proti morju in sc svetlikala kot široka, dolga srebrna proga. Na naši levici, na drugi strani reke, se jc nahajal majhen peščen zaliv; tukaj sem uzrl postave neštevilnih antilop, ki so prišle pit. Naenkrat se za-čujo silno rjovenje in živali sc spuste v divji beg. Čez nekoliko časa žc zagledam orjaškega leva, ki je tudi po svoji večerji prišel tolažit žejo. Kmalu je odšel. Nekaj časa ie bilo zopet mirno; a kmalu zopet začujem malo višjo nad nami pokanje dračja in čez nekoliko minut se komaj dvajset korakov od mene dvigne iz vode ogromna črna stvar in glasno zasopc. Bila jc glava povodnega konja. Zdajci so zopet skrije pod vodo in sc zopet prikaže komaj pot korakov od mene na površje. To je bilo vsekakor preblizu, da bi mi ne bilo vsaj nekoliko zatrepetalo srce, in to tembolj, ker sc jc gorostasni mrcini jasno bralo z obraza, da bi bila rada izvedela, kaj neki so naši čolni in kaj se nahaja v njih. Zverina je odprla svoja orjaška usta, mislim, da radi tega, da bi mi razkazala svoje krasne, ostro zobe. Nisem si seveda mogel kaj, da bi me ne zazeblo po kosteh, ko sem pomislil, kako lahko bi nas zdrobil s čolnom vred, čc bi lc enkrat pošteno ugriznil. Zo so mo je lotila želja, da bi mu poslal za spomin eno kroglo iz svoje mogočne puške; ko sem si pa stvar nekoliko bolj premislil, sem ga sklenil pustiti na miru in streljati lo v slučaju, če bi nas napadel. Naredil sem pametno. Nenadoma se je zopet potopil tiho kakor prej in se ni več pokazal. Ko sem se prav v tem trenutku ozrl proti bregu na desno, se mi je zazdelo, da sem videl med drevjem premikati se neko temno postavo. Zelo dobre oči imam, bil sem prepričan, da je moralo nekaj biti; ali pa je bil to ptič, ali zver, ali človek, tega nisem mogel reči. Tisti trenutek pa je temen oblak zakril mesec in postava je izginila, a istodobno se je v isti smeri začela Oglašati sova, iltisi so bili vsi drugi gozdni glasovi že davno utihnili. Kmalu je potihnil tudi ta glas, in potem ni bilo čuti drugega nego šumenje drevja in dračja, kadar je potegnil veter. Vse je bilo mirno, a kljub temu sem postal silno nervozen, česar si nikakor nisem mogel razlagali. Postajal sem vodno bolj nemiren, dasi nisem imel za to prav nobenega vzroka, čo izvzamem tisto, ki obdajajo vsakega' potnika po osrednji Afriki. In vendar ni bilo niti najmanjšega dvoma, da sem bil prestrašen. No vem, da bi bila na svetu kaka stvar, ki bi mi bila bolj zoprna, kot so slutnje; in vendar me je v tem trenutku nenadoma, obšla temna slutnja preteče nevarnosti. Vendar se .ji nisem udal, dasi mi je mrzel pot stal na čelu. Druge zbuditi me ni bila volja. A postajalo je vedno hujše in hujše, žila mi je utripala kakor umirajočemu, moji živci so kar trepetali pod občutkom, a še vodno mi je volja premagovala strah. Napol sedeč som mirno ležal spredaj v čolnu in se lo toliko premaknil, da som mogel videti Umslopogosa in oba Vakvafija, ki sta ležala vsak na oni moji strani. A' daljavi se je čulo rahlo pljuskanje povodnega konja, nato pa je začela zopet skovikali sova, in sicer na način, ki sc mi ni zdel čisto naraven; polog tega.je med drevjem tožeče ječal ve-, ter, tako da jo bila cela godba ros nekako grozna. Nad nienoj je plaval črn «11 i>1 oblak, pod menoj je šumela temna reka, mene samega pa so navdajala čuv-stva, kakor bi bila smrt in jaz sama med njimi. Bilo je strašno pusto. Naenkrat mi jo bilo, kakor da bi mi hotela v žilah zmrzniti kri in mi v prsih hotelo zastati srce. Ali so bile sanje ali smo so v resnici premikali dalje? Ozrl som so, da bi videl drugi čoln, ki jo moral biti polog nas. Nisem ga mogel uzreti, mesto njega pa som videl neko suho grabečo črno roko, ki ki se jo dvignila preko strani. Gotovo je bila to mora! V istem trenutku pa zagledam, kakor da bi se iznad vodo dvigal nek nejasen, pa peklenski obraz. Čoln se je stresel, v temi so jo zabliskal nož, eden Vakvafov jo grozovito zaklical in nekaj toplega mi je brizgnilo v obraz. Kakor bi trenil, mi je bil jasen vos položaj. Zdaj sem vedel, da ni bila mora, ki me jc strašila, ampak da so nas napadli Masajoi. Pograbil som prvo orožje, ki mi jo prišlo pod roke — bila jo Umslopogasova bojna sekira in sem z vso silo zamahnil proti smeri, kjer se je bil zabliščal nož. Udarec jo zadel roko nekega človeka in jo ravno nad zapestjem popolnoma odsekal od telesa. Njen lastnik ni dal od sobo niti najmanjšega glasu. Kakor duh jo prišel, kakor duh je odšel zapustivši krvavo roko, ki jo šo vedno držala velik nož ali pravzaprav kratek moč, ki ga jc bila zasadila našemu ubogemu služabniku v srce. Nastal jo grozen Iirušč in vrišč in zdelo so nuje, bodisi v resnici ali v domišljiji, da som razločil več temnih glav, ki so se pomikalo proti sipini na desnem bregu, kamor nas jo gnal tok vodo; vrv, s katero smo bili zasidrani, je bila namreč prerezana. Sovražnik je imel načrt —■ to mi je bilo sedaj jasno — prerezati vrv, tako da bi tok roko nesel čoln k desnemu bregu, kjer brez dvoma čakal oddelek Masajcev, da nas sprejme s svojimi sulicami. Sam som zgrabil eno veslo, velel Umslono-gasu, naj vzame drugo — drugi askari jo bil preveč prestrašen, da bi bil za rabo - in skupaj sva krepko veslala proti sredi roko. 7L& stoveissk© romarafe v se kaže v zadnjih dneh prav lepo zanimanje in upati je, da to romanje ne bo zaostalo v primeri z dosedanjimi našimi romanji. Pač pa pogrešamo med dosedanjimi priglašenci še moških udeležencev, posebno še iz krogov naše i n t c i i g c n -c c. Na noge torej, naši možje in mladeniči, predvsem naši župani in svetovalci ter voditelji naših moških in mladeniških organizacij, zglasite se takoj, da ne bo pre- pozno in da rešite s tem čast naše kato. liške Slovenije. Ženske se pa seveda tudi še vedno sprejemajo. Zadnji rok z a prijave je dne 23, marca, veli. konočna nedelja. Vsak priglašenoc bo dobil romarsko knjižico, ki se mu dii-pošlje vsaj en teden pred odhodom, V nji bo vse potrebno povedano, Za takozvanc »duhovne darove« za sv, očeta je treba samo število raznih opravljenih pobožnih' vaj naznaniti, drugega nič. Ponekod so jih že ogromno nabrali. — Če Bog da, bo romanje lepo uspelo. Kdor misli, naj se priglasi kmalu! P©stE?a premHŠljjevaiiff, (Fr. Pavšič.) III. Za goro svetlo solnce sc jc skrilo, na Golgati že gosti mrak leži, učenca Njej /.daj truplo izročita, da zadnja, Njena volja se zgodi. Vseli mučenikov Mati in Kraljica, privijc Ga na prsi z vso močjo in poljubuje dragocene rane in poljubuje mrtvo lo telo. In kaj je v srcu svojem občutila, ko ležal jc v naročju mrtvi Sin. o tem molčijo naše stare knjige, o tem molči Kraljica bolečin. Listek: Le (o 1812 jo na strani 17J do 171. Po zmagi v gorenjskih mestih. Vsa velika armada »Domoljubovih« bralcev je z iskrenim veseljem pozdravila izvolitev dr. Gregoriča v Radovljici, Tržiču in Kamniku za deželnega poslanca. Zmagala jo naša stranka z domala dvotretjinsko večino. Zmagalo jo pri tem tudi načelo naše stranke, da mora mesto držati s kmetom in narobe. To je bilo hujskanja liberalnih zgag, da 1*1 napravili sovraštvo med obema. Zdaj imajo odgovor. Mosta morejo napredovati samo kot središča premožno kmečko okolico. Skrb za povzdigo kmečkega gospodarstva jo tudi skrb za gospodarski napredek v mestih. To spoznanje bo vrglo liberalno škodljivce v kot po sijajnem zgledu nasib lepih gorenjskih mest „ Imenovan jc za župnijo Brezovica gospod Frančišek č e š a r o k, žup-aik v Šempetru pri Novem mostu Nove cestne zgradbe. Deželni od-iior kranjski jc v zadnji seji oddal dola za napravo oziroma preložitev cest Suhidol — Trata pri Škofji Loki, Trojana -- Zagorje ob Savi in Črnomelj— Vinica. Prvo delo je dobil Rud. Fišer v Ljubljani, drugo Vinko Jeličič in tretje podjetnik Jos. Lončarič. Novega župana so dobili na Jožici pri Ljubljani. Mesto odstopivšoga go- ~ ' II ^VmVAV^VAVAVAVAVAVAVAVAVAVAVAVAWAVAVAVAVA7AVA^ spodn Vilfana jo bil izvoljen zaupnik S. L. S. gospod Vinko A h I i n. Na mnoga lotii! Božji blagoslov spremljaj Vaše delo za pravi napredek in korist lopo občino joŽiške! Novoizvoljeni d-želni poslanec dr. V. Gregorič. Umrl jo mož-poštonjak gospod Fr. Moj a c, gostilničar in posestnik v Kamniku; bil je večletni cerkveni ključar žalske cerkve in kremeni! somišljenik S. L. S. - Dno 5. marca jo umrla v Sludenem pri Postojni Jcdei t •I a n o ž, mati /.upnikova, v 87. letu svoje starosti. Svetila obema nebeška luč! Vodovod za Kranj iu okolico so bo podaljšal še lotos do čirčič in od tam skozi Ilrastje do Prebačevcga. Polom javno ponudbeno obravnavo so bo v kratkem oddalo izkopavanje jarkov z.ii polaganje cevi, druga dela bo pa dežela skoro gotovo prevzela v lastni upravi. V Radovljici so jo naselil v hiši »Posojilnico« odvetnik dr. Igo Jane, ki jo bil doslej v Postojni in jo prevzel pisarno pok. dr. Vilfana. Na Rovih so jo pričel dno 5. marca v društveni dvorani »Gospodinjski tečaj«. Vodi ga. vrla gospodična učitelji« ca Minka O d 1 a s o k. Zanimiv mnž umrl. Umrl jo dno 7. marca v bolnišnici v Ljubljani Radec-kijev veteran Valentin B o k a 1 i č, bivši posestnik iz Pristave pri Mengšu. Dno K), februarja so jo nevarno opekel po desni nogi, ko jo gasil gorečo travo ob gozdu in te opeklino so spravile 87 let starega fanta v grob. V mladih letih jo mnogo skusil in trpel v vojski na Laškem, kjer je bil vjet v Man tov i. Kad jo pripovedoval zanimive dogodke iz svojega življenja. Bil je do zael- njega trden lev večino zvest Bogu. N. v ju. p.! Kranjska deželna gasilska zveza. Deželni oclbor kranjski jo odobril pravila nove zveze gasilskih društev pod gorerijim naslovom in jih predložil v končno odohrenjc deželni vladi. Ta zveza bo odslej strokovni organ frasil-.stva na Kranjskem in gasilna društva .se bodo morala obračati samo na to zvezo. Deželni odbor je obenem sklenil, da se na kmetijski šoli na Grmu uvede pouk v gasilstvu. Nov zvonik dobi župna cerkev v Cerkljah pri Kranju. Od sedanjega, bode šest metrov višji. Les se že teše. Delo jc prevzel znani mojster 761etna korenina Janez Vrhovnik iz Tunjic, ki bo postavil tako že 88. zvonik Bogu v čast. »Bogoljubovo« številko za mesec april in naprej prejino samo oni naročniki, ki bodo poslali naročnino za leto J 1)13. Ponesrečil se je dne 24. februarja Aleš Krumpestar, posestnik v Zalogu, ko je peljal opeko iz Radomelj. Padel je pod voz, na katerem je bilo naloženo petsto opeke. Poškodoval se je 'znatno na nogi. V ogenj jfe padla 42 let stara božjastna Apolonija Kržišnik iz Zgor. Do-brave, občina Trata pri Kranju, ko je delala v »gmajni« ter si je ondi zakurila za kosilo. Nakrat jo pa prehiti napad, ki je ubogo ženo vrgel v ogenj. Ženska se je nevarno opekla po obrazu in vratu. Po velikih mukah je umrla 8. marca v deželni bolnišnici. Za pokončavanje kač je sklenil deželni odbor nagrado, in sicer za leto 1913 50 vinarjev za vsako pokončano strupeno kačo. Vlak j j povozil na J°s<>nicab dne 7. marca zjutraj železniškega čuvaja Janeza Bizjaka, starega 56 let. Duhovnik mu je mogel šc podeliti sveto po-Hlodnje olje, potem pa je izdihnil. .Svetila mu večna luč! Lovišča v zakup. Lovi občin Kranj, Naklo, Prcdoslje se bodo oddali v zakup potom javne dražbe dne .'}. aprila 1. I. dopoldne v uradu c. kr. okrajnega glavartva v Kranju. Na kmelijski šoli na Grmu je izpraznjeno s l. aprilom mesto šolske kuharice. Prosilke, ki so vajene kuhi in gospodinjstvu, naj se zglasijo tlo 25. marca pri ravnateljstvu šole in nuj v prošnji na kratko opišejo svojo službeno sposobnost. Šolska kuharica dobi 40 K mesečne plače in prosto oskrbo. Službo je nastopiti 1. aprila. Volitve v okrajni 5o'ski svet kočevski so se vrš^e pretekli teden. Dne 4. t. m. so volile občine ribniškega sodnega okraja. Izvoljen ie Grebene Franc iz Dolenjih Lazov pri Ribnici, namestnikom Iv. Knavs s Hriba (Loški potok). Oba sta bila izvoljena enoglasno. Dne 5, marca so pa volile občine velikolaškega okraja. Z dvetretjin-sko večino je bil izvoljen Anton Škulj, posestnik na Griču pri Velikih Laščah, namestnikom Anion Strnad, Cesta. Resnega protikandidata ni b^lo. Nekaj glasov je dobil neki Mustar iz Kompolj, zastopnik »Vzajemne zavarovalnice«, ki se je sam posadil na kandidatski stol, na katerem pa še danes sedi v beli obleki neomadeževa-nega čistega strankarskega značaja. — Z volitvami vred se je obenem v Ribnici kot v Vel, Laščah vršil županski tečaj. Vodil ga je deželni odbornik g. dr. Pegan. Predava'a sta še gg. dr. Tomažič in dr. Logar. Ude'ežba je bila zlasti v Ribnici najboljša. Tečaj je udeležencem nad vse ugajal, izbrani so bili kaj zanimivi predmeti. Organiziran nastop pri volitvah je oskrbela Kmečka Zveza, ki je s svojimi kandidati častno prodrla, zlasti v ribniškem okraju. Čast gospodom županom in svetovalcem obeh okrajev. Županski tečaji so se priredili na prošnjo Kmečke Zveze«. Volitve v okrajni šoJski svet so za naš okraj še posebno izredne važnosti, ker v njem sedi veliko nemških zastopnikov, ki v narodnem oziru glede šolstva lahko slovenski stvari — ob slabem zastopstvu Slovencev — veliko škodijo, zlasti na Kočevskem. Ogenj. V nedeljo, dne 2. marca popoldne, ko se je začela pomikati misijonska procesija v Tržiču, so zapazili požar.v gozdu nad Tržičem. Požarna bramba. ki je bila zbrana za procesijo, je morala hiteti na lice mesta, da pogasi požar. To sc ji je kmalu posrečilo, na večer pa se je zopet prikazal platnen. Še enkrat so šli gasilci gasil in preprečili nadaljni požar. Iz blaznice na Studencu je v noči od 4. na 5. t. m. pobegnil 261etni Leon Jelovšck. Pobegli ima črne brke, rjavo obleko, svetlorjav klobuk, črn površnik, čevlje na zadrgo ter belo srajco z belim ovratnikom. Kjer bi se pojavil, naj takoj naznanijo mestni policiji ljubljanski. V Škocjanu pri Turjaku jc v soboto ilne 8. marca žrebec udaril v trebuh vojaka - korporala. Fant, doma iz Ljutomera, je bil drugi dan že mrtev. Umrl je v silnih bolečinah. Umrl je pri Sv. Lovrencu v Slovenskih Goricah dne 3. marca ob 9. uri zjutraj po kratki bolezni v Gradišaku na svoem rojstnem domu vlč. g. zlatomašnik Fran R e p i č , uroirov','eni župnik tržaško-k.o-perske škofije, star 83 lel. Pokoj njegovi duši! Velika nesreča se je dogodila zopet na železniški postaji na Pragarskem. V četrtek dne 6. marca ob 6. urj zvečer so železniški vozovi priklepaču Janezu Drev. ki je bil zelo priden mož, zmečkali prsi. Bil je takoj mrtev. Oženjen ie bil šele pet tednov. Bog nas varuj takih nesreči Otrok umrl vs!ed opeklin, Posestnica E'izabela Koranja v rogaški oko'ici je pustila svoje otroke v starosti od treh do devetih let same doma.Triletna hčerka Antonija je prevrnila iz štedilnika po sebi lonec vrele vode. Dobila je tako hude opekline, da je kmalu nato umrla. Ogenj v Žihpolju. V ponedeljek dne 3. t. m. je izbruhnil požar na gospodarskem pos'opju deže'nega poslanca Franca Kiršnerja p. d. Rezaja v Žihpolju na Koroškem. Ogenj se je čudovito naglo širil in vžgal tudi staro Rezajevo hišo. Rešili so živino, poslopja, krma, poljedelski stroji, orodja in drugo je pa zgorelo. Hišo so re- šili. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Na pe-gorišče se je z avtomobilom pripeljal de-že ni predsednik baron FrieB-Skene. Škodo cenijo na 30,000 kron na poslopjih in 8000 kron na krmi. Požar. V Stolovniku pri Rajhenburgu so zgorela, gospodarska poslopja posestnika Martina Zemljaka. Škoda znaša okrog 15.000 K, zavarova'nina pa samo 700 kron. Ogenj je zanetil štiriletni otrok, ki je v listnici zažgal kup slame. Pri gašenju se je udrlo tramovje na 14letnega domačega sina Martina, Dobil je nevarne opekline in so ga moraii takoj spraviti v bolnišnico v Krško, Kuharski in gospodinjski pouk je krajni šolski svet v Borovljah na Koroškem sklenil vpeljati v III. razredu dekliške meščanske šole, — Pouk se bo vršil v poslopju nove meščanske šole. Goriški in koroški romarji na Sveti Gori. Kakor lansko leto, tako se bo vršilo tudi letos tretjo nedeljo po Veliki noči romanje na Sveto Goro. Priprave za to romanje se že delajo. Samostan za oo. lazariste na Gradu pri Miinu se bo začel kmalu gradili. Zgradba bo stala okoli 100.000 kron. Poslopje se bo nahajalo za cerkvijo. Lice bo obrnjeno proti Renčam. Vsajeni krompir zmrznil. Iz Št. An-dreža, Vrtojbe in Sovodenj na Goriškem poročajo, da je mnogo nasajenega krompirja zmrznilo v zemlji vsled hudega mraza minuli teden. Nekateri posestniki so vs'ed tega znalno piizadeti. Vladno podporo za aove orgije v znesku 2000 kron je dobila cerkev v Biljani. Stare, dosedanje orgije pa je treba nekoliko popraviti in jih dati kaki drugi cerkvi, ki je orgelj potrebna. Vlom v cerkev. V Plavali naGoriškem so neznani tatovi vlomili v cerkev, razbili nabiralnik in nekaj drobiža odnesli.. Ta-bernakelja se niso dotaknili in drugih cerkvenih priprav tudi niso odnesli. Gozd zgorel. Dne 25. februarja je zgorelo kakih 30 oralov mladega gozda blizu Kožbane. Pri gašenju se je zlasti odlikovala orožniška patrulja iz Dolenj. Kako je ogenj nastal, ni znano. Igranje v ogrski loteriji je prepovedano. S J. majnikom leta 1907. se je uvedla na Ogrskem takozvana »ogrska razredna loterija«. Igranje v tej razredni loteriji je v Avstriji prepovedano, kakor sploh igranje v inozemskih kakorkoli prirejenih loterijah. Tako oni, ki prodaja srečke ogrske razredne loterije, kakor oni, ki si take srečke nabavi, da celo oni, ki jih samo obdrži, ako so se mu doposlale, je kriv doho-darstvene prikratbe. Ravno tako je kriv težkega dohodarstvenega prestopka, kdor razglašuje in priporoča take srečke potom tiska ali na kak drug način, javno ali pa objavlja izžrebne liste te loterije. — Ker poklicane oblasti vedno in vedno opažajo, da ogrski ko1ektanti skušajo z vsemi sredstvi spečati srečke ogrske razredne loterije tudi na Kranjskem in se v dosego svojega namena poslužujejo cclo zavitkov z napačnimi naslovi, se občinstvo svari pred nakupom takih srečk. Neprijetne posledicc protipostavne nabave teh srečk so, da se »rečke zaplenijo in morebitni dobitki za- padejo v korist države, poleg lega pa mnoga zamudna pota in občutljive denarne kazni. — Zatorej ne naročajte srečk ogrske državne loterije, ako pa jih dobite brez naročila, uničite ali pa izročite jih finančni oblasti. — C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 6. marca 1913. Novice iz Amerike. Smrtno se je ponesrečil v premogokopu Soofield Utahi v Ameriki Franc Zore iz Zagoric pri St. Vidu na Dolenjskem, star šele 29 let. Zažga je patrono, ki je prehitro eksplodirala. Bil je na mestu mrtev. — Umrl je dne 17. februarja v Klarindi v Ameriki Franc Potočnik s Primskovega. V domovini je zapustil ženo in več nepreskrbljenih otrok. Bil je sedlar in rojen v Retečah, Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/i°/o brez kakega odbitka. Uradno me od 8. ziiilraj So i. popoldne. Glej fnserat! Zahvala. Dne 29. januarja t.I. uničil je požar moje poslopje, ki je bilo zavarovano pri , Vzajemni zavarovalnici4 v Ljubljani. Škoda se je cenila 2.februarja in dva dni pozneje izplačala se mi je popolna zavarovana svota brez vsacega odbitka. Vsled kulantnega postopanja in takoj-njega izplačila odškodnine, štejem si v dolžnost to eclino domačo, slovensko zavarovalnico vsakemu najtopleje priporočati. Predjama, dne 2. marca 1913. Lovrenc Furlan I. r. Gorenfske novice Zahvala. Podpisani se prav toplo zahvaliti „ Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani, ker mi je kljub obrekovanju te zava rovalnice proti mojemu pričakovanju izplačala polno zavarovalno vsoto v znesku 800 K o priliki požara na Polici dne 14. svečana letos. Radi tega „ Vzajemno zavarovalnico" v Ljubljani vsem gospo darjem prav živo priporočam. Na Polici, dne 22. februarja W13. 708 Jožef Burger. g čmuče. V nedeljo smo imeli tretji občni zbor hranilnice in posojilnice, Veseli smo bili poročila. Naša zadruga se pravilno razvija in lepo napreduje. Denarni promet v letu 1912 je znašal 178,215 K 5 h. Hranilnih vlog je 146.342 K 9 h, za 13.948 K 90 h več od prejšnjega leta, in to kljub balkanski vojski in denarni stiski. Izposojenega denarja ima 52.910 K na posestva in zanesljive poroke, kar je najbolj varno. Obrestna mera posojil: na poroštvo 5\'-»°/c, na vknjižbo 5%. Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/>. Čistega dobička je imela hranilnica v letu 1912 518 K 37 h, vsega skupaj v treh letih 1594 K 76 h. Iz malega rasle veliko, če ljudje skupaj drže, kakor na Črnučah, Črnuška fara se ponaša k svojo posojilnico, ki bo občini lahko še veliko dobrega storila. Zato bomo vedno hvaležni oslali onim pogumnim in razumnim možem, ki so jo v težkih razmerah požrtvovalno ustanovili. Čast jim! Zato smo jih pa tudi izvolili v občinski odbor, ker imajo smisel za blagor in napredek ljudstva. — Še nekaj veselega. Cerkveno petje se pod novim organislom kaj lepo razvija. Ljudje se že naprej veselijo nedelje. Pevcev 7, pevk 11, skupaj 18. Še dva moška bi radi, da jih bo 20. Kaj ne, častno za faro, ki šteje 800 duš. Po Veliki noči začnemo s petjem v društvu. To bo veselo! Tudi ljudstvo v cerkvi vedno bolj poje pri križevem polu. Tako je prav! Hvala vam! g Šmartno ob Savi. V torek zalo ni bilo maše pri nas, ker je Tinček, ki je prišel po gospoda, rekel, da so soseščani rekli, da če gospoda župnika ne bo, sploh maše treba ni. Gosp. kaplana, ki je bil pripravljen, da gre maševat v Šmartno, Tinček ni hotel peljati. Kdo je torej kriv, da ni bilo maše? — Na morebitne dopise v Danu« in »Narodu« se nam ne zdi vredno odgovarjati. g Na Ježici bo na cvetno nedeljo priredil telovadni odsek Orel jako zanimivo tridejansko igro »Sveti Andrej«. Igralci te igre so jako dobro izvežbani za nastop po vodstvu č. g. patra Ernesta. Dne 16. marca popoldne ob pol štirih v društveni dom! — Dalje naznanjamo, da smo dobili v našo organizacijo novega člana, g. nadučitelja Perka. Vsi Orli mu želimo, da bi mogel mnogo let med nami sodelovati. Častitamo tudi našemu članu in odborniku g. Vinko A hI in u, kot novemu našemu županu. Bog ga živi mnogo let med nami! g Dob. Tragična smrt. Kakor je »Domoljub« že zadnjič poročal, je dne 2. marca gorelo pri Hrastarju v Čemšeniku. Umirajočega očeta Janeza Starin je prinesel njegov sin iz goreče hiše na prosto. Prenesli so ga v hišo Luke Marinček, kjer je še tisti dan umrl. Upamo, da blagi mož in zvest naročnik »Domoljuba« uživa v večnosti lepši mir, kakor ga je imel tu ob smrtni uri. — Vojaški nabor za tukajšnje občine je bil pretečeni teden v Lu-kovici. Vzeli so iz občine Področje pet, iz Krtine štiri in iz Brezovice tri fante, Dob- ska občina pa letos ni dala nobenega vojaka. Kakor se poroča, so zato sosedni Ihanci zabavljali čez Dobljane, kar je dalo povod boju. V boju je eden ihanskih fantov obležal smrtnonevarno ranjen. Glavno besedo pri vsem boju je seveda imel kralj alkohol. — Ciganska nadloga se že nekaj dni potika krog Doba. Pravijo, da jim je za napredek Doba vneti Kuhar dal na razpolago stanovanje za deset dni, g Iz Zgor. Tuhinja. Konec februarja nas je zapustila splošno priljubljena gdčna. učiteljica Franica Grom ter šla na nov« službo v Naklo. Pri nas je bila pet in pol1 leta ter ves čas pridno in vestno učila v šoli ter tam dosegla prav lepe uspehe. Pa tudi zunaj šole je vneto delovala med dekleti pri igrah in tamburanju. V vidni znak vsesplošnega spoštovanja smo ji zadnjo nedeljo pred odhodom napravili v šoli malo odhodnico, pri kateri nain je bil najbolj všeč nagovor učenke, ki je gdčni. učiteljici ludi izročila podpise učencev in učenk zgornjetuhinjske šole, in pa poslovilo Ivane Berlic v imenu deklet. Tamburašice so ji za slovo zaigrale več lepili pesmic. Bog Vas čuvaj, blaga gospodična, na novem mestu! g Tržiške novice. Shod S. L. S. bo prihodnjo nedeljo ob 11. uri dopoldne v društvu sv. Jožefa. Vabljeni so gg. obrtniki, meščani in delavci. Na shodu se predstavi novoizvoljeni deželni poslanec dr. Vinko Gregorič, o obrtniških zadevah poroča svetnik trgovske in obrtne zbornice. — Zvečer bo ob pol osmih v istih prostorih zanimivo skioptično predavanje o sveti deželi. Ker je ravno sedaj postni čas, bo zanimivo ogledati si kraje, kjer je trpel naš Zveličar. Vstopnina navadna. — »Slovenski Narod« je priobčil kot zagovor na poraz pri zadnjih deželnozborskih volitvah grd napad na misijon, katerega se je naše dobro in verno ljudstvo s pravo vnemo udeleževalo. Misijonu podtika svoj poraz. Ne bomo odgovarjali na ta izbruh onemoglosti in jeze, le to izjavljamo, da je bil misijon za Tržič določen že leta 1911, torej pred dvema letoma, v času, ko je še prejšnji poslanec dr. Vilfan živel. Ker pa nismo preroki in tudi ne vsevedni, zato se je vriiil misijon v tem času, ki so ga odločili čč. gg. misijonarji, še predno je biln razpisana dopolnilna volitev. Da pa libcraicem misijoni niso po godu, je umevno, zato se jih ludi pridno ogibljejo. Tudi naše dobro žensivo ni po godu liberalcem. V »Narodu;; dopisnik nazivlja naše žene blazne, zato ker ne marajo liberalcev. Toda ta napad je le v čast našemu ženslvu. Ta grdi napad si bodo naše žene dobro zapomnile in o pravem času dale ludi pravi odgovor nanj. g Bohinjska Bistrica. Predavanja gdčne. učiteljice Zemljanove o gospodinjstvu so sc jako dobro obnesla. Obilno navzoče gospodinje in dekleta so bile zelo zadovoljne in hvaležne. Prosimo še kaj. — Umrl je posestnik Martin Repinc iz Broda, Bil je več let ugleden občinski odbornik, podžupan, sodeloval je pri posojilnici, sirarni, kot vnet pristaš S. L. S. je stal pri vseli naših organizacijah v prvi vrsti. Zelo ga bomo pogrešali, Lep pogreb je pričal, kako je bil pri vseh priljubljen. Tovariši občinski odborniki so mu svetili. d Šmartno pri Litiji. Dne 23. februarja je bila javna seja občinskega odbora, pri kateri se je obravnaval račun za leto 1912. Račun izkazuje sledeče: dohodkov 5716 K 68 h, izdatkov 6009 K 74 h, torej primanjkljaj 293 K 6 h, kateri se bo pa izdatno zmanjšal, ko dobimo povrnjene izdatke za hrošče in kače. Večji izdatki so: za šolo v Šmartnem 1410 K 15 h, za šolo v Javorju 464 K, za ceste 545 K 74 h. Račun ubož-nice izkazuje dohodkov 1502 K 11 h, izdatkov 1315 K 31 h, torej preostanka 186 K 80 h. K dohodkom so pripomogle sodnij-ske kazni, pred vsem za razžaljenje časti 233 K 87 h. Tudi občinska tehtnica se dobro obrestuje. — Nameščena je učiteljica g. Terezija Furlan namesto službeno premeščene g. Kristine Demšar, za katero ure laka nekdo v »Narodu« krokodilove so'ze in dolži razne naše može, da so oni krivi njene premestitve. Kako nespametna je la trditev, je dokaz to, da so bili za premestitev vsi odločilni krogi od župana in tcdan;ega predsednika krajnega šolskega sveta g. Leopolda Hostnika do deželnega šolskega sveta, kateremu sta c. kr. okrajni ■šolski nadzornik in c. kr. okrajni šolski svet s predsednikom na čelu priporočala premestitev. Zakaj je vladalo povsod toliko sog'asje, ve gospodična sama najboljše, Ni čuda, da so z njeno premestitvijo zadovoljni celo treznejši liberalci. — Pri zadnji seji kmetijske podružnice so se napravili končni sklepi podružnične drevesnice, za katero je deželni odbor dovolil za ielos 200 K. Drevesnica se bo uredila pod vodstvom deželnega sadjarskega nadzornika. Podružnica šteje sedaj 166 članov. Kec pa je podružnični delokrog zelo velik, je želeti, da se ustanove polagoma samostojne podružnice, na Polšniku, Prežganju in Kresnicah. Redni občni zbor je imela živinorejska zadruga v nedeljo dne 9. t. m. Članov šteje sedaj zadruga 22. Posredovala je koncem lanskega leta enega bika, katerega ima posestnik Anton Zupančič na Gradišču. Sklenilo se je nabaviti še dva plemenjaka. V korist bo posameznikom in celi občini, če se sedanjim članom pridruži še večje število novih članov. Dobiček, ki ga ima član samo pri junčevini, jc večji kakor pa obresti založenega deleža v znesku 20 K. — Število Mohorjanov bo ostalo na prejšnji višini, ali pa se bo še nekoliko dvignilo. — Marijin vrtec priredi M "čiteljskim nadzorstvom na praznik Matere božje 25. marca igri »Materino srce« in »Čista vest«. d Sv. Gora. Na velikonočni ponede-'.?k> 24, marca, je na Sv. Gori pri Li-običajni prvi pomladanski shod, Ro-"'arji, častilci Matere božje svetogorske, sle uljudno vabljeni, da obiščete v velikem številu svojo nebeško mater. Spovedovalo se bo že veliko nedeljo proti večeru in zgodaj v ponedeljek zjutraj. V dušnem in c|esnem oziru je dobro preskrbljeno, d Iz popotne torbe. Burja in mraz sta n,c za par tednov zadržala; kašljal sem za K>!-'Koin, Zato pa sem šel sedai malo dali — do Novega mesta. Posebnih novic tam nisem našel, »Dolenjske Novice« vse sproti pobero, Bil sem pri usmiljenih bratih v Kandiji, kamor sem nesel črviv zob. Prostorna bolnišnica je natlačena bolnikov. Misul sem si, usmiljeni bratje morajo delati čudeže, da toliko bolnikov prežive brezplačno. Zato pa usmiljeni brat,e zaslužijo, da se jih spomnimo z obilnim milodarom, kadar pridejo pobirat, — Nazaj grede proti kolodvoru sem imel posebno srečo. Na kolodvoru me je doletela čast, da sem spoznal »Pirčevega Fronca«, o katerem sem že toliko bral; pozornost mi je vzbudil, ker se je oziral na vse strani in »posluške« pobiral, kakor kak skriven policaj. Zato sem vprašal nekoga po njem. Rekel mi je: »To je Pirčev Fronc, pravoslavne vere, glavni dopisnik Doma.« A tako, in šel sem proti Trebnjemu. Tam mi je prišlo na uho, da bo na Veliki Loki kmalu ugasnila velika liberalna zvezda »pri Žlajpahu«. Čudno, svetila je drugim, sama je pa zašla v temo. — V Mokronogu sem zvedel, da so imeli za Veliko noč kratek misijon sami možje, ženske niso smele blizu. Udeležilo se ga je lepo število mož. Seveda trški liberalci so ostali doma za pečjo. Ti so dobri kristjani tudi brez velikonočne spovedi. — V Tržišču je umrl J. Pungerčar. Bil je dober in spoštovan gospodar, zvest pristaš S. L. S. Farani so mu naredili sijajen pogreb. Mož ga je bil vreden. — V Št, Janžu je vse tiho in mirno, odkar so se liberalci zadosti iz-kričali nad župnikom zaradi Anžetovega fantka. Sedaj jih je sram. Nič niso opravili, četudi sta na pomoč prihitela dva tržiška liberalca, dva učena moža iz Gabrijel-skih hribov. Zastonj so bruili jazik in pete. Ljudje, spametujte se, pa bo za vse prav/ d Iz Adlešič 7. marca, Gg, županom in občinskim svetovalcem sodnega okraja črnomaljskega, ki so me izvolili dne 6, t. m. v Črnomlju za uda c. kr. okrajnega šolskega sveta, izrekam s tem srčno zahvalo, in to tem bolj, ker me je ta izvolitev presenetila. Vesel sem te izvolitve toliko bolj, ker nisem storil za njo za svojo osebo nikdar in proti nikomur prav nič. Celo svojim žup-Ijanom, katerih je volilo osem, o tem nisem omenil prav nič, razen enemu, in to šele zvečer pred volitvijo, ko sem mu omenil. da sem slišal, da mislijo nekateri mene voliti. Čast, katero ste mi izkazali s to volitvijo, ne velja toliko meni, kot S. L, S., kateri ste izkazali s tem popolno zaupanje. Oddali ste za mene res lepo število glasov, 64 proti menda 14 liberalnim glasovom, med katerimi so pa tudi, kakor se s'iši, nemški, t. j. kočevski glasovi. Bodimo složni in delajmo skupno s S, L. S. za blagor Bele Krajine, za katero delujem tudi jaz že 28. leto. — Ivan Šašelj, župnik. d Št, Janž. Dne 8. marca so se v Ra dečah vršile volitve v cestni zastop. Izid je ta, da so liberalci pogoreli pri tej važni korporaciji. Liberalci so mislili, ni zlomka, da bi ne zmagali, ako pritisneta bošlajnska in šentjanška trdnjava. Pokazalo se je pa, da liberalci v vseh krajih mireijske doline ne morejo imeti nič več političnega upanja na boljšo bodočnost. Najbolj liberalno pogumna je bila občina Boštajn, katera je brez izjeme volila liberalno. Njej je holela slediti občina Št, Janž, katera ie pa že ime- la izjemo v občinskem svetovalcu iz Les-kovca, kateri ne mara in ne bo stopil pod Vinkovo komando. Druge šentjanške volil-ce v radeški cestni zastop je pa vse vodil pod eno in isto zastavo Vinko, Opazovalcu se je čudno zdelo, zakaj Majcnov Anze danes tako počasi stopa in tako kavalirsko suče svojo sprehajalno palico v roki. Hu-domušneži so takoj pogruntali, da gre v šolo na konferenco. Drugim se je tudi čudno zdelo, zakaj že Majcnov Anze dva dni sam leta od vasi do vasi. Končno smo pa že zgodaj v soboto popoldne zvedeli, da so šli šentjanški liberalci na čelu z vznesitim a bolj mirnim vojskovodjem pokazat se kot močna armada. Radečani so bili pa tako malo radovedni, kako izgleda ta šentjanška liberalna armada, da se niso prav nič zmenili zanjo, ampak kot armado brez vsake važnosti zapodili iz Radeč. Da so zopet poparjeni in da jih nekaj časa ne bode na spregled, je jasno. d Iz ribniške doline. Povest o o b e š e h.e m m ož u. Dogode"k, ki se je pripetil pred "par tedni, zasluži, da se otrne požabnosti in ohrani potomcem; po svoji originalnosti prekaša vse dosedanjo proizvode ribniške fantazije. — Kot povsod, je tudi pri nas razsajala huda burja, pomešana s sneženim me-težem. Mislil sem, da je razdraženi Eol izpustil vse štiri vetrove, o katerih mi je v mladosti pravil oče, da so zaprti v Veliki Gori blizu Marinovca. Toda bistra ribniška glava se s takimi razlogi še ni zadovoljila, iskala je in kmalu tudi našla šc globlji vzrok tej nenavadni Vremenski prikazni. Pobliskovo se je raznesla novica, da se je ob poti, ki vodi za Novo Štifto v Loški potok, nekdo obesil. Namišljenega nesrečneža so dobrosrčne ženice pomilovale, bolj trdosrčni možje pa so dostavljali hudomušne opazke, češ, naj bi bil vsaj tako dolgo počakal, da odide mraz. Vendar se je dobil tudi mož, ki jc začutil v svojem srcu sočutje s ponesrečenim. Zlata duša, kakor je bil naš Ludovik, sklene izkazati zadnjo čast mrtvecu. Ko se zdani, pove svoj naklep sosedovi .Tolia-ni, ki je tudi poznala pravo krščansko ljubezen do bližnjega. Nemudoma se odpravita na lice nesrečnega mesta. Ludovik je tiho in zatopljen v misli stopal s koso na rami, Johana pa je krčevito vila v roki rožni venec. V nje-licni dobrem srcu jc še vedno tlela iskrica upanja, da morebiti šc ni prepozno. Po takem potu nista sicer še hodila nc Ludvik nc Johana, toda krščansko usmiljenji no pozna nikakih ovir. Po četrturni hoji se jima nudi grozen prizor: bodiČje jima zastira pot, grmovje jima ustavlja korak, rezki zvoki mrzle burje pa pojo pogrebno pesem nesrečnežu, ki jc obesil trudapolno življenje na bukovo vejo. Ludvik jc bil korenjak, ki ga ni imel enakega; zato ga tudi to pot pogum ni zapustil. Po-Iahko in Oprezno se približa stari bukvi. Najrajši bi jo bil vprašal, ali jc žc kdaj sprejela pod okrilje svojih vej takega reveža. Toda trenotek je bil pre-resen, čas drag/ še zjutraj, so pravili ljudje, ki so šli mimo, je dajal obešencc 71 znamenja življenja. Čemu torej z obotavljanjem tratiti dragoceni čas. Ludvik seže po kosi, pa kosa sc mu danes zdi težka, roke sc mu tresejo. Moj Bog, usmiljenje, po taki poti nikdar več! Kosa se približa vrvi, Ludvik zbere vso svojo moč, ustnice .Toliane šc enkrat zašepečejo in na tleh leži obešeni — s 1 a m n a ti mož. — Tilio, skoraj nemo sta so vrnila domov Ludvik in Jo-liana. Ludvik je večer za večerom v veseli družbi pripovedoval, kako je obc-šenca reševal, Joliana pa je na skrivnem tožila Bogu zlobo sveta, ki so dovoljuje take šale celo v svetem postnem času. d Semič. U. III. 65,13/26. V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. III., je o obtožbi Janka Ogulina in tovarišev kakor zasebnih obložiteljev zoper Ivana Rakovca zavoljo prestopka po členu III., št. 1, zakona z dne 15. oktobra 1868, št. 142. d. z. v navzočnosti dr. Alojzija Kokalja kakor zastopnika zasebnih obtožiteljev, prostega obtoženca Ivana Rakovca po danes do-gnani glavni razpravi po predlogu obtoži-telja, da naj se obdolženec kaznuje in da naj se razsodba priobči v listih »Domoljubu«, »Slovenskem Domu«, »Slovenskem Narodu* in Slovencu«, razsodila tako: Iv. Rakovec, rojen v Ljubljani 12. julija 1870, tja pristojen, oženjen, odgovorni urednik »Domoljuba«, večkrat predkaznovan zaradi tiskovnih deliktov, je kriv, da je kot odgovorni urednik »Domoljuba« zanemaril ono dolžno pazljivost, vsled katere bi sprejem kaznjive vsebine članka, objavljenega v številki 31. »Domoljuba« na strani 843. z dne 9. clec. 1912 pod naslovom »d Semič« izostal, v katerem članku so se Janko Ogulin in tovariši lažnjivo dolžili pregrešita po § 303. k. z., nc da bi bilo dolže-nje poseglo v § 209. k. z. postavljenih znakov, je s. tem zakrivil prestopek no členu 111., št. 1. zakona z dne 15. oktobra 1.868, št. 142. d. z. in se po štev. 5. istega zakona obsoja v kazen 100 K globe, za slučaj ne-iztirljivosti pa na deset dni zapora, dalje se v smislu § 39. tisk. zakona odreja, da priobči na svoje stroške le-to razsodbo z razlogi vred v prvi številki -..Domoljuba«, ki bo izšla po pi avomočnosti te sodbe, in sicsr na istem mestu in z istimi črkami, in po § 389. k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja. — Razlogi. V številki 51. Domoljuba«, ki je izšla dne 19. decembra 1912, je bil objavljen naslednji članek: Delo na progi je sedaj nekoliko pojenjalo. V predoru pa dobro napreduje, tako da bode koncem marca žc prevrtan. Na južno stran ga ie že nad 600 m. — Sirovi izbruhi in izleti naših »coklarjev«, pardon Sokolov, so sedaj v javnosti nekoliko pojenjali. Le tu pa tam pade na katerega izmed naših fantov kaka psovka, ki pa se zanjo nikdo ne zmeni. Bolj lajno pa počenjajo še vse kaj hujšega. Tako so neki večer nosili zasiavi podobno cunjo, šli za njo ter se norčevali iz molitve. Zasmehovali so namreč procesijo. Grozno! Ako bo šlo tako naprej, bo kmalu vsa mladina podivjana. Zares krasen sad komaj eno leto obstoječih Sokolov. Starši, torej dobro pomislite, komu zaupate svoje sinove, ako 8! jih puščate v tako društvo!« Zasebni oblo-žitelj Janko Ogulin in tovariši so se čutili po tem članku žaljene in so vložili zoper obdolženca ovadbo zaradi pregreška zoper varnost časti. Obdolženec se je zagovarjal tudi s tem, da inkriminovenega članka sploh ni prečital, kar so potrdile priče Franc Ferderber, Oskar Schiller in Andrej Kalan, vsled česar je njegovo dejanje samo na sebi smatrati le kot prestopek zanemarjenja dolžne pazljivosti. Preiskati je še, če članek tvori kaznjivo dejanje. To so potrdile priče Anton Sever, Janez Hočevar, Anton Honigman, Josip Judinič, Anton Nampelj, Janko Ogulin, Jakob Stariha, Jožef Kapš, Anton Pečaver, Viktor Jakše, Jakob Hutar in Janez Go-lobič, ki izključujejo, da bi semiški Sokoli — zasebni obtožitelji — kdaj zakrivili očitano jim dejanje. Iz teh izpovedb sledi, da so se z vsebino članka zasebni obtožitelji lažnjivo dolžili najmanj pregreška po paragrafu 303. k. z., ne da bi lo dolženje doseglo v § 209. k. z. postavljenih znakov, Krivdorek je torej utemeljen. Kazen je izmeriti po čl. III., št. 5. z globo od 40 do 400 K. Olajšilno je priznanje, obtežilno je ponovna predkaznovanost radi tiskovnih deliktov. Predlogu zasebnih obtožiteljev, da naj se razsodba z razlogi priobči razun v »Domoljubu« še v treh drugih listih, se ni ugodilo, ker je bil inkriminirani članek tiskan samo v »Domoljubu«. Ostala določila sodbe se opirajo na tam omenjena mesta zakona. — Ljubljana, 1. marca 1913. — Grasselli m. p. Vj'i Notranjske novice n Vrh nad Rovtami. Dolgo časa se žc ni nič slišalo od nas. Danes se pa zopet oglasimo. Gocli se nam bolj slabo že dve leti, kajti toča nas je obiskala 1911 in 1912. Ljudje so obupali in s strahom pričakujejo, kaj bo leto 1913 prineslo. Od leta 1908 imamo izobraževalno društvo. Knjižnica šteje 500 knjig. Udje pridno bero, zlasti pozimi. Lani smo imeli vse različne časopise, n letos smo jih opustili, ker nimamo denarja; »Domoljuba« pa prav pridno prebiramo, imamo že 42 izvodov. Naši nasprotniki so pa naročeni na »Slov. Dom«, a čim bolj ga bero, tembolj izginja pri njih olika. Nekateri izmed njih so že toliko postali prevzetni, da se več ne menijo ne za župnijo, ne za župno cerkev, ampak I išče lo v sosedne Hov-te. Pravijo tudi, da bodo pristopili v župnijo Kovic. Ustanovili smo tudi župnijsko knjižnico in ima že :100 raznih knjig. Lansko leto nam jc Mohorjeva družba podarila 07 knjig. Ljudje radi prihajajo po knjige in jih bero z veseljem. Splošno sc opaža, da tri leta sem raste v ljudeh veselje do branja iii izobrazbe. Trudimo se tudi za mladino, domačo in tujo. Domače se v šoli vzgaja po krščanskih načelih, navaja se k pogostemu prejemanju svetih zakramentov in se je res pričelo lepo krščansko življenje. Prejšnje fantovske navado kot ponočevanje ln pijančevaJ nje je skoro popolnoma izginilo, le pan surovežev imamo še, za te smo pa poi skrbeli, da nimajo nobenega vpliva in' veljave do drugih. Za tujo mladino pa5 nabiramo denar in ga damo v zavod angela varha v Šiški. Šolo imamo zasilno, vendar poclaja vse potrebno za' naše vsakdanjo življenje. Naš krajn? šolski svet je v rokah odločno katoliških, mladih, izobraženih mož, ki bodo skrbeli, da bode šola napredovala. Žo prejšnji šolski svet je skrbel za to, da/ so otroci vse učne potrebščine dobivali zastonj, novi bo pa šc bolj poskrbel, da' se mladini in učitelju gre na roke, Otroci redno obiskujejo šolo, le liberalci delajo izjemo. Te vrste ljudje hočejo imeti svoje otroke zabite, kot so sami. — Z življenjem v župniji smo lahko zadovoljni, nekaj pa je, s čimur jc vsak! Vrliovcc nezadovoljen. Naša župnija jo tako zapuščena, ker ni na Vrh prav nobenega pravega potu, imamo le ozke strme stezice. In čudimo se vsi, da so za nas nihče ne zmeni. V obližju .so lepe, široke ceste, a imajo to napako, dn; se vsaka neha na meji naše župnije. Kje vendar tiči vzrok, da se pri spelj.i-vi cest nas tako ogibljejo in nas prav nič ne upoštevajo? Mi Vrhovci smo tudi potrebni vsaj ene zveze z našimi bližnjimi sosedi. Imamo veliko lesa, a' nima nič pomena, ker ni nobene cesle in tako glede izvoza naših pridelkov drugam lo nazadujemo, med tem ko v Hovtah in Zireh v tem oziru sila napre-i dujejo. n Planina pri Rakeku. Mnogo ne-vednežev izstopu iz naše mlekarne, v strahu, da nc propade in da hi utlje ne izgubili svojega premoženja. Nekateri se boje vsled tega, ker je tudi v Planini nekaj nedolžnih žrtev liberalne »Glavne posojilnice«, nekateri iie-vedneži pa se dajo preslepiti umazanemu hujskanju planinskih liberalcev. Dosedaj šc nimajo liberalci neomejene, komande pri mlekarni, kakor jo imajo na primer pri gasilnem društvu! To je vzrok, tla hočejo z lažmi; pokopati mlekarno, namesto da bi složno delali na to, da se mlekarna kolikor mogoče okrepi, kar bi bilo v korist Planincem, in tudi liberalcem. Z lažmi hujskajo tudi proti tukajšnji posojilnici. Potrebno bi bilo, da bi posojilnica, vsakega, ki laže in bega ljudi, prisilila, da dokaže svoje trditve pred sodnijo. Posojilnica je popolnoma vai .ia, uprava zelo vestna in natančna, tako da je vsak strah popolnoma neupravičen. Gotovo se niso liberalci prepričali pri posojilnici, kakšno jc njeno denarno stanje, ampak kar po nauku surovih njihovih listov blatijo vse, kar ni liberalno in kjer duhovnik brezplačno dela za ljudstvo. Pazili bomo na vsakega, kdor bi trosil kako laž o mlekarni ali posojilnici, da mu damo priliko dokazati svojo trditev pred sodnijo. Vemo, da liberalci nc prekličejo svojih' laži. ampak od njih pričakujemo le golido gnojnice, ki jo bodo izlili na kakega, našega, pristaša. Koliko pa je njim verjeti, dokazuje med drugim tudi lo, da »o ob priliki občinskih volitev poročali y liberalne liste, da imajo izvoljenih 11 odbornikov, naši pa 7. Na dan volitve župana pa je dobil naš odbornik Ben-čan 12 glasov in bil izvoljen za župana. Laž ima kratke noge. Obe zadrugi itorej, mlekarna in posojilnica, sta popolnoma varni in zelo nespametno ravna kdor verjame liberalnim lažem ter izstopa iz mlekarne ali posojilnice. n Iz Trnovega. Gospodinjski tečaj jo končal v popolno zadovolj-nost. Seveda bi se ga še mnogo deklet rado udeležilo in se jih je veliko ogla silo. Pokazala sc je potreba po takih itečajih in prihodnjo zimo se zopet na pravijo za fante, kar bo ustreglo že Ijam naših fantov. — »Sveta voj-s k a« v Trnovem namerava prirediti stalno predavanje po naši dolini, združena bodo posebno v Trnovem z raznimi kupleti in šaljivimi nastopi, h katerim bode imel vsak prost dostop. Na Ia način upa, da sc bode začelo zanimanje za to važno stvar. Starši, varujte otroke pred pogubnim vplivom alkohola in nikotina. — Sadja r j a bode-mo dobili v Trnovo, tako namreč dela podružnica kmetijske družbe na to, da bi dobila izvežbanega sadjarja, kateri bi oskrboval družbeno drevesnico in pa obenem hodil tudi po naši dolini in ljudem kazal praktično, kako se drevje goji in žlahtni. O regulaciji 15 e k o se je nekaj pred časom govorilo, pa je vsa stvar, kakor kaže, zopet utihnila. Pri nas napravi povodenj malone vsako leto po večkrat prav ob-nitno škodo. Gospodje poslanci, apeliramo na vas, da se v tej stvari kaj ukrene in nas reši s tem večnih sitnosti in nesreč. n črni vrh nad Idrijo. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu namerava uvesti za kraje Gornje in Sp. Lome, Gornje in Spodnje PredgriŽe, Zadlog in Idrijski log, deželnega pis-monošo, po katerem bi se vpeljala v imenovanih krajih po trikrat na teden redna poštna zveza. Dostavljanje in prejemanje bi trajalo razun nedelje vsak dan popoldne. Plača jc proraču-njena na mesečnih 32 K. Kdor bi hotel nastopiti službo, naj se,takoj zglasi pri c. kr. poštnem uradu v Črnem vrhu, kjer dobi potrebna pojasnila. n Na Kočah smo 22. februarja pokopali, kot je »Dom« že omenil, 71 let staro Marijo Ferjančič, vzor krščanske matere. Sv. Cerkvi je dala dva sina du-lovnikar Jožefa, misijonarja v Ameriki in Frančiška, namestnega ravna-hlja v ljubljanskem semenišču, ki je tudi priznan slovenski skladatelj. Ena Itči je umrla kot usmiljenka. Njen sin je tudi dr. Herman Ferjančič, okrajni sodnik v Ajdovščini, vrl krščanski •nož. Sin Rihard — gospodar — je pa 'tikaj ustanovil na krščanski podlagi pevsko društvo »Nanos«, ki je že toliko dobrega storilo in šc stori doma in po dolini. Vkljub velikanski burji je bil Pogreb veličasten. Pokopal jO jO proč. K- vipavski dekan v spremstvu domala in pbdraškega gospoda, župnika. Društvo '»Nanos« ji je zapMt) tri na- grobnice, vse tri so skladbo njenega sina č. g. Frančiška in pri nagrobnici »Z Bogom«, ki sc je pela na pokopališču, so tudi besede od njenega sina č. g. Jožefa. Počivaj v miru, vzorna mati! Iz raznih krajev } Loke pri Mozirju. Dne 15. februarja jc šel posestnik F. Verhovnik s par konji v Zaloko pod Sv. Križ po oglje. Nazaj grede se je voz zdrknil vsled ledene ceste in se zvrnil v V/j metra pod ccsto. Enemu konju se je veriga odtrgala, a mu ni bilo nič; drugi je pa ob-viscl za verigo in v par minutah poginil. Iz Trenčin-Toplic. V ogrskem gozdu blizo Trenčin - Toplic jc okrog 30 mož, največ Bločanov in Št.«Vidcev. Samo eden je Potočan. Komaj pričakujemo našega lista »Domoljuba«, ker nam toliko novic prinaša iz raznih krajev. Ob nedeljah imamo veselo zabavo ž njim. Dne 9. februarja si je Andrej Hod, star 51 let, doma iz Metulj pri Blokah, podomače žganjar, zlomil nogo v kolenu. Sedaj se nahaja v bolnišnici v Trenčinu in je že toliko okreval, da utegne priti za velikonočne praznike domov. VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI. Dne 6. t. m. se je vršil v prostorih zavoda na Dunajski cesti občni zbor Vzajemne zavarovalnice pod predsedstvom gosp. Ivana Vencajza, odvetnika v Ljubljani, ki je predložil zboru računsko poročilo nad-zorništva in zapisnik o pregledu knjig in računov dveh revizorjev, ki sta našla knjige in račune v redu in odobrila bilanco. Iz predsednikovega poročila posnamemo, da je bilo preteklo leto glede požarov morda še bolj nesrečno nego leto 1911, vendar pa je Vzajemna zavarovalnica imenitno vršila svojo dolžnost. Zavod je plačal samo v letu 1912 K 357.611, skupaj od svoje ustanovitve v letu 1900 K 1,514.374; poleg tega je plačala Vzajemna zavarovalnica za poškodbe na cerkvenih zvonovih skupaj do sedaj K 39.971 za 126 cerkva, v letu 1912 pa v 10 slučajih K 4358. Imetje, ki je zavarovano pri Vzajemni zavarovalnici, predstavlja vrednost kron 164,658.831 in se razdeli takole: nepremičnine K 106,315.025, premičnine 55,224.911 kron, cerkveni zvonovi pa K 3,118.995. V letu 1911 je bilo izdanih 82.862 zavarovalnih polic, v preteklem letu pa 96.278, tako da znaša prirastek 13.416 zavarovalnih polic, kateremu odgovarja po-višek na vplačanih zavarovalninah v letu 1912 za K 43.731. V letu 1911 so namreč znašale vplačane zavarovalnine K 409.509, v letu 1912 pa K 453.241. Zavarovalnine in zakladi zavoda so narasli v minulem letu na K 673.356 ter znaša prirastek v tem letu K 57,101. Ker tvori zavarovalništvo važen del v gospodarstvu vsakega naroda in moramo posvečati posebno skrb tej panogi našega gospodarskega življenja, smo povzeli gorenje podatke in jih podali v našem listu z nekoliko večjo obširnostjo, kakor bi bila le naša časnikarska dolžnost. Iz tega poročila izprevidimo, da naša Vzajemna zavarovalnica raste in se razvija v zavod, s katerim je treba računiti ne samo v naši tesni domovini, ampak tudi izven nje. Da se naš domači, slovenski zavod tako krepko razvija, na to smo lahko ponosni, saj je to znamenje, da gremo kljub mnogim oviram na vseh straneh stalno naprej. Svoji k svojim! Stara resnica leži v pregovoru: Nesreča redkokdaj sama pride. To pa pride vsled tega, ker so ljudje po prvi nesreči tako brezglavi, da v tej zmedenosti sami povzroče nadaljne nesreče. Posebno rada se nesreča oglaša, če jo človek bolan. Bolezen stane denar, dohodki so krčijo in gospodarstvo trpi po tem. Bolečine pa često tako izločijo jasno razumevanje, da ni niti več moči najti pravo poti, kako bi se bolečine olajšalo. Potem je dobrodošel dober svet od strani drugih in tok dober svet naj bode podan našim bralcem v naslednjem. Pri bolečinah, nevralgiji, pri protinskiii in revmatičnih bolečinah, pri glavo- in zobobolu, bolečinah v ušesih itd. so izvrstno obnese, kot se je že mnogokrat dalo dokazati, Feller-jev fluid iz rastlinskih esenc z znamko ,,Elza-' ker lajša, hladi in zmanjša bolečine. Zbok svojih oživljajočih lastnosti je nepogrešljiv tudi pri negi zob in ust. Istotako služi izborno pri slabosti oči, o čemur se izraža gospod Hustati Andrej, Kassaujfalu z. p. Kassa, naslednje: „Nemogoče mi je izraziti, kako hvaležen sem Vam za to, da mi je Vaš ,,Elzafluid" ozdravil oči. Vsi ljudje, ki so spoznali mojo hudo in dolgotrajno bolezen v očeh, me izpra-šujejo, s čim sem si ozdravil to bolezen in z veseljem poročam vsakomur, da sem ozdravel samo s pomočjo Vašega „Elzafluida". Tudi kdor je popolnoma zdrav, naj bi imel v hiši Feller-jev fluid z znamko „Eisafluid", da je tako pripravljen za vsak slučaj. Vsaj stane 12 steklenic poštnino prosto samo I< 5-— in se jih lahlco istotako, kakor zdravniško priporočene odvajajoče rhabarbara-krogljice z znamko „Elza-krogl.jice'' in od kojih stane 0 škatljtc 4 krone, naroči pri dvornem lekarnarju E. V. Feller-ju, Stubica, Elza trg št. 10 (Hrvatska), |H Društveni vesfnik S ___ NAPOVEDANE PRIREDITVE: Slov. kat. izobraževalno društvo v Hrušici na. znanja, da se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. 111. redni občni zbor; obenem ima tudi telovadni odsek Orel svoj III. redni občni zbor v prostorih gosp, župana Fr. Korbarja. Zato vabimo vse člane in članico društva, kakor ludi vse člane Orla, redne kakor tudi podporne, iz Bizovika, iz Hrušice in Štcpanjc vaci. Začetek ločno ob 4. uri popoldne. IC obilni udeležbi vabi vljudno odbor. Postojna, Naša Marijina družba uprizori na cvetno nedeljo popoldne ob pol 4. uri igrokaz »Fa-biola in Neža« in »M-rijin otrok sem!« Ker sla obe igri zares lepi in umetniške vrednosti, se nadejamo obilne udeležbe. POROČILA O PRIREDITVAH: Z Viča. Ljudska hranilnica in posojilnica je dovršila račune za leto 1912, Občni zbor sc je ludi že vršil. Račun nam izkazuje sledeče: Hranilnih vlog je hile vplačanih v preteklem letu 59.939 K 41 vin., izplačanih pa 38.781 K 26 vin. Posojila sc je dalo 20.130 K. Ves promet v prejemkih in izdatkih znaša 222.330 K 44 vin. Od čistega dobička sc jc žc nekaj razdelilo v dobrodelne namene drugo pa prištelo k rezervnemu zakladu, ki znaša 1758 K 79 vin. Stanje hranilnih vlog Znaša 118.871 K 12 vin., posojil pa 103.020 K 40 vin. Svote niso vi ;okc. Vendar pa, če pomislimo, da je hranilnica nova in v neposredni bližini Ljubljane, zdijo sc nanl precej velike.- To zavest pa imamo, -da hranilnica ni lu za špekulacije, tudi ne za dobičkarijo, ampak za. to, da sc potrebnim pomaga brez velikih stroškov in potov. Dobiček pa naj ostane v domači fari. Obrestna mera hranilnih vlog znaša 4'/»% posojil pa 5'/-<%. Pričakujemo, da nam vložniki izkažejo isto zaupanje kakor dosedaj tudi v prihodnje, in želimo, da se domače hranilnice oklenejo farani v polnem številu. žhžer pri Vrhniki. Igra, ki jo je uprizorilo naše kat. slov. izobraževalno društvo, namreč: »Marijina hči pred nebeškimi vrati«, se je nepričakovano cobro obnesla. Občinstva se jc vkljub mrzlemu vremenu mnogo udeležilo. Zlasti s Stare Vrhnike, iz Ligojnc in Horjulja. Prisrčna hvala vsem skupaj, posebna hvala pa č. g. I. Miklavoiču, župniku od Sv, treh kraljev, za tako lep nagovor. •—■ Zanimanje za društvo je pri nas vedno večje. Časopisi se dobro bero. Fante šc posebej opozarjamo, na se vpišejo v društvo, in potem na spomlad sc vzdigne i/ naše prijazne vasi mogočen »Orel« in ^rc sosednjim bratom naznanit v lepi uniformi, da bo odslej tudi v Žažcrju imel svoje gnezdo, — Zahvalimo se I ucli našemu rojaku g. I. Buhu, ki nam je naredil tako krasen oder in za tako nizko ceno ter ga vsem društvom prav toplo priporočamo. Iz F.ib/iice. Hranilnica in posojilnica jc imela prometa v januarju t. 1. 287.835 K 48 vin., novilj hranilnih knjižic sc jc v januarju izdalo 45. — Kat-, ■Jo v. izobraževalno društvo je priredilo v preteklem letu 8 gledaliških predstav, 5 predavanj, med Icmi 2 s sliioptičniini slikami. — Odsek Orel« jc (udi večkrat nastopil v kroju pri cerkvenih slavno-slih, kakor pri procesiji o Veliki noči, o sv. Rešujem Telesu, ob času sv. birme in pri skupnem sv. obhajilu. — Javna ljudska knjižnica kat. slov, izobraževalnega društva uspešno deluje, knjig se jc prebralo v preteklem letu nad 1000, novih knjig sc je Kupilo 30, vseh knjig ima v knjižnici nad 1100. Knjižnica posluje vsako nedeljo po prvi in po deseti sv. n.aši. Iz tega kratkega poročila jc razvidno, da rojbenčanje še najsmo ranku ta zadni. r~ Dcdre knjige iDrgoancnooanooanooDDaorir.nanr ooanm Dcooaur.uuDLuuaoooGL.cnrudooocooaalii. Vojska na Balkanu, U zvezkov. »Vojska na Balkanu., je, v kolikor se tiče njenega prvega in najvažnejšega dela, vojnih iogodkov do premirja, zaključena. To delo se more pač imenovati dovršeno. Ne opisuje nam samo junaških bojev Bulgarov, Srbov, Črnogorcev in Grkov proti Turkom, narveč uvaja čitatelja tudi v šege in nava-Je posameznih narodov, v njihovo zgodovino in naobrazbo, nas seznanja z balkanskimi kraji in gospodarskimi razmerami in prinaša izborne slike ne samo o vojnih dogodkih, ampak tudi o ondotnih krajih, narodnem življenju in zemljepisnih posebnostih Balkana. — V zadnjih zvezkih pa nahajamo še zelo lepo izvedene velike slike o dogodkih na vojnem pozorišču, kakor bpših niso niti večji evropski ilustrovani listi priobčili. — Naši mladi ljudje pa se bodo ob njej lahko navduševali za velike calje in žrtve naših slovanskih bratov za svobodo svoje domovine. — Cena za trinajst sešitkov brez dodatka znaša 5 K 30 h. Zemljevid Balkanskega polotoka za :xno 40 h s slovanskimi krajevnimi imeni se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani. SaJezijauski zavod na Rakovniku i.c pocl naslovom »Dramatična zbirka« pričel izdajati poljudne igre za ljudske 72 odre. Prvi zvezek »Zloba in zvestoba« jc ravno izšel in sc dobiva v zavodu. Cena mu jc 70 vinarjev. Kdor pa naroči 9 izvodov, dobi desetega brezplačno. Plača se laliko tudi s poštnimi znamkami. Sadjerejci, pozor! V zadnji številki smo opozorili na to, da izhaja seclaj v Ljubljani slovenski sadjarski list; prvi, ki ga Slovenci sploh imamo. Vsak sadjerejcc dobro ve, kako jc ravno pri tej panogi kmetijstva treba človeku neprestanega izobraževanja in vodnika. Tak vodnik je »S 1 o v c 11 s k i s a d-j a r«, ki obišče vsak mesec s polnim košem zanimivosti svoje prijatelje proti mali odškodnini 3 K na leto. Veliko »Sadjarjev« — okrog 2000 ■— že hodi po Slovenskem: Nekateri so ga povabili, drugim pa se jc prišel sam predstavit in sc ponudit v službo. Upamo, da ga sprejmejo v službo povsodi, koder se oglasi. Kdor bi ga pa še rad imel, naj sporoči svojo željo upravni.štvu »Slovenskega Sadjarja«.' Dosedaj ste jzišli dve številki. Tretjo, okolu 20. marca,, pa jpreimo samo oni sad j« ki bodo »Sadjarja« res naročili. Nemščina brez učitelja. D v a dela. »Katoliška Bukvama« jc izdala jako koristno in za naše razmere nujno potrebno delo »Nemščina brez učitelja«, ki na kratek, a zelo jasen in um-Ijiv način uvaja Slovenca v znanje nemškega jezika, ne da bi mu bilo (re-ba tujega učitelja in mnogo časa. Na podlagi prvega dela se vsak hitro in zadostno priuči nemški i z g o v a r -javi, slovnici in stavkov. — Knjižica je velikega pomena in velike praktične vrednosti in znaša njena cena 1 K 20 vin za vsak del posebej ali pa 2 K 80 vin. za oba dela skupaj vezana v celo platno. Mnenje g. dr. M. Murmayr-ja v Slovenski Bistrici, Gosp. J. Serravdllo, Trst. Prav rad,Vam potrjujem, da Vašo železnato kina- vino Serravallo je ciiq okrcpčilnili zdravil, ki ga jaz rabim žc 10 let. Srečna izbera vspešnih tvarin izboren okus zagotavljajo Vašemu iz, delku trajen v speli. Slovenska Bistrica, 3. junija 1911, Dr. M. Murmayr. LAKI, EMAJLI, BARVE, FIRNEZI znamkE)50 R E B O N« so najboljši. Tovarna Mor. Šumberk. Kdor slabo prebavlja in ima neredno od. ajanje, nima veselja do jedi. Mi svetujemo vašim bralcem pri neredni prebavi, želodečncni nrču, gorečici, bljuvanju, zaprtju, pehanju iu knakili boleznih poslužiti se Fellerjevili odva. ealnih rabarbara krogljic z znamko „Elza", ki pospešijo tok in prebavo, čistijo kri in urede odvajanje. C škatliic za K 4 — pošilja lekarnar U. V. Feller. Stubicn, lilza trg št. 1« Hrvatsko od koder se naroči tudi bolečine lajšajoči fluid z znamko „Klza fluid" it; stcklenic za K 5-—. £oxigen^ £ idealno odvajalno sredstvo v obliki sadežnili pastilj, ki gotovo in milo učinkuje in ima najboljši prijeten okus. Izvirna škatlja (20 kosov) K 1-30. Oobiva fio v lekarnah in pri glavni-zalogi i C. Brady, Dunaj I. Fleischmarkt: LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, dne 5. marca: 59, 25, 34, 52, 57, Gradec, dne 5. marca: 25, 2, 43, 15, 58, Line, dne 8, marca: 55, 8, 51, 61, 31. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 11. marca 1913. Deželni pridelki: Pšenica..... Rž....... Ajda...... leCmen . . , . , Oves...... Proso belo . . . Proso rumeno . . Koruza stara . . Koruza nova . . I.eta ...,,. tirali ...... Laneno seme . . Grašlca..... DomaČa detelja . . Fižol RibniCnu . . Fižol PrepellCar . Fižol Mondalon . Čebula . . , . . Krompir . . . . Zelje .sveže . . . Zelje kislo brezsoda Rt pa (loreujsku . . Repa sveža , . . Repa kislo brczsodn Brinje...... Knuma ... Orehi.....' Gobe suhe, ■ , Suhe hrnfke , . Suhe Cešplje. . .' ležlce. . . Želod . . . Smrekovi storži' ! Seno .... Slama . . ' 'i Stelja . . ' ' ' i Cena 20 1 :io 23 I no IS so 21 -10 j .10 27 J 10 27 I..10 40- - Živina, meso živa vaga: Goveda pitona . Teleta težka . . Teleta mula . , PraSICI . . . . Košlrunl . . . Kurefnina in drugo: Maslo kuhano od K 2G0-— do . . . Maslo surovo od 1 K 280-— do . . . Slanino svcža(špeli) Slanina prekajena . Mast svinjska . . l-oj. ...... (aica 100 komadov t iSanci . , . . . Golobi..... Raca...... Gos . . . , Kclonijalno h I a g o na dobelo: Riž Rancjon od K na-— do . . . Kava Sanlos Od K 270 - . . . . SladkorodK82--do Petrolej..... .120 : 157 167 | 17H 07 ■ tO ' - Sirolin"Roche lajša in ozdravi bolezni v prsih, kašelj, katar, influenco, astmo. Originalni zavoj a K 4~— v vseh lekarnah. Smešnice. Slab izgovor. Mlekar dekli, ki je mleko nrinesla: »Kako pa je prišla riba v mleko?« - Dekla: »Jaz si ne morem drugače misliti, kakor da jo je krava požrla, ko smo jo napaja! i I« Velika izguba. Strežaj: »Gospod baron, prosim, da bi ine odslovili!« Baron: »Zakaj JL Strežaj: »Mladi gospod baron ine že tri tedne ni oklofutai!« — Baron: »To je prav; som mu prepovedal. Ali si znorel?« Strežaj: »Znorel nisem, ampak stvar je ta: Vsakokrat mi je plačal 50 vinarjev — in sedaj se ta izguba preveč pozna v mojem mošnjičku!« V menažeriji. (jledavec: »Kadar greste k tigrom in levom v kletko, ali vas nič. strah ne obide?« -- Krotivec zverin: »Strah ne, ampak b o I h c !« Velike turške zmage bi se od nas prav gotovo nikdo ne razveselil, pač pa glavnega dobitka čistih 400000 frankov, ki bo izžreban pri žrebanju turških srečk dne 1. aprila t. 1. Kdor si hoče naročiti to izborno srečko, naj stori po posredovanju „Slovenske Straže" glasom današnjega zadevnega oglasa, IZJAVA. Podpisani Franc Suhadolc iz Dobrave obžalujem, da som ob raznih prilikah o Petru Novak-u i/. Hazor št. (i žaljivo govoril. — Vso svoje žalitve napram njemu danes obžalujem in so mu zahvaljujem, da lili je te žalitve dobrohotno odpustil. Zavezujem se, da 110 bom od danes naprej ničesar žaljivega več o njem govoril. T' 1 Ljubljana, dne 4. marca 1913. Franc Suhadolc. PREKLIC. Podpisana naznanjam s tem javno, da nisem plačnica za nobene dolgove, ki jih napravi moj mož Jožef Eržen. Malo Čemelo pri Zatičini, 2. marca 1913. Marija Eržen. 3 minute od Domžal ob glavni cesti z vrtom iu veliko njivo ob kantonski cesti se radi bolezni za 5300 K pod jako ugodnimi pogoji proda. Poizve se pri lastnici: Jožefa flovaC,1 jubljana, Nanjo Tereziji! česa, Kolizej 25 . 791 KHRL HEimiHHN, kleparski majster, JSssesiice na 5ior£isjs!; franko za K 3 75 z dodatkom lepih I platnenih brisač, robcev itd. iz tovarne Fran Sax | Maslovedy pri Smiritz Češko. Prosimo, poskusite! Štiri tedne na poskušnjo! in na ogled razpošiljam svoja kolesa znamke »Bchčnia" in jamčim 6 le. za dob:o napravo in materijal. Posamezni deli so poceni. — Zanesljivim osebam ugodno odplačevanje. 054 Fr. DuSck, tovarna koles, Opočno 2075 ob državni železni:), Ccško. — Ilustrovani ceniki za vonj. RazpošiliaitioiožievsakGvrsie za lOdnevni ogled. Puškaenoccvka Lankaster K 20--, dvocevka Lankaster K 30-, Haminerless-puška K 70*-, Flo-bert K 8-: samokres K G-, pištola od 2 K naprej. Ilustro-van cenik zastonj. F. DUŠEK, tovarna orožj Opočno št. 2137, ob drž. želez., Ce ko. so priporočo vsem cenjenim odjemalcem visnje-gorskega okraja v prav obilen obisk. Zagotavlja se dobra postrežba in nizko cene. Podpirajmo trgovino toliko bolj, ker je vdova vsled smrti moža podpore potrebna. Velika zaloga dobrih semen. Naprodaj je hiša. Ima 3 sobo iu klet. Zraven je majhen vrt in njiva za 2 mernika posetve. — Več pove Peter Česen, Dob 96. S01 £an 11« >IBIIIIRIBOIEBB.j: ■)■ BIBRBI^ S Naznanjam, da sem se preselil s Z svojo 743 Z \ odvetniško pisarno \ Z iz Postojne v Radovljico jj 2 kjer sem prevzel pisarno pok. g. S S dr. Vilfana (v hiši „Posojilnice" v Z J Radovljici). " Dr. Igo Jane G-J tatavu , SeiTiCt?, lili I LLL% Dobavitelj Nj. Veličanstva nemškega cesarja, Oznanilo. Naznanja se vsem v iu o rejcem, ki rabijo za letošnji novi nasad za amerik. vinograde, da ima Matevž Stražek, sadjevinorejec pri Sv. Ejni p. Pristova (Štajersko na prodaj čez 40.000 kom. Rip.Portalis, in tudi Montikolo, koreničnib, lepih sadnikov. Ima tudi mnogo tisoč ključev za suho cepljenje. Kupcem prijazna ponudba. Cene po dogovoru. 735 Ulmm n lesarsko ohrt K!^ krepkega fanta, sprejme takoj Martin Gorjanec, tesarsiii mojster, Postojna (Notranjsko). 773 z vrtom ozir. stavbeni prostor v bližini Ljubljane se kupi. Ponudbe na upravo lista pod Stev. 783. kakor tudi zbirke znamk, kupuje po dobrih cenah Emil Fischer, Trst, poštni predal št. 481. 779 nemaram za noben drugi zajuterk in se počutim zdravega, močnega in prihranim pri mleku in sladkorju v gospodinjstvu polovico denarju. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih dr. p! Trnkdczii-jevega Sladnega čaja znamka Sladin pri izdeiovatelju, 'lekarnarju dr. pl. Trnkoczij, Ljubljana, zraven rolovža, Kranjsko. Po pošti najmanj fl zavitkov K 1—t poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K lo- - franko. Zavitek '/4 kg po iu vin tudi pri trgovcih. G avae zaloge na Dunaiu v lekarnah Trnltoczji: SdionbiunnerstraBe 109, Bai, udobni, moder, fason. vse skupaj samo K 29-50. TiO.ijmi komadov teh garnitur, obstoječ ii i/ liompl. obleke, klobuka in črev- dev, je bilo namenjeno za izvoz na ISalkan, a je jnoialo zaradi vojne :/ ostati iu se proda v kratkem času za polovično ceno K 29'50 pri na:-. Kot mera za nio^ke obleke zadostmr obseg črez jirsa, trebuh, dolgost r. . va, hlač in koraka. Mera za klobun -dostnje obseg glave, za črevlje pa dolgost stopala. 4r'j Sumorazproilaja po povzetju M. SW0B0DA, "unaj 111 g, Hiossgass^ 13-40/.. Najboljša češka tvrdka. Ceno posteljno perje! U sivega, dobrega, ckllkl c-110'ja 2 K ; boljšega :: k ,. prima polbcloga '/K H«; t:e-loga 'i K; Uelccja puha S K II; 1 kg Izredno finega, snežno-bologa, skubljenega o h 'le. 8 K ; I lig puha b K, 7 K puha lo K ; unjlinejš puh 12 K. — Fri 5 k;: ai) poSljo franko. napolnjene postelje 12 K, ' « hlLnJ^T' P08™«'™ Pernicc 10 K, Cenili zastonj In franko. 2261 s BENISCH, v Dešenici Stev. 71, Češko. ki 1,0 l ile določene za llalkan, a, ne zaradi vojsko niso odposlale. Iste so iz pravo bruuko-hiinnla volne, zato zelo g-orlio ln s.o. zimski čas neobhodno potrebne. - OiU'to so dolge 20U cj.i u I3U eni široke tir črtast o barvano s krasnimi bordurami in ■ c |)0, o samo kratek čas prodajalo zn polovično tovarniško ceno T o 1 K 85 vin. komad. Te zimsko i»l,.,e so vredno dvakrat tega < e. narja m s«, bodo prodajale po teh --""—^-^r-'— čudovito nizkih eenali samo to. --■ - -j 1:ko 1 asa, doklor bo ke.j le za-loge. -a \ odejo stano samo......... 1 95 W.Sy0l'0ii3,Piisža! III2, Hiessgasse 13404 Tovarn] štetiilnik.v H, Ktte^VvliT^Tftvstiii Po dobroti Iu kakovosti nepre- - koslpv železni, cmajllronl, por- J celanasti Sledilni,u kakor tudi iz majolikezagospodiajstvo,i otele, Šf^r-B^" restavracije i d Načrti ™ E^P^-l) I hmje na paro, p I i no ve št ed M11 i l!e, f rs e peci za trajno i,„rjavo. Do-b.jo se v vsaki Železni trgovati, 1 se P°Si|jaj0 naravnost Zahtevajte »Izvirne Ivo-loseus - šte-dilnike"mz ■ vrnite slaliejše Izdelke. olJ?,i Ceniki zastonj Samo enkrat v življenju! 53.930 spalnih odej HO K 19 5 .boljše kakovosti iz fioVr. ua suheg.i . . .i in al,o trpežno kovani, luni i,, elujem po naročilu nalnn.im in zanesljivo ter se za delo jamči. Jemljejo se tudi stari vozovi v'popravila in \ menjavo. Kovače iu drugo zasebnike opozarjam, itn raj i.osij jum različno izdelano lesnliio; jiosebno praktično se izdelujejo vozilu kolesu, ker se delajo s strojem. Priporočilna in pohvalna pisma so nn razpolago 111