J Poštnina plačana V gotovini Leto LXIII., št. 108 V Ljubljani, torek lj* maja lojo Cena Din i.— VENSKI fana-ia vsak dan popoldne, IzvzemS: nedelj« m praznike. — lnserlj razmotrivalo o znižanju obrestne Iftere. ki se je morala tudi pri nas prilagoditi splošnemu znižanju na medna- rodnih denarnih -tržiščih. Banke so se znižanju obrestne mere za posojila protivne, zahtevajoč, da se obenem zniža tudi obrestna mera za vloge. Povđar-jale so. da je obrestna mera po 8% za vloge previsoka, vsi poizkusi, da bi se znižala, oa so se izjalovili. Zato so banke vztrajale pri dosedanjem razmerju, sklicujoč se obenem na veliki riziko. ki ga nosijo v zvezi z gospodarsko krizo. Na zadnji seji kartela denarnih zavodov se je vršila ponovno razprava o tem problemu ter so bili končno sprejeti sklepi, do kaierih se obrestna mera na novo regulira. Sklenjeno je bilo. da se zniža obrestna mera za nove vloge a-vista na 5.5%. za nove kontofcoren* ne vloge na 5% brutto. To znižanje stopi za nove vloge v veljavo s K5. majem. Za nove vezane vloge je obrestna mara maksimirana na največ 7%. Sffca-re \4age se bodo polagoma prilagodile norri.'đfe^osini meri na ta način, da se bo obs&tfeža obrestna mer.q s 1. ui-n$em zmžateL za W% in se bi \t popoiRoma iz-eraagfla z ot»r o za nove viog^. TV> anfiaiije s-podarsfciti krogfc gotovo .li, vendar pa je deoar p*i nas »3 - .uno predrag in bo potrebno še nadaljno znižanje obrestne mere. Tudi Narodna banka ie znižate obrestno mero na 55%. Briandova akcija za evropsko unijo Brisnd bo poslal evropskim državam okrožnico, na katero naj bi izrazile svoja mnenja o predlogu za osnovanje unije evropskih držav Borba proti vrnitvi princa Karla v Rumunijo Brošura Hberalne stranke —- Odkl prememba v molitva j Pukarešta, 13. maja. Liberalni stranka fjc izdala novo brošuro proti bhšemu ^prestolonasledniku Karolu, v kateri ob* tjavlja znane listine o njegovi odpovedi prestolonasledniške pravice, vsebino 'roficijelnih spisov, ki sankci jonirajo ta ictlep, razna pisma in oporoko pokojnega kralja Ferdinanda giede na novi položaj 1 dinastije. Brošura objavlja samo znane tstvari in vsebuje še poročilo o Karlovem tpoizkusu 1. 102S, da bi se z letalom vrnil jiz Londona v Rumunijo. Brošura se za« cJključuje s trditvijo. da je »Karolovo« (Vprašanje končnoveljavno rešeno in mora sMoa obtožnica, spilo h ni obstojala. Denar, ki ga je dal Bernardocu, je bel namenjen zjgJotj za podpiranje siromašnih ornfladicicev. Od Mačka ni dobil denarja. Begića niti ne pozna. Tudi večina ostalih obtožencev mu ni znana. Med zasrTši-njem mu je divakrat postalo slabo, tako da so ga morali odvesti Iz dvorane. Med odmorom .ie obramba protestirala pri predsedniku sodišča zaradi tega, da so bili obtoženci v zaporu preiskani ter so jim odvzeli vse beležke, naaašajo-e se na obrambo. Predsednik sodišča je pojasnil, da je odredil to preiskavo na podlagi dokaznega materijala državnega pravdnika, da se obtoženci medsebojno dogovarjajo g^-de svojega zagovora. Odvzete beležke bodo pregledane, da se ugotovi, čegava je pisava v pismu, ki so ga našli pri Hadžiji in Veselicu, kjer dobivata direktive kako naj se zagovarjata. Ker so obtoženci zara-di te preiskave zaželi eladovno stavko, predlaga obramba, naj se razprava odgodi. Sodišče je to zahtevo odklonilo ter se je razprava po odmoru zopet nadaljevala. Jutri bo zaslišan dr. Maček. Velik požar na Poljskem Varšava. 13. maja. V noči od sobot« na rw- rfc':i ie (tnrpčir! požar veH4co tekstilno e avto^TK>t»H«z>orri nas še razmeroma maad, je irskuister zsa g&a<5£>e orHoofl, da odtpoštje nelcai nšoiSBi dešavoA. inžeojerjev v inozemstvo v sA«nho iznopokištov taore-tičn&sa aoas^a m pffateft&rje stjaioimostj. Ratzen tega je mir*siar aa »atfibc postefl banskim »pra-vam oxfiok, 033 vsafea isbore po 2 siposofcrta rrlrae^a jrifcSjhifc in apoiocl rr>iTCstrii paom&ta npnno ime. spcjfeža-j v sltržbi, sfiiržbeaa lefe, oceno ki dScugie podatke o njihovi sihdEbi. Tecn inaenjcijean bo dovoljen 6 ntesecni dofsiBt tevec firiave z odjnfc rjMdnfkom, podoficir jem in gojencem vojnih akademij pripada po uvetjavljenjti zakona o nstroj* stvu vojske in mornarice s cfaie 6. septembra 1929 osebni, rodbinski m stana-rinski draginjski dodatki v iznosu in po pogojih, predpisanih s skiepom mmistrs skega sveta D. R. Br. 7500 z dne 24. ja* nuarja 1924 in njegovih dodatkih in do« polnitvah D. R. Br. 21.800 z dne 28. fe* bruarja 1924 in D. R. br. 99.000 z dne 23. januarja 1926. leta. § 2. Pooblašča se predsednik ministra skega sveta, da na predlog ministra fi* nanc more dodatke iz § 1 tega zakona po* višati, znižati ali ukiniti. § 3. Ta zakon dobi obvezno moč, ko se objavi v »Službenih novinah«. Pariz, 13. maja. Francoski listi poročajo iz Ženeve, da bo Briand 19. t m. dostavil vsem evropskim vladam ob-srrrK) vprašaliK) polo, nanašajočo se na njegov zna-ni predlog o osnovanju unije evroosfoh držav. Podrobna vsebina vpraša-lne pole sicer še ni znana, vendar zatrj«iejo v informiranih krogih, da namerava Briand izvesti to akcijo v ok?v*ini Društva narodov. Akcija ni na-oerjena proti Ameriki, kakor se je zadnje dni često naglašalo, niti proti kaki obstoječi fnteresni skupin:. Briand je prepričan, da ie nemogoče preko noči izpremerrki poHtično in gospodarsko strukturo Evrope in tega tud: ne že'i. Načelo svobodne trgovine naj bi osta'o netanzirano. gospodarsko sodelovanje Pa naj bi se pričelo z osnovanjem železniške in posrne unije, nada'je naj bi se uvede! enoten evropski potni list In končno enotna valuta, ki bi veljala 7.3 mednarodni promet, dočim bi lahko vsaka država obdržala v notranjem prometu svojo sedanjo valuto. Praksa bi pokazala, v kakem tempu bi se mo-2ia Izvajati na daljni rosoodtrska ir1-fjkaciia, tako. da bi sčasoma prisno do uresničen.ia osnovne Brlanctove ide.'e, do unije evropskih držav. Položaj v Indiji skrajno kritičen Uporztt zavzeli mesto Šolapur ter pripravljajo napad na Bomhav London. W. maja. AA. Na včerarnice je tajnik za Indijo VVed-£r»rood Benn poročal o strašnih dogodkih v šolapurju. Množica je napadla minulo soboto dva voza, v katerih se je vozilo ne-kas vojakov in jih zažgala, nakar so raz-v8l demonstranti nad ostanki vozov nacifo-naJtstrčno zastavo. Vojaštvu ni storža množica nič žatega. V nekem fcraju je množica odnesla iz policijske postaje vso opra--vo tn jo zažgala- Osem milj od Šolaprarja so vaačani zažgali policijsko postajo, ki 4o ie Porcija izpraznfla. V ^olapur je hn-4fi odposlana še ena stotmia indijshe pe-*iote. Za odhod so pripravljene nadaJjne c*ete. V soboto so oblasti pozvale hadžija a rrnrangzaja, ki se je približal pred ne-teaj" tedni Pešavarju hi resno ogrožal mir « red, naj se vrne s svojimi pristaši donio«. fTadai je odgovorfl na ta poziv, da 1©.^ posekanimi drevesi blokiral ceste. Pro-rM- nlecrra so bfra v<&e*aj odposlana !etaia. :§%em4Hax te akcije ni še znaru Nadalje ie "fejavfl Wedgwood Benn, da so minule nrn-sršnanske slavnosti v Bakridu dne 10. maja brei nea4edov. Končno je Benn dejal, da ga je glavni poveljnik indijskih čet pooola-stil izjaviti, da Je indijska armada popolnoma loiama- Glede na poročilo indijske ustavne ko-masge je Benn izjavil, da vsebuje prvi del teea porofiOa splošen pregled indij-skega mtom% (točim obstoja drugi de! H pred- logov komisije. Nadalje je Benn izjavil, da bo poročilo komisije objavljeno 10. in 24. iunija. Pariz, 13. maja. (AA) Iz Solapurja poročajo, da 90 čete pod poveljstvom polkovnika Paga v zgodnjih jutranjih urah z naskokom zavzele mesto. London. 13. mak Kinih potni i4jk*m poročilom indijskih oblasti je položaj v Indiji zek> kritičen. Po zadnjih vesteh so uporniki zavzeli mesto Solapnr. Angleške oblasti nimajo na razporago dovolj vojaštva, da bi upornike pregnale. Uporniki se rk>\-rajo v vedno večlJh skupinah In se priprav-h*a4o tudi na napad na Bombe j, kjer Je glavna angleška postojanka. Če jim ta ak-ci}a uspe. bo postal položaj za AngBJo t Indiji skrajno kritičen. "Razprava, ki bi se imela vr§iti proti korrmnistom zarad, atentatov na amgteške mnkcflonajle. Je hfta odgođena. Obtoženci so se namre. na raspravi ttprfl ter rartrm vso dvn-1? >. *a#n, da so h*h komaj Tjkrrrfffi . Bamhav, TE. meja. AA. Skiadašče 9o£ v Širodi so naskocUe tri skupne iodsift prostovoljcev. Pofic#a ie aretirala okrog IOO oseb. Amrftnar, IS maja. < A A t Dr. KMcMcmt je bil obsojen na tri leta stroge je6e Ostali Gandijevt pristali so dobOl po 18 mesecev. Vsi so bili obtoženi zaradi ki sit ve solnega monopola. Prijave za vsesokolski zlet Beograd, 13. maja. AA. Za vsesokolski zlet se je razen moškega in ženskega na* raščaja doslej prijavilo 6659 Sokolov in 2015 Sokolić. V to število ni všteto So« kolstvo beograjskih žup. Po posameznih žup ah je prrjavVjenih Sokolov in Sokottc (v oklepaju): Banjaluka 175 (117), Belovar 163 (37), Celje 192 (16). Cetinje 225 (43), Kraguje* vac 177 (84), Kranj 77 (31), Ljubljana 412 (208), Maribor 295 (136), Mostar 207 (62). NS 333 (96), Novi Sad 1464 (428), Novo mesto 49 (40), Veliki Bečkerek 145 (61), Zagreb 479 (68), Osijek 436 (108), Saraje* vo 510 (131), Sušak 68 (35). Skoplje 498 (26), Split 97 (20), Šibenik 103 (35), Tuzta 521 (155), Užlce 36 (11). Razpust bolgarskega sobranja Sofija, 13. maja. V Sofrji se vršijo po* slednje dni zelo živahne politične koofW renče. Minister ztmanjm zadev B tirov je izjavil novinarjem, da bo 16. t. m. narod« no sobranje razpušceno, ker je rešilo vse važne naloge ter nima razloga za nadali« no delo. Sicer je pa to tudi želja večine narodnih poslance«. Silen orkan na Madagaskarju Pariz, 13. maja. Po vesteh iz Fort Dauphina je strahovit orkan opustošil cele pokrajine na Madagaskarju. Posebno hudo je prizadeto mesto Mahanara. Oni del mesta, kjer so nastanjeni domačini, je popolnoma razdejan. V evropskem de* hi mesta so razkrite vse hiše. Tudi v Fa* rafangani, ki leži 60 km južnejše, je vihar pvzročil tako upostošenje, da skoraj ni mishrti na obnovo mesta. Vsa južnovzhod* na obala je razdejana ter je docela irpre* memla svoje lice. Koliko človeških žrtev je zahtevala katastrofa, še ni znano. Naši športniki v Uruguaju Beograd, 13. maoa. Mednarodna tajoak JNS dir. Mfuiašio Andrijević iz Beograda je imel včeraj in danes poleg drugih komfe-reoc v Budimpešti tudi sestanek z ujnngaai-sirim nišinsrtirom Buerom, s katerim se je pogajaj o finančnih pogojSh za udeležbo ciaise ooigome<»e reprezentance pri tetami za svetovno prvenstvo v Monftevideu. Vsi predlogn dr. Arjđntjevića so biK od nnuigaj-skeca posiaoSka sprejeti. Poslanik Baero je izfovfl, da žeri Uneti član preje delinntav-no po>avo J««go€ra\iie za ude&ežfoo pri tekmi za nogometno prvenstvo sveta. Dr. KutnaurKfi namestnik zunanjega ministra Beoerad, 13. maja. AA. Z ukazom Ivi Vet kralja in na pred&og predsednika ministrskega sveta je bil 10. t m. postavi jen za naflnesrtnik-a ministra zunanjSh zadev nri-Tister farez lastnice dr. Kost a KumamKS. sla KjmidinsJE. Radarska nesreča v Nemčiji ilS. rne^a. Vfiesai dopo '.dr. c so »e voeii v rovu ConconR« (idKIShd pfioi, kar >e po-veHko ete^k«J)0- Izmed 12 oeroženih rudarjev 90 hr$\ tn&e te&ko ranjeni, dva pa mrtva. 7 mož dosedei m Wk> moec-č« rešfiti in d^mneva-io. da .v t odi mrtvi Težka reševa^ma dela sc nada- Iz policijske kronike Policijska kronika ie danes pestra in pisana. Tatovi so ponehaR, zato jc pa bilo drugih deliktov dosti, da je morala intervenirati policija. Razen šestih razgrajačev, ki so kalili noini mrr, so aretrali več oseb zaradi kršenja cestno policijskega reda in predpisov za vožnjo z avtom in nekega možakarja zaradi nedostojnega vedenja v javnem lokalu. Hotelirka Alojzrja Tratnik je naznanila stražniku, da je neznan zlikovec pobil šipe v veznih vratih njenega hotela na Sv. Petra cesti. Vratar je med zlikovci, ki so bfH pijani in so se med seboj pretepali, spoznal nekega vpokojenega župnika in nekeca akademika. Noč Fran }e bil naznanjen zaradi trpinčenja živali. Peljal je opeko na neko stavbo po cesti, ki vod j na Brdo. Spotoma sia mu konjiča opešala, ker je bila cesta blatna. Noč je zato začel Živin:eta obdelovati z bičem in je metal tudi opeko v konja. Ri-har Ivan, stanujoč na Viču, je naznanil, da ma je nekdo odpeljal s parcele na Cesti treh cesarjev, kubični meter peska. CKu-rnrl je nekega posestnika, soseda. Na njegovi njivi so se poznali sledovi voza. Bančnemu uradniku Pelanu je nekdo ukradel plašč v kavarni Evropa. Osumljen je neki sluga, ki je izginil iz kavarne, ne da bi plačal. Šebeniku Lovru iz £iške je pa bi!o ukradeno kolo katerega je tat pustil v neki gostilni v Puharjevi ulici. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.79, Berlin 13.5025 —13.5325 (13.5175), Bruselj 7.9036. BudćrnpeS: a 9.3932, Cirrih 1094.4—1097.4 (1095.9), r>iwia,3 7.W) —8.0019 (7.9S96), London 275.34, Pariz 3T22.If. Praga 167.79—16S. 19 (167.79), Trst 296.99. INOZEMSKE BORZE. Gurfh: Beograd 9.1350, Parrz 2027. LrnAon 25.1125, Newycn-k 516.85. Bruse-lj 72,12, Mttan 27.0950. Amsterdam 2O7.9250. Berlin I23A2. nuna j 72.88. Sofija 3.74. Praga 1831, BuđimpcSta 90-2750. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Sten 2 »SLOVENSKI NAROD*, dne 13. maja 1030. Zborovanje hišnih posestnikov Hišna posest ne sme biti prehudo obremenjena, da me bo trpelo splošno gospodarstvo LnbtSJotia, IS. maja. Sooči ee je vrSil v Union« ob*w zbor društva hHtaih po*«*nikov. Navzoftih je bife okoti 130 članov Predsednik g. Frelih je podal obzirno porofcik* o odhorovetfn delova-▼ pratektom l^tu Na podlaci ni^eovsfca referate j« Mam prt oineajooatfii eprejdta dalj** r^okieija, H jO v celoti ofejđfirlSOmo. It bla^ajniSkfega poročila, ki ga jo podal g. Bnkove«. je razvidno, da fto fenadi.fi društveni prejemki 114.635 Dift, stroški pa 114.15» Din. SL570.— Din 18.005.- „ 7.638.- „ 3.39 „ 7.300.— * 100.— „ Dohodki eo bili naslednji: ]_ 1939. vplačana članarina prostovoljni prispevki »ajamnir^ska knjižice in hišni roda obresti poštne hranilnice plačik za prepise katastrov glede popisov hiše razni dohodki _ .-kupaj 114.625.39 Din Tsd&tki so bili: tiskovine, pisemski in brzojavoi porto, zavaroval, ic razni otroški za pisarno 11.137.84 Din #*roški občnih zborov 999— „ etroftg telefona in errojepteke 4.013.— „ Stanarine pisarniškega lokala, razsvetljava, kurjava in snaŽ2nj*» 11.240.— „ naročnina časopisov in stroSke propagande 1.636.— „ Članarina Zveei druStev hiSnih poseernffcov za Slovenijo 8J545.— „ đel naročnine ta >Moj dom< za naročnikov 11.000.— * provizija, manipuladjski stroški in tiskovine pri postni hranilnici 838.68 „ plafilo ostaoka dolga Mestni hranilnici 10.885.— * nagrada za pobiranje članarine 4.460.50 », potni stroški v Beograd. Zagreb itd. 13.845— „ piačilo za prepise katasterskih Gotov in odinere zgradarin^ in drugo S.597.50 „ podpora ljubljanskemu gasilnemu društvu 50C— „ plača voditelju društvene pisarne 24.000.— „ članarina za L. Union v Pariza 700._ „ TMserttti in notice 708.— „ sirožki 90 letnice 5.269.50 „ *aam stroški _S14__ H skupaj 114.159.02 Din najemne pogodbe med gospodarjem in najemnikom. Končno še ugotavljamo, da je ta prirastakirna nameravana samo v naši banovini, zato bodo hišni posestniki v tej banovini daleko zapostavljeni in težje obremenjeni, kakor v ostalih banovinah. Zato apeliramo ponovno na našo bansko upravo kakor tudi na centralno vlado v Beogradu, da se ta davščina na povišanje najemnin popolnoma opusti. 2. Ugovarjamo proti previsokim občinskim dokladam. ki so se povišale na 60% na zgradarino, kar pomeni težko obferneni-tev ljubljanskih hišnih posestnikov. Zato ponovno predlagamo, da se doklada na zgradarino zopet zniža na 35%, kakor je prvotno sklenil občinski svet ljubljanski, će bi se to drugače ne moglo doseči, je treba občinski mestni proračun za leto 1^30 primerno znižati, kar se bo doseglo t opustitvijo vseh naprav, k,- nišo neobhodno potrebne. Zahtevamo znižanje vodarirte v Ljublja* ni na 5%, ker se je odmerna podlaga povišala za 22 milijonov, a vodarina je bila v Ljubljani dosedaj mnogo previsoko odmerjena. Ker je mestni magistrat doklado že predpisal in jih je veliko posestnikov že plačalo, naj se znižanje izvrši vsaj za drugo poletje 1930. drugače bodo posestniki primorani to vodarino razdeliti med najemnike, kar bo imelo za neljubo povišanje najemnin, 3. Hišni posestniki se v njih lastnem interesu ponovno z vso resnostjo opozarjajo, da se glede določitve najemnin vedno ravnajo po navodilih našega društva, da ne zahtevajo pretiranih najemnin in da naj tudi glede odpoved!, stanovanj po svofl preudarnosti skušajo doseči, da se število odpovedanih stanovanj ne viša na previsoko število in da se odpovedi vrtijo samo v nujnih slučajih. Pri slučajnostih je bilo iznešeaio še več predlogov, tako n. pr. da se ustanovi Sa-mopoč. Kakor i epoudarjal predsednik g. Pre-lih, šteje društvo sedaj okoli 2000 članov. F^ri volitvah so bih na predlog nadsvet-oifca g. Mflhlersna izvoljeni v odbor: Frelih Ivan. višji računski svetnik v pok., Žemlja Franc postajenačelnik, Tribuč Josip, trgovec Platner Josip, trgovec Šu^ šnik Ivan, kanonik. Kmetec Simon, posestnik, firovatin Maks. tiskarnar, dr. Regali Josip, odvetnik, dr. Požar Lovro, vladni svetnik. Jeglič Janko Nep^ šolski ravnatelj v p., CHup Josip, trgovec Bakovic Anion, uradnik Kmetijske družbe; za računska pregledovalca: Mallis Franc, Gjud Aleksander; za Moste odborniki: VVeithau-ser Matija, Zelena jama 111, Rahne Janko, trgovec, Sek) 33, Moste. Za Šiško odbor-na\: Kuštrin rvau. Pri slučajnostih je bila sojrlasno sprejete naslednja resolucija L Ugotavljamo, da &0 hišni posestniki Ttft stanovanjske zašite skoro 13 let mno-jo trpeli, da niso mogli z dohodki popravljati in vzdrževati svojih hiš ter da So na dragi stran* do 1. januarja 1929 plačevali od prjetih najemnin 50 do 60% državnega davka z raznimi državnimi in avtonomnimi pribitkL Radi tega so se hišni posestniki močno zadolžili ali pa Še do danes niso mogli tevrSiti na svojih hišah potrebnih popravil Sele z novo davčno reformo se je hi-S05 davek primerno znižal od 1. januarja 1909 io radi odprave stanovanjske zaščite juorefo hišni posestniki dobiti primerne na-jernntne, ki odgovarjajo faktičnim razmeram. Zato pa }e neobhodno potrebno, da se hišna posest previsoko ne obremenjuje, ker bo to na škodo splošnemu gospodarstvu. Ce bodo posestniki morali plačevati previsoko davščino, bodo opustili popravljanje haš\ itf se bodo zopet zanemarjale in propadale, aato se mora hišnim posestnikom datj prostih vsaj 80% dohodkov, obdavčenje pa ne bi smelo znašati nad 20% Zato je hišne posestnke težko zadela 40% doklada na zgradarino. ker v zad-njfti letih niso plačevali nobene oblastne, sedaj banske doklade. Pri tem pripominjamo, da imajo skoro vse druge banovine samo 30% bansko doklado in da je sedaj v dravski banovini najvišja. Zato ponovno ugotavljamo, da bi nameravana prirastkarina hišne posestnike v Sloveniji preveč zadela kar bi bilo na škodo splošnemu gospodarstvu. Cene hišam bodo padle, s eefner se bo oviral ves promet z nepremičninami, s čimer bo imela aofcet škodo država in banovina. Posestniki z majhnimi najemninami in s pičlimi dohodki ne bodo popravljal, hiš. radi česar ne bodo imeti zaslužka obrtniki, delavci in trgovci. Ta prirastkarina bo prinesla mnogo več škode kakor pa njeni dohodki koristi. Ne smemo prezreti dejstva, da je podlaga za to davščino nemogoča, najsi še -vzame iz leta 1914 aH pa kasneje. Najemnine v raznih dobah so bile tako različne, da nikakor ne bo mogoče doseči pravilne ia pravične odmere, radi česar se bo Prijavilo ogromno število pritožb proti odmeri te davščine. Tendenca vseh držav gre za tem, da se najemnine v starih in novih hišah izednačilo, kar se bo pa s to pnra-stkarmo preprečilo m imelo za posledico, da bodo stanovanja v novih hišah ostala prazna. To bo imelo katastrofalne posledice, ne samo za dotične lastnike, temveč tudi za razne denarne zavode. Vpoštevati moramo še dejstvo, da gre finančna uprava za tem, da se najemnine zahtevajo v pravi vrednosti in da Hh davčna oprava ima sama pravico zviševati, če se ji zde prenizke. Pri tem nastane navzkrižje med tendenco finančne uprave, ki hoče najemnine dvigati in bansko upravo, ki hoče s to novo prirastkarino najemnine znižati Nikakor se ne sme tudi prezreti dejstva, da |e stanovanjska zaščita ukinjena in da jrna MŠni posestnik popolnoma prosto voljo v sklepanju pogodb z najemniki. S to davščino pa bo to sklepanje otežkočeno in ne bo priSo do pravega izraza pri sklepanju Materinski dan ▼ Mostah Podružnica Kola jugoslovanskih sester v Mostah je proslavila v nedeljo 11. t. m. »Materinski dan« na svečan način. Ves dopoldan so prodajale gospe in go* spodicne cvetlice in znake in ni ga bilo, ki ne bi kaj prispeval v korist naših naj* bednejših mater. Zbirka, (nabranega jc bilo okoli 4000 Din), je pokazala, da je tudi na periferij. Se posebej v delavskih Mostah, čut srčne kulture močno razvit in da tudi kulturno življenje dobiva boljšo podlago in širši razmah. Zvečer ob 19.30 se je pa vršila ▼ tolevadnici Sokol« skega doma oficijelna proslava. Gdč. Mlakarjeva je nagovorila matere, zahvalila se je v imen« podružnice vsem. ki so prispevali k obdarovanju revnih mater in počastili prireditev z obilnim posetom. Ža njo je govoril g. Lado Pfei« fer, ki je v krasnem govoru označil po* men materinskega dnfc. Ko so po vojni stavili spomenike vojskovodjem m pad* lira junakom, so pozabili na nekoga. Ta« krat pa je prišel preko Oceana mOgocen apel na vse kulturne narode. Postavite spomenik, živ spomenik v srcih tisoče v in milijonov njej, ki je največ trpela in žrtvovala — materi! 1« Omenjal je ubogo delavčevo mater, zatajeno Cankarjevo mater in spomnil se je nesrečne nezakon* ske matere, ki ji svet odreka obzir in ljubezen. Zaključil je svoj govor z ape* lom na zlata otroška srca. Burno pozdravljena je spregovorila za njim pisateljica Mani ca Komanova. Kot zgled matere je navedla svetopisem« sko mater, ki združuje skupnost vseh vr* lin, navajala je razne svetopisemske ose« be. ki so ravno grešile z zatajitvijo m drugimi vzroki, ker jim je nedostajalo glavnih lastnosti — ljubezni, resnice in iskrenosti. Psi besedi je posvetila tudi Kraf!» arije in S** Danes ob 9. svečana premiera najboljšega zvočnega filma veselo razposajene dunajske flhnske operete Dve srd v % taktu Srrreh Zabava! Kot predigra divna zvočna groteska DAISY-BELL!! Publika se smeje in poje! Govore in po jo v nemškem jeziku Walter Janssen, Oskar Kariweiss, Wfl!y Forst (PolcJ iz filma ,Atlantik') Greti Thehner in Irene Etshtger ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 oumju a.» rrrrrrm orana pjjuujulujlijui iiiiii 101,011 u.lui »i i i a 11 iuuijacaxra3xp svoji materi. Njen domači nastop in go* vor sta blagodejno in prepričevalno vplis vala na navzoče. Za tem je bilo obdaro* \ anih več ubogih in podpore potrebnih mater. Sledila je vprizoritev Meškove »Mati«, ki so jo igrali v precej skrajšani obliki, kar pa ni prav nič škodilo stvari sami. Pod spretno režijo g. Rozmana je vprizoritev dosegla popolen uspeh, poda; na je bila zelo naravno in vsi igralci so igrali z globokim razumevanjem. Ugajali so zlasti Milan, Tinka in cigan, domini * rala v vseh treh dejanjih pa je Silva. Pri* reditev je bila zelo dobro obiskana in tako je bila proslava materinskega dne v Mostah izvršena na najlepši način. Vera. Odlični slovanski gostje v Ljubljani Ljubljana, 13. maja. Jutri dospejo v Ljubljano slovanskj geografi in etnografi, ki so začeli svoj letošnji drugi kongres v Beogradu- Kongresa so se udeležili jugoslovenski, češki, poljski, bolgarski in rusk: zastopniki geografskih, etnografskih in sorodnih znanstvenih disciplin. Kongres se vrši v obliki potovanja. Izhodišče je bil Beograd, kjer so kon-gresisti imeli prve seje in predavanja. Iz Beograda so odpotovali v Negotin, Zaje3ar, Niš, Skopi je, Kosovsko Mitrovico, Kraljevo. Užice, Sarajevo, Dubrovnik, livar, Split, Ogulin, Karlovec in od tn pridejo v Ljubljano. Iz Ljubljane se odpeljejo v Zagreb, kjer je razhod. Jutri Okoli 8. ure pridejo kongresisti s posebnim vlakom v Ljubljano. Zvečer jim priredi Glasbena Matica v Filharmoniji poldrugo uro trajajoč; koncert, po koncertu pa priredita ban dravske banovine g. inž. Sernec in župan dr. Dinko Puč banket na čast gostov v gorenji dvorani Kazine. Pojutrišnjem po zajtrku si bodo gostje Ogledali mesto, nato se bodo pa zbrali na univerzi, kjer bodo imeli seje in predavanla. Okoli poldneva se odpeljejo s possbnim vlakom na Bled in se odpeljejo okoli IS. ure skozi Ljubljano v Zagreb. Častno predsedstvo za sprejem odličnih slovanskih znanstvenikov tvorijo ban inž. Dušan Sernec. knezoškof dr. Jeglič, ćHvizikmar Sava Tripković, za Glasbeno Matico dr. Ravnihar, za gledališče intendant Oton Zupančič, za univerzo pa rektor dr. Metod Oolenec Ljubljančani, udeležite se sprejema na kolodvoru m pokažite s tem naše simpatije do odličnih slovanskih gostov, ki si bodo ogledali naše kraje in povedali o njih le* poti in naši gostoljubnosti tudi v domovini. Operetna doba mari* borskega gledališča V času, ko mariborski oder kaj prid* no ponavlja opereti »Caričine AmacOn* ke« in »Adieu Mirni«, nas je obiskala še beograjska opereta ter našla neprićako vano dober sprejem. Navzlic temu, da je gostovala le zadnje dni v mesecu ob znatno zvišanih cenah, je mogla število gostovanj podvojiti in igrati pred nabito polnim gledališčem kar šest večerov. Zdi se mi potrebno, da to pribijem, ker lahko s tem vzporedimo gostovanja sloveče Hansi Niese, ki ni mogla pritegniti v gle* dab'šce neprimerno bolje situiranih Nem« cev niti skozi tri večere. Beograjčani so še srečno izbrali svoje komade, ki so bili vsi za Maribor novost: Cirkuška princeza (dvakrat), Carjevič, Paganini, Španski slavček in Svatba v HoIlywoodu. Občudovati smo morali vigranost, tempo in lepo izgovarjanje operetnega ansambla ter mojstrsko obvla* danje našega orkestra po obeh kapelnikih gg. Plecitvju in Srbulju: našemu orkestru je pod njuno taktirko zadoščala samo ena vaja in vendar je šlo brezhibno. Melodi« joznost in izgovarjanje nas je pa dimilo tem bolj, ker moramo ravno na našem odru občutiti, kako krčevito se b pri j o naši igralci za takozvani oderski jezik še* bi, predstavam in slovenskemu jeziku na kvar. Ravno glede jezika pa sta obe opereti: Caričine Amaconke in Adieu Mirni šolski primer, kako se ne sme delati. Dvigniti bo treba javno protest proti prekorače« nju pravic slovenskega odra v Mariboru. Nemškutarskega pačenja slovenskega je« zika na našem odru bo moralo biti ko« nec. Če si g. Rasberger ne zna dobiti na drugačen način popularnosti, z nemšku« t ar jen jem si je gotvo ne bo. Pa tudi gle* dališka uprava bi v enajsti sozoni že lah« ko enkrat imela dovolj takih neslanosti, zlasti, ko jih odklanjajo povsod: v Mari* boru in posebno energično v Celju. Rav* no beograjska opereta je v svojih boljših večerih pokazala, kako blizu je opereta operi in kako oddaljena od cirkusa s klovni in neslanostmi. Ravno radi tega primerjanja smo bili beograjske operete Še posebno veseli, hkrati pa je tudi pu* blika pokazala, da samo neslanosti ne vlečejo.in ne polnijo gledališča. Dr. P. S*. Dva koncerta V soboto, 10. t. m. zvečer, ie v Union« priredil »Pevsko zbor včiteLjstva UJU v Lju4>V«i;iti-«: koncert, s katerim je proslavil delavno lOletnkco svojega dirigenta Srečka K u nt a r ja, petletnico svojega obstoja te* obenem podaj obračun o svojem pecai In koncertiem procramni na terne;>i po Gefro-slovaškem. Koncert je obsegal kompozicije slovenskih komponistjov (moje, Lajovičeve. Kogojeve in Ravn.ftcove), hrvatskih (€>3gan mL, Gngoševic. Stolce r - Slavenski. Papa^do-pulo * Pečač) in srfosfciih (Mokra** ac). Svosi dve skladbi »Zirrcsđca pesem* šn Kne-tiška« je spremJtjal v družbi i z> Sivioom kornjponjist J. Ravnik sam, pri Pečičevih »Svatovskih pesmih« pa ie kot softsirka sodelovala fud; ciaša nadebudna sorwanislflva srdcaia. Mezetova. Cel. več kot dve uri fcra-id^oč:, naporni program so pevci odpeli točno na isu' račsn kot pri svojih koncertih na Češkoslovaškem in se je moeJo naše občinstvo prepričati da je kot laskave, pri-zinavalne ocene če-škosJovškega časopisja v polni meri več kot zas+užil. Sptošrva sodba raših mwzikov. naŠM domačih nepristranskih pevcev ter široke puWike ie. da se sme zbor sJovenskega uoiteljstva po komaj petletnem svojem obstoju prištevati med rttjodličnejiše zbore naše držaje. Zbor poie izredno s^g-urno, z navdušendem, je krasno glasovno izravnan, ima odlično pevski materija!, prav posebno še v žereskrih gtasovtfi, Kumarieva interpretacija posameznih del je idealna, vzjcledna, izbera programa kaže vefcko spretnost in pokio ume fcniško po»-movanje sodoime domače zborovske produkcije. Občinstvo, žaJ, le rrwtostevilno, je pevce, dtrigemta. komponiste, solistke n spremljevalca nagradilo po vsaki točki z burnimi aplavzi. Jubilantoma, dirigentu Srečko Kumarju in cevskemni zboru so po-kkmifc vence Udruženje slov. učiteljev, Hu-badova pevska župa. »Muaičflci tečaje vic 12 Zagreba m »Ljubijanski Zvon«. V nedeljo zjutraj ob poj 11. uri pa. je zbor priredil koncertno matinejo za ljufoVianeko šolsko mladino z nekoliko izpremenjemm in skrajšanim programom, ki je bala prav imenitno obiskana. Novost pri matineji je bila, da so dečki ltrnbjanekfh Osnovnih sol deklamirali pred pet>em tekste vsakokratnih skladb, kar je posJušajočj rnfladJm" pdipo* moglo do topnega r^wrnevanTa petra pesmi. Zboru je treba k obema koncertoma naj-iskrenejge čestitati. — Jugoslovansko ameriški večer Menda se smemo samo g. Šublju zahva* Vi tu za izredno liubezmiiivo pote^avščnno. No, tega pa mu nikakor ne zamerimo. Re* vanžirati se je moral za svoje ameriške uspehe in to je storil kot sijajen »busines« človek na pristno ameriški »srrart« način. Kot nekak manažer, — saj zdi se mi, da je to bil — je znal zainteresirati in angaži* rari za ta večer naše narodno ženstvo, na* šo inteligenco ter napolniti dvorano >Dc« lavske zbornice« do zadnjega prostora. Si cer je šlo težko, zelo težko, kakor mi je priznal sam, toda šlo je in sedaj šele ve* mo, zakaj se je ta večer imenoval »jugo* slovensko*ameriški* večer. Namreč zato, ker smo se dali ta večer »Jugoslovenu prav po »ameriško« — potegniti. Dve ame* riški dami: Ellenor Cook in Čamila Ed* wards sta zabavali našo publiko dolg, pre* dolg večer s tem, da sta se preoblačili v razne kostume. Spočetka v slovenske na* rodne, nato v hrvatske, dalje v poljske, razne staromodne in nove ameriške, skušali oponašati v majčkenih scenah razno narodno in nenarodno petje in bitje, •/ pri* iaznem kozerskecn tonu govorili in posku« šali peti s spremijevanjem silno neug^še* nega klavirja in banja dolgo vrsto narod* nih in nenarodnih pesmic itd., itd. Glav* na atrakcija večera je za nas seveda bil njun nastop ▼ slovenskih narodnih nošah. Cookova je bila »ona«, »on« pa Edvrard* sova. Vihar navdušenja je izzval »njen« »slovenski« nagovor, troje »živio« na Slo« vence itd. ter petero narodnih pesmi, od katerih se je zlasti krasno slišalo iz nje* nih nežnih ust, kako »Šuštar smrdi po či* ku« in kako »regiment po cesti gre — ju* hu«. Ko;lo*sal»no! Krivili smo se od navdušenja premišlja* joč, da se je ponižala »znamenita« pevka in plesalka, članica velikega ameriškega na* roda tako daleč, da se je naučila in zapela pot »izbranih« slovenskih pesmi, nas s tem silno, silno počastila m naš mali narod in našo pesem celo v daljni Ameriki tako ne* izrečeno visoko dvignila. Poklonili smo se ji in ji prinesti ▼ dar naša srci, nebroj cvetja in naše dinarčke. Da, mi namo St# ti hvaležni! Enako hvaležni Ki ji morali biti takoj nato tudi Hrvatje in Srbi, dalje Polj;.ki Cehi in Rusi, saj k poskušala tudi mino ustreči. No, pa ti niso vedeli, kaj se sp*v dobi. Damama ho pa Ie prijetno pripovedovati doma v visoko umetniški in crviLzi-rani Ameriki, kako so ju častili tam d.Več, daleč na strašnem, kosmatem Balkanu, od koder sta pri&Ji po čudnem naklueju m pod .varstvom božje previdnosti ceh in zdravi domov. Da! Mi pa se radujmo naprej, da je naša slovenska narodna pesem v tako izkušentn m spretnih ameriških pevkah našla končno vendarle one apostole, ki ji bodo pnbo* rili slavo in čast po vsem svetu. Žrvio, žrvio, ži»vi*o»l {Se/ezttfccr Koledar. Dane«: Torek, dne 12. m«ia 1930. Kafco-Lk*.: Servaoii. Pra vo^sta vrti: dne 1. mavi Jererniia. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto. Opera: Norma. A Kino Matica: FKe srci v tr*cetrt>ifrskevec pred vr»4i. 8. četrtek. zaprlo. Pe*ek. 16.: Vdova Rošhoka. D. Sobot«, 17.: Pl»*o!vec pred vrati« se ponovi v Ji-uihlj-an^: drami v pre-rrrijerski zasedb; in v rer;: prol. Šesta, v sre<*o, dne 14. t. m. za red B. »Pustolovec pred vrati« ye dek> h>cosk>veJiske literature, ki si k odr>rW> pot v zimanfi svet ter bik) israno Že rvi MaflaH večjih odrih srednje Evrope. Prihodnja repriza Golarfeve narodne igre »VdOva Rostatka« t«o v pe'e-k 16. t. m. ?i aho-•eate red>a D. Opera Začetek ofe 30. Torek, 13.: Norma. Red A. Sreda, M.: zaprto, četntek, 15.: Crne maske. Red C. Petek, 16.: zaprto. Sobota, 17.: FVfcu^an>c v doViv iefl.r^W->dn<*c R Daaas se poje Belliniia opera »Mor m«« a »no Zteto Spehar v naslovni partid:. Rajo: ga Teierrv, aa Kogej, wg. Marčec. Rumpe: n >v>- Irorič. DiHR-ent g. Netfa:. režiser g. Kr-rveoki. Predstava se vrši za abonma A. V četrtek se vj>riaore M. Kogoja »Crne maske« z Z- Primožičem v glavni partiji. Nastopijo: ga Taierrv. s^ia Maldičeva, gna Stanovat Z* Poli£e\a, za Kogeieva, z*;. Betet-tn. Ko-vai. Grba. Mofeorič, Poa he. Drenovec, PečeK. Perko m drugi. Sodeluje ce-lokupii hale^rs: z.hor. Dh*ii|ent z. ravnatelj Pofrč, režiser g. Krrvecta. Predstava se vrSi ra abooma C. V soboto se prv-č pnaovi RravnjCar*\ t opera »Pohujšanje v dolini ientflor-jauski«, ki je imela v nedeljo zelo velik uspeh. Zasedba ko: poj premjeri. Dirigent g. Ne*fa-t, rerre«: g- Debe-vec. »Dolarska princesa«, opereta Leo Palla. se \-prizori po volni prvič na naiem odru v nedeno 18. t. m. Opereto, ki ie bogata >pih melodij vodita sz. d;r Svetel %t režiser Povhe. Dolžnik in upnik. — Sram vas bodi. pravi upnik dolžniku, ko se srečata na cesti. Vedno, kadar vas srečam, mi pobegnete pred nosom. — Da, hitim domov po denar. OTROJUt NOGAVICI *£lGOM N4bol£e, nadrainefte. 13 5tev. loa SLOVENSKI NAROD«, dne 15. mm 1*50. Stran 3 Dnevne vesti — Eenoletnl staž agronomov. Te dna stopi v veljavo praviktfk o delu agronomov med enoietirirn stažem na državnih iti banovi ivskj',1 posestvih. Staž je btt uveden, da omogoči miraistnstvo poljedelstva absolvi-rankn aKnmamom, da se seznarniio s praktično ekOnoniOTo in postanejo kvafcficiraivi, kakor zahteva zakon o pospaševanuu kmetijstva. Na državnfh in banovinskih posestvih bodo hneK statisti brezplačna ste-van.ia. za hiramo bodo morali pa sarm skrbeti. Vsak stažist bo dobili od poljedelskega rntnistnsrtva, po možnost pa htoM bd oprave posesrtva, mesečno denarno podporo. — Slovenci na spomladanski umetniški razstavi v Beogradu. V nedeljo je bnia V Beogradu otvori ena druga sporrrtadarpska umetniška razstava, ki Jo je priredita društvo »Cvfiete Zijzorić«. Razstavilo ie SO sf.karlev 192 del m 16 kiparjev 51 del. Od stoven^kišh irmetrakov so se razstave udeležili prof. Ivan Vavpotoč, Tone Vidmar, Anton Zupan, PBšČančeva, Tone Kralj, P-ranc Pavlov ec, Zupančeva, Preg+ieva. Stene Gudenman, Lojze Dormat in Franc KraIR. Danes zvečer ob 9. uri — OUZD v aprilu. Iz izkaza OUZD ▼ Ljubljani za mesec april posnemamo, da je bilo zavarovanih 96.S54 članov in sicer 04.755 moških in 32.099 žensk. Bolnikov je bilo 2253 in sicer 1258 moških in 995 žensk. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških 29.12 Din. pri ženskah 20.36 Din. Celokupna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških 1,885.679.60, pri ženskah 653.516.40, sku* paj £539.196 Din. — Velika gospodarska manifestacija bo v Ljutrijacri od 29. maja dro 9. juni-ja s pri-redifvlšo X. jiibi>leiinegia vzorčnega velesej-ma pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. BtitedHev bo največja dosedaj prirej enih. Na seiirnišcu, ka obsega 4X>.000 m* prostora, je postavilieniih 9 veMkih rajštavtKh zgjraincstrstva prosvete pod bc. ldG95. 3.) Protnetei mimisteT je dovolil če-trfrnsfco vožnjo pod MC br. 8255 od 2. maja t. 1. za vse razjede vseh vlakov drž. že^ezn^c razen ekspresnih. Kupi se — kakor običajno — polovično karto do Beograda, ki vefca budi za povratek m se ne sme 6d-rteta vratarhi pri prihodu v Beograd. — Oficrjetni piakat letošnjega vib ileinega veJesejma v Ljubljani, ktf bo od 29. maiHa do 9. :u*ri;«a. je zelo kčen in posrečen. Šfcka predstavna bobnarja, ka razglaša važen dogodek v našem gospodarskem življenju: otvoritev letošnjega Tu&ilejnega Initb^an-skega velesejme. Bobnar je pristni kranjski Janez v narodni noši, ozadje pa m« trvon livotpisana mešanica zastavic razmm natO-diov kot poudarek mednarodnega značaja našega velese.fcna. Kot nala'šc spada ta z\-voplsani znanilec našega velcsejma v kcas-tr mesec maj in ves ta mesec bo po mestih in vaseh naše države in še daleč izven n»je-nsh mej po širnem svetu pozival na obisk te naše naijvečje gospodarske revije. Poslušaje njegov Msc na obisk te naše naiven e gospodarske revije. Poslušajte njegov ki«; in ob-išcite iiuJMnanskl jutwie}ni vele-seiem! — Globe za monopolske kršitve. Po novem zakonu se plača za vsakih 5 kg vtiho-tajpHenega tobaka 25.000 Din gdobe. Če je g&oba nei^toHjiva, se kaznujie ti-iiotapec z letom dni jece. Zanimivo je, da je kasirala finančna direkcija drinske banovine v Sarajevu samo v aprilu na račun monopoi-sf^ih gtob okirog 3 mrilijone tfrnerlev. — Madžarsko - jugosfovenska tarifna po-ga>an|a» Včeraj so prispeli v Sp*it zafl*op-nJkg madžarskih in italijanskih državnih že_ lezttic. ki se bodo pogajaVi g4ede madzarr-sfco - iu«oslovenis{ke direktne tarife. — Muha poseda po nesnagi m prenaša hoiezetisike kali too>; do 24 km da!©č. Rav-notaioo povaročajo stenice, bofte in v&. rasna težke obolenja kot legar itd. Zato je s«naga in -desiniefocjia stanovaTkja in de4av-rac pogy>? za obrambo po*ed o-l^ižen >em. Način obrairnfoe pred okvi^erriem m desrrrfeik-cHa dobno pre^ocude oddelek stalni W-fffenefct rastavi na veiesejmu v Uublijani. — Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na x. jiiMlejtai HjutoliaTiski med-na-rodni vzorčni velesejern, kfi bo letos od 29. maja do 9. junija, so dovolile sledeče države: Avstrija, Bolfganija, Čenoslovaška, GHSka, Ptalfija, Madlžarsika. Nemciia, Popisani, Rttmunfja, Saargebie* in Swca. — K\c se done sejemske legttinacife Le-Sitifnaaje za o'bisk letoS^ega jubilejnega IMfiaosikega velesevna od 29. maoa do 9. ?mm* po Dm 30.— prodajajo vai veo*i de« narna zavodi, tngovske korporacije, županstva, prosvetna društva, tajsko - prometne ustanove m večje iede-fcrtrfke posraje drav-4ce banovine. Kjer bi legitimacij ne bito na razpolago, naj se zahtevata drrektno od urada Ljubljanskega velcsejma. Organe za-ofe in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo le*ttimac$, se naproša*©, da Se obmejo na urad veiesefrna. — Smrtna kosa. V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu je umrl snoči velposestnik na Rakovniku pri St. Rupertu g. Anton grof Barbo v sta* rosti 68 let. Pokojni je bil v bivši Avstriji zelo agilen politik, bil je tudi kranjski deželni odbornik. Po prevratu se je pa umaknil v zasebno življenje. Njegove zemske ostanke prepeljejo na Rakovnik, kjer jih polože v četrtek dopoldne k več« nemu počitku. — V visoki starosti 72 let je umrl včeraj v Ribnici na Dolenj* skem splošno znani in priljubljeni posest* nik in trgovec g. Franc P i t k e r. Pogteb bo jutri ob 16. na pokopališče v Hrovače. Pogreb nenadoma preminulega šefa taču« novodstva ljubljanske univerze in upra* vitelja Orožnovef^ dijaškega doma g. P i h 1 e r j a bo jutri ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice. Pokojnikom blag spomin, težko prizadetim rodbinafn iskreno šo* žal je! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno in topleje vreme. vsi k slavnostni premier! i Veeraj je bilo še po vseh krajih naše dr* zave oblačno in deževno. Upajmo, da je doba deževja končana in da bo vsaj dru« a polovica maja lepa. Najvišja tempe* ratura je znašal včeraj v Skoplju 20, v Zagtebu 19. v Sarajevu in Splitu 18, v Ljubljani 17.8, v Mariboru 17.2, v Beo* gradu 17 stopinj. Davi je kazal barome* ter v Ljubljani 759.4 mm, temperatura je znašala 5.8. — Žrtev konjske smrkavosti. V Šubotici se je pojavila te dni konjiška smrkavost ki oboteb je 10 komi. Vse so takoj isohrafc, nesreča je pa hotela, da jim je stregel brnet Luka Covic. Nevarna kužna bolezen tudi njemu ni prizanesla. Ć& nekaj dm jfc ztoo* lel jn prenes* so ta v feofmoo, Mier se je nekaj dni strahovito rmrčnl, končno je pa podlegel smrkavosti. — Strašen zločin. Pred tednom dni so potegnili iz Kolpe Pri OtzAj.u truplo nekega dečka. Po-tfciia ie irved'La preisfcavo, ker je vse kazalo, da gre za zločin. UgotoviUi so, da je pred desetimi dnevi i-zgnnil rz vasi Oriiakovo pri Kailovcu lOtetnj Anton Lor kovšč. Starši so ga zaman isfaah. dokler ga rtfso delavci potegnil i-ž re4\e pri neM tovarni v Gz-ftu. Zidiravnfiiki sc ugotovili, da je nekdo dečka najprvo udačin \t osvete. Sirota z milijoni? — Težka nesreča na Dravi Iz Osijeka poročajo, da so tiakaj prispel« dijaki iz Požege na izlet. Bih" so pod vodstvom dven profesorjev. V soboto so sfi ogledalu ostje-Sko iodustri-jo, v nedeljo pa tudi neko tovarno in velesejem, KosnTi so v šoH in popoldne so si hoteli ogledal še dtrrkc. Profesorja sta dijakom rekia, da se ne sme rvihče oddalsjoti mo kosilu od šoie. Trtte ža#e Ni. Ve-Hčaostvt. —Ij Napoleonovega kamna, ki so ga pri renoviranju škofije izruvali s proče* lja kneaoikofijekaga dvorca is baje vsi* dali sa vrata, ie vedno niso polotili na« zaj na staro mesto. Radi bi vedeli, kaj je ukrenieno o tej kočljivi in prenagljeni zadevi, ki se aa njo i največjim ogorče* njem zanima vsa javnost in gotovo tudi francoski konzulat, zvedela jo bo pa si* gurno tudi francoska javnost in jO upra* vi Ceno smatrala za žalitev spomina na velikega cesarja in vsega francoskega na* roda. Ker posledic nepremišljene demon* s t taci je nikakor ne sme po nedolžnem tr« peti nit država, niti banovina, niti mesto Ljubljana, ki ji bo to nespoštljivo izriva* nje gotovo Skrajno škodovalo, naj se za* vzamejo VSi faktorji, da se že storjeni greh popravi ter javno pojasni, kdo je kriveč. —li LitfhHanako vodovodno omraŽie se Siri w ceste v cesto, tz utiefe v urico. Nedavno so delšvd mafieti s krarnpr in tapa-taift*. Na ?.avfpfeh, da polože tudi v to u^oo. lq veže r*o$«ik»6 cesto i ©ohoracevo uKco, ondoroiim prebivalcem žažeHene vodovodne cevi. Vodovod v hiši, v kuhfnai je ne-pre*čen#*ve Vrednosfi. Kako je oAafšano delo gospodinji, (kuharici, če Ime vodo pri to- L dunajske filmske operete kak. Koliko potov si nfiiranu če je vodovod v iieprjajrttfeii totitiri. Km duda, da ie vodovod v bife. v tohrntf tatoo tebena stanovanjska zahteva - —lj Kaj je letos s promenadnimi kon* certi? PomUd bo kmalu pri kraju, a o promenadnih koncertih ie ni duha ne sluha. Po drugih mestih imajo promenad* ne koncerte že davno, v Ljubljani jih pa še vedno pogrešamo. Posebno zdaj, ko smemo računati a lepim vremenom, bi bilo občinstvo merodajnim činiteljem ze* lo hvaležno, če bf odredili, da dobimo ob nedeljah zopet promenađne koncerte. —U Setitve v mat«. Kfab ukln-ienrui stanovanjske zagate in raa*Wt stanovands-klh odnovedii v febrnasrtu settrve stranic v tem roiku do adaj še niso števUne. Povpraševanje po malin stanovat«* pa je od dse do dne večje vMatj tema, da se razmeroma mnogo z*da. —-4R Stera Dovozna caaaa tam se žefez-m§k»m4 Jcw^flneca(rni, raoipastli rn tiri, 1» med zidanjem nove carirtamice i« pripadajočih cbuektov isjrala važno vlogo, kajti po ndefl se bo vrfeil z ene seratti dovoz, z druge (iprOti Dunajski cesti) pa odvoz bsata V rnearjo. Ta cesta bo pravočasno tlakova« na« neposredna okoilca pa primerno urejena, odnosno olepšana. Da to pri en#i kot dru-gah delih našlo par sen delavcev za do« ho 1 dr> 2 ret zaposlitev in eashtžek. je Si-gnfmo. VSn toezad ever napfirtl » Je v dafu —lj Letošnja letina sen* obeta obilo ori-deJ8ca. Travnofei so lepo 6«ekftek in kažejo, da bo trava vrisoka in gOfita, zksrti pa po IcrajJh, kjjer se ie jeseni in spomladi imdatno gnoffo. Na DuMiiansđrem banju so se sicer pojavile po travnakrh kobilice, ki so seveda za pridelek (kvarne, upati pa je, da se ne bodo razlezle oa celo pokrajino. Treba bi pa bilo pričeti za vse sitfCaie kako akcijo, da se ta nadloga umio. ter da se seno frfa-vočaeno obvaruje skodr^vih posledic. —lj Na Novem trta. kS«r pa se w novih tabric, pa reOitno ie m T-iatialkem trgu, je ob deževju Nato, da čio vek komaj pride ie Čevljarske uric t na Breg. Stopiti je tre. bn natfto, ker okrog ovinkov neprestano drve kolesar*, ki Človek se Matu ne more ogrnil*, ker m od Na«lasove trgovin- do Gradbene direkcije če« tng kamecH^t&ga prehoda, pač je pa prehod proti Ljubtianaci, kjer še vedno čaka tista Brobiia, da Jo zazidajo po znanem Plečnikovem načrtu ali pa vsaj čedno zasade. §de potem, ko bo na prostoru, kjer sta nekdaj stiaK Nagla-sova in slikovita Obresova fa"§a, napravljen ličen nasad, bo t* prehod imel vecU pomen, sedaj bi bil pa vendar potrebnejši no desni strani od Nag^asove tngovine čaz Novi tnt do Gradbene direkerje. Frekvenca po Bregu je prav velika in gotovo bodo številni pasanraie občini hValelnd, če naora* M ta riutrnt) potrebni prehod. —lj Jamska razstavi.- Ob priliki zboro* vanja IH. kongresa slovanskih geografov in etnografov dne 15. t. ttV V Ljubljani, bo društvo za raziskovanje jam priredilo v balkonski dvorani univerze razstavo predmetov in živali, ki so se našli v tu* kajŠnjih jamah, kakor tuđi slike in fotO« grafske posnetke najlepših delov jam, tlorisov in pa opremo hi Instrumente, ka« t eri se uporabljajo pri raslakavanju. Ker nuđi razstava nadvse iinimive stvari nt* Srn strtemu občinstvu ie tako malo zna« nrh podzemskih jam ie ft^ih naravnega bogastva, bo razstava dostopna tudi ob* činstvtt proti vstopnini % &fo za odrasle in % bih ik dijake v petek 16. in soboto 17. t. m. od 8. do 19. ure in v nedeljo lt. od 8. do 12. ure. V nedeljo 18. se razsti« va zaključi Ob 12. uri. -lj Predavanje o S**m ittetti vmt& TurlBtovsk! kkm cSkaJt* v »rite 14. t. m* v sejni sobf UUMjamtlU Sokola v Nt" rodnem doni«. Krasote »evemah dežel so razmeroma zelo malo pOanafie. Iztredno ji Škotska bogata na ijuodlivinelil fci praz«o-dovanato imuanliuv. delila Madbeiba Im S^aHov, teosnoia MdAšfh Vikingov hrani iiMajtfb saiaVnrVoial. tltere nstn bo v krat* kim predavnajn podala ga. Co^etodova i §nrefflllivifiriW! krisiHli flipoanoVi Dodata no k predavanju bo pofcazaam več s«t * Gateskfc hribov, ki rvortjo no v aatpadoeni detu Actgaiie. K predavanju vabfieni vsi člani in prijetem Skale. —li Kopališče SK IHriie otvorjeno. Mnogi se zarimajo, Če je kopairsjče SK iflrpe že otvorieno, še bolj pa, če bi se latiko it kopal, številnim bubitesiem kopaoja in soteičenja sporočan to, da je pnrtji»b4ierio kopališče SK Uirtde že otvorjeno, voda je za kopani e prav prijetna m zdaj bo nebo po-sfcrbelo tudi za solne en je tako, da bo v konahsčn vseh dobrot v izobilju. —fc UiDetnosrno - ssodovinsko društvo v UnhtJanl prwedi v čettrrek o>ne 16. mu« ob 3. papo kine ogled Ouagiriev>h fresk v hogo-sJovniči in v sto+ni cerkvi. Zbtra^šce pred bOgoMOvrtico. Vodi mw. Viktor S4eska. —h Občni zbor Umetnosto - z godov in-skesa društva v LjvbUani se bo vrSfl v četrtek dne 15. t. m. v sadrth sobi restav-racaie prt »Sionu« m sJcer ob 20.16 zvečer. Dnevni red rjbrčeleTi. —Materam. Konkurenčna tekata *a najbolje negovanega, hranjenega hi naboje razvit aga otroke, v starost do dnigega fe-ta, se bo vrnsila 1. jurr1?a t k na igrišču dnu\w ob najnižjih ljudskih cenah 3.—, 4. —, 6.— hi 8 Din najveeV T!mil .Tananasov nrhofevor »K-rik mesa<. Mnogoštevilno [ Dve srci v ZU taktu i ob&instvo le pni vcerajšnih predistavac in zdrave zobe. v vidu društveni ustanovitelji že ob u>ta-novitvi. zato pred\ideva;o društvena pravila krajevne organizacije, ki jih društven' odtx>r lahko ustanovi v vsakem krahi. kirr živi vsaj 10 društvenih cl l>a bo mogla društvena uprava ta načrt izvesti in tvoie delo poclnbiti. se obrača na vse ljubitelje Hvali z vljudno pttib nin. naj pristopijo k društvu in mu pomagajo v svojem kraiu nabrati š nekai članov, da se lahko osnuje kra.uvna organizacija, potom katere ho društvo lahko uspešno delovalo. To prošnjo na>la\Hamo še posebej na naše požrtvovalno učitelj-stvo, od katerega pričakujemo v tem pogledu izdatnejšega sodelovanja in pomoči. Sporočite svoj pristop po dopisnici na naskn* Slovenskega društva za varstvo žv vali v Ljubijani. Poganska cesta SO., rm kar vam bo društvo pnclaln vsa notrerma navodila in članska izkaznico. ČJanarina znaša mesečno 1 Din. ne^tratna pristopnine Dir 5.—. Iz Celf a v EHtni kino MATICA 1 —c Najdba. Delavec Alojzij Kika je našel pri Grenadirjevi brvi majhno denarnico, v kateri se je nahajala manjša vsota denarja. Lastnik jo dobi na celjski mestni policiji. —c Incident v gostilni. V Gorenmkovi gostilni na Kralja Petra cesti je v nede« ljo zvečer okrog 21. ure brez vsakega po« voda napadel vodnik Friderik O. s pas>im bičem monterja Karla K. in ga udaril po obrazu, nato pa ga še podrl na tla tn ga obdelal s pestmi. Ko je bil s tem gotov, je pristopil k sosednji mizi in napravil isto proceduro s tamkaj sedečim kova* škim mojstrom Ivanom P. Iz Spodnje Hudinje. V tem trenotku je vstopil v r«o« stilno delovodja mizarske zadruge v Ga* berju Franjo J., ki je hotel nasilnega voznika pomiriti. Ta pa je navalil rudi nanj in ga sunil s tako silo v bližnje okno, dt sta se zdrobili 2 šipi: gostilničar trpi l#n Dm škode. Po zaslišanju na policiji je Ml O., ki se je nahajal v družbi svojega !in» letnega očeta, ki mu je pri pretepu pomagal, izpuščen. Pijte destilirane vodo V rvninerjevi bolnici na Dunaju so začeH delati zdravilne poskuse, obstoječe v tem, da dobivajo bolniki redno destilirano vodo. Poskuse vod: dunavski primarij r>rof. dr. Olassner. Vsak bolnik dobi dnevno dva litra vode. proste vseh mineralnih primesi. Pit>e destilirane vode je veljalo doslej med k-jiki ža zelo škodljivo in nekateri so eelo mislili, da pomeni za človeikj organizem naravnost strup. Mnoffi so rrnsttfi. da človek omedli ali pa da mu postane v najboljšem slučaju slabo. Če pije destilirano vodo. Poskusi na dunajski ktiniki so pat pokazati, da to ni res. Nasprotno, destilirana voda je zelo učinkovito lekarsttvo, posebno proti boleznim na notrai organih. Dosedanji oosknsi so $e dobro obnesli. Žrebanje v drž* raz. loteriji i. eo bfle AniMnJi pri nae kupljene srečk« Dm 2000.— Št. 82.493. Dm 500— it. 1.365, 1.881, 1.8S6, 8.063, 8.067, 9.740, 9.791, 9J97, 17.901 17.920, 19.112, 19.131, 27.772. 27.780. 39.209, 29-277, 33791, 34.195. 35379. *v6*0. 37.706. 37.706, 37.739, 37.762, 37.767. JI. 150. 36-300. 39.522, 39.567. 39369. 44. »A? 46.630. 46.679, 47.445, 47.459, 47.464, 48.325. 48342, 48344, 48364, 46.37«. 48JM, 49.467, 49.468, 56.055, 56.056. 56.072, 57.360, 57387, 57396, 56391, 56.889, 59.501, 66.434, 67.5*?, 67.569, 68.732. 6«. 749, 68797, 69.105, 09.126. 69.44 7. 69.4»«. 60.419, 7*.0Š9, 73.972. 7Š.011. 75.017. 75.oa2, 7S.CJ67 75.1 rs, 7S.122, 75.167. 7e.tsi, 7S.&1, 76.6». 77140, 77.243. 77.363, 77J89. 77-793. 77302, 773». 77348. 77 78.026, 7S.064. 83.47$. 83.499, M.182. 86.927, 8T.290, 873T9, 87.884, 87«S*7, 87.876, 87.896, 87.943, 87.962, 49.148, 89.109, 96 686, 96495, 96.647, 9a4saa, 9S.904, 98?909, 98-971. 96.966, 96.997. sto 14 mavja M Dfri 2000.— št 443.626. m m— it. 1J72, 5.091, 9.796, 13.6M, 16 0M, 17.904, 17»f07, 17J*94>. mm, 37.706, 37.764, 29(261, 39.285, 34.166, 34.191, 36^77, 36^63, 37.733- 37.783, 37.796, 36.173, 39.571, 42.979, 44.106. 46.644, 47.496, 49.460, 49.471, 49.495. 56406, SS.017, 56-044. 56.094, 57.306. 57-327. 57.332. 57-358, 57379, 58.604. 58^29. sease. 56.816. 58.87«, 58-890, 65.421, 66.426 6t.$tt, (S8.730. 61.744. 89.113. m.m. sam m.mt 69.4», 69.442, 69.446, 69.466, 72* 9W, 72.066, 73.761, 73.768, 73.774. 73.7R, 73.790, 7*.794, 73.962/ 7S.030, 75.031, /5.062, 75^96, 75.100, 75.109. 75.1», 75.195, 76.661. 76.666. 77 .»7. 77.313. 77-330, 77.333. 77-3S7, 78.009. 82.486. 86.920, 86^93, 86.960. 86.961. 87.230, 87.256. S7J91, 87.880. 87.9*7, 87.950. 87.962. 87.964. aojft. 96.631, 96.632, 96.694. 96,654, 96.677, 96.820, 96 -866, 96.874, 96.887, 96.!«, 98.111. 98.195, 98.ie9, 98.961, 96.964. S9.991. žrebanje bo trejsJo do 6. junija t. L in se bo vratio vnak dan. Onim, ki so bHe srećke uairebane am m al dobitek, bomo iBirebane srećka amine-njajl am »Mrsfiin«, «e bođo mofu nadaljevati tfraaje aa vtaoke dobitki. To pa le * ka| ■aiaaketiantti areek am sale«!. MMaaami erate aaam Ja takoj 19. Stan 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 13. maja 1930. Stev. 108 Gospodična Ljubica Gospodična Ljubica, ki se je pisala ▼ pesnici Klara Tourneur, je bila Deba-teln cefih sest mesecev strastna ljubica. On je bfl kavalir, ona pa v svojih zahtevah rti Sa predaleč. Zdaj si je pa mislila: — Zdaj bom zahtevala od njega nekaj denarja. To bo pravično. Bo srat je in po pravici rečeno mi je daržan. Bila je tudi zelo dražestna. To lepo dekle je postalo prostitutka samo zato, ker io je že od mladrh nog strašno mikalo skakati na lesene konjičke vrtiljaka. Tej strasti je žrtvovala skoro vse svoje skromne prihranke delavke, izdelujoče biserne diademe. Ko so jo nekoč na Place Pipralle med ljudsko veselico vso obirpano spodili z zabavišča, ker ni imela denarja, je lastnik vrtiljaka opazi! njena rdeča lica m okrogla meča in takoj ji je ponudil tri franke, 5e se bo pri njem vrtela ves dan. Ta zabavni mož je dobro vedel: Če bo tako lepo delde ves dan sedelo na njegovem vrtiljaku, bo rudi mlade in stare gospode mikalo zavrteti se. Ljubitelji feseršti konjičkov so jo pa začeli kmalu vabiti še drugam. Znala si je izbrati vedno pravega, hodila .ie s kavaJirji po nočnih lokalih in končala je kot plesalka neke restavracije na Champs-Elvsees ki jo ie dobro hranila, toda slabo honorirala. Gostje so ji doplačevali, kar ie bflo premalo. — Kaj ne zahajate več tja? — je vprašal Debatel. — Vsak dan, toda to ni prijetno. Plesalci love in skubeio posetnice. me pa posetnike. Raje bi imela kaj drugega. Ce bi bila bogata, bi ves dan šivala. Imela sem prijetne trenutke, ko sem stanovala v okraju Pigalle. S sedem-najSitimi leti sem se sama preživljala. Vračala sem se zadovoljna s trga, ko me je mesar nagovoril »madame«. ker sem nesla pomo košarico sočivja. — Vi bi bili dobra gospodinja, — je mešral Debatel. Gospodična Ljubica se mu je zahvatila za poklon: — Govorite kakor župnik. Resen mož. ki b4 se ne norčeval iz mene, to Je moj ideal. Midva bi spadala skupaj, midva. Debatel se je nekam bedasto smehljal. Dejal je: Z dražestnim dekletom si človek oddahne od skrbi. Povabila ga je kar naravnost: — To je odvisno samo od vas. Nisem razvajena in značaj imam. Zadovoljni boste. Ko je bil v njeni mesečni sobici v ulici Colvsee, se Debatelu ni zdelo vredno sporočiti domov, da se ne vrne več. Tako hudo se mu je bila zamerila zapravljiva in prepirljiva žena. Ta slabič je potreboval sočutja, od kar se je čutil nesrečnega. Pobožal bi bil psa ali sploh poljubno domačo žival. Pii gospodični Ljubici ni iskal naslade, temveč utehe. S svojo ljubeznivostjo ga je morda zadržala, da si nd končal življenja. Samo nji se mora zahvaliti, da ni obupal. Dejala mu je: — Tako potrt in obupan si. lezi. to ti prežene mračne misli. Misleč, da ga dekle razume, je priznal* — Kako si mogla uganiti, da sem tako zastrupljen? Življenje zame ni več to. kar je bilo, ko sem jemal na izpre-hod sedem aH osem tisočakov in vabil svoje odjemalce v velike restavracije. 80.000 frankov sem zapravil vsako leto. Zdaj bi ne mogel spraviti skupaj toliko denarja za svoje osebne potrebe. Trgovina z galanterijskim blagom gre slabo. Blago v skladišču izgublja na vrednosti. Nihče noče kupovati. Odjemalci ne plačujejo. Tvoja je dobra, ker r.imas nič opraviti s trgovino. Ona se smeje: — Tvoja je dobra, ker nimaš nič opraviti s plesom. O, koliko takihle stori; ser* morala že poslušati v teh šestih mesecih! Govori se samo o starih znancih, ki so najprej zapustili svoje ljubice, potem pa prodali njihove avtomobile. Avtomobil je zadnja ljubezen skrahiranega moža. Potolaži se. Ročne torbice pojdejo zopet v promet. En dan se zasluži, drugi dan pa zapravi. Smej se vsemu. Vesela misel premaga vse ov^re. Pod laskavimi besedami plemenite iolažnice .»e obupani Debatel sladko zaspal. To ie bila ugodna priložnost za gospodično Ljubico, ki ni imela navade govoriti o svoji revščini, ki pa ni imela dovolj denar.ia. da bi plačala najemnino. Na i bo še tako malo v Debatelovem mošnjičku, to lahko vzame in priloži dvema stotakoma. katera je odložil za njo na kamin. Ko je brskala po njegovih žepih, je padel robec na tla. Pogledala ga je. ker se je vedno zanimala za pete inoških čevljev in značke moškega perila. Vedela >e, kako izborne indicije so to za spoznavanje premoženjskih razmer. Na finem baristn sta bffi dve hrk-njici* Gospodična Ljubica je pokimala s svojo lepo svetlolaso glavico. ki je znala zelo dobro premagati svoje skrbi, ne da bi se kaj poznalo na skrboo negovanem obrazu. Otožna plesalka ne more imeti uspeha* Dve hrknjjci na žepnem robcu sta prtča-K o rodbmski drami. — Madame se že požvižga na moža, — je pomislila. — Cek> za njegovo perlo se ne zmeni več. Razprostrla je raztrgani robec na k. lenu, vzela je iz svojega lepo poravnanega necesera iglo in poiskala najtanjšo nit. Kot spretna Šivilja je prega-nila raztrgani barist čez kazalec. Nasmehnila se je končanemu delu. rekoč: — Prav nič se ne pozna. Kakor nov je. Potem je snravrta, robec nazaj v žep in zacepetate: — Siromak. . On >e smrčal. Pri zdravniku. — S>abo vidite zato. ker preveč" •pijete. — Nasprotno, gosood doktor, kadar sem, pijan, vidim vse dvorno. Zakon. — .Jaz nisem našla v zakonu tega, kar sem v njem iskala. — Jaz pa nrsem rska4 v njem tega, kar sem našel. Pisatelj prepovedal posojanje svojih knjig Danski pisatelj Peter Freuchen. znan po svojih raziskovanjih Grenlandije, je izdal novo knjigo »Severni rtič« in na r>tarnicah je napisal. da knjižnice te kniige ne smejo izposojati. S tem ie hotel avtor povečati število onih. ki bodo knjigo kupili, če jo bodo hoteli črtati. Kodanjska knjižnica se pa za opombo na platnicah ni zmenila in je Freuchenovo knjigo posojala. Pisatelj je knjižnico tožil rn morala je plačati visoko denarno globo. Spor je pa imel za prsatetja neprijetne posledice. Danski parlament je namreč sklenil ustaviti pisatelju državno podporo, katero je doslej dobival kot raziskovalec. V utemeljitvi tega skleoa je rečeno, da nima pravice do državne podpore pisatelj, ki ne dovoli, da bi bile njegove knjige dostopne najširšim slojem pre^rvatefva. Nov komet se bliža zemlji Pat nedavno odkritega Schwass-manri-VVackmannovega kometa je zelo zanimiva, ker preseka eklipriko blizu poti naše zemlje, v štirikratni razdalii lune od zemlje. Lega kometa na njegovi poti je taka. da prereka ekliptiko samo pet dni pred prehodom zemlje. Nastane torei obenem razmeroma znatno približanje kometa k naši zemlji. Posledica tega utegne biti roj meteorjev, ki komet najbrž spremljajo. Najbolj se priblrža novi komet zemlji 10. junija in takrat utegnemo videti mnogo meteorjev. Žal bo ob tem času močno sijala runa in zato se meteorji ne bodo dobro videli. Ni pa izključeno, da se pojavilo meteorji že koncem maja. ko bi nh dobro vkleK. Druga zarrrrrrrvost je ta. da je pot novega kometa podobna poti znanega perijodičnega Pons - VVinneckovega kometa, ki se je bil prfbrržal zemrji leta 1927. Takrat so se videli tudi meteoru, ki so bili v tesni zvezi s kometom. Ni izključeno, da je tvoril letošnji komet i omenjenim nekoč celoto, ki se je pozneje razletela v več delov. Pons-Winne-ckovemu kometu pripisujejo tudi ogromen sibirski meteorit iz 1. 1906, Premer iedra Pons-VVinneckovega kometa znaša okrog 400 m. Tudi novi komet ima približno enak premer. Napoleona ne odkopali Na grobu cesarja Napoleona 1. v Parizu se ie vršila nedavno ob 109, obletnici niegove smrti spominska svečanost in to priliko so porabili francoski zdravniki, da so ponovno sprožili vprašanje, kakšni bolezni ie Napoleon podlegel. Obrnili so se na pristojne oblasti, da bi jim dovolile odpreti Napo'eonovo grobnico in preiskati njegove zemske ostanke. Vprašanie je seveda, če se bo zdravnikom po tolikfh letih posrečilo ngotoviti vzrok Napoleonove smrti. Znano je, da je bilo Napoleonovo truplo odkopano že 1. 1*40 in da ie že takrat močno razpadalo tako. da so ostale zdaj v grobnici naibrž samo kosti in ostanki obleke. Po Napoleonovi smrti na otokn Sv. He'ene namreč niso imeli pri rokah sredstev, da hi cesarjevo truplo dobro balzami rali. 7ato so n samo konzerv*rali s kreozotom. pa še ro dokaj površno. Pred 90 leti so se omejili samo na to. da ^o Napn'eonov* krsto za dve minuti odprli. Napoleon počiva v krsti iz cinka, ki ie vložena v pet drugih krst ena je i 7 m a ha gon i ia. druga iz ebenovine. tretja iz hrastove*! lesa. dve sta pa tudi kovinasti. Zemske ostanke velikega vojskovodje bi torei težko spravili iz tolikih krst. Tudi pijeteta do pokojnega gen"ia govori za to. da ie treba pustiti niegove kosti pri miru. Ptemeokost — Janezek, tvojega konjička sem dala sosedovemu fantku, ki ima papana. Saj ne bos hod, kajne? — rim. zakaj rrru pa nisi raje dala našega papana? Kose »Vulkan« s^movoo »name, najboliše bvafttc te. v dolžini 50 iVečletiia ipra*5a*/l'579. 1579 Trgovina z meš. blagom na prometni cesti v Lgutoljaoii se rada družinskih razan-er takoj odda. Stanovanje se lahko preuredi zraven. Naslov v upravi >Sk>v. Naroda«. 1673 Večja restavracija prvorazredna, najproimefcnejša točka večjega mesta Slovenije, se vs>?ed boJezTri odda. Ponudbe m>ra-■w pod »Staroznaaa-«. 1567 Tesan les ;>opokvarna suh, za takojšnjo uporabo, za stavbe ima staino v zalogi Hrrija, dr. z o. z~. LJubljana — Dunajska c. 46, telefon Stev. 2830. 47/T .' ' i K. ..." . * • '■»:•: Zahvala Vsem, ki so nam na katerikoli način izrazili sočutje ob prebridki izgubi nade nepozabne soproge, mamice, svakinje in tete, gospe Martine Olup 9e tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Zlasti se prisrčno zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gospodu županu dr. Dinko Pucu in vsem gg. občinskim svetovalcem, darovalcem krasnih vencev in cvetja, pevskemu zboru »Ljubljani«:, »Slavcu« in vsem ostalim gg. pevcem za ganljive žalostinke in končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu opremili na njeni poslednji poti. V Ljubljani, dne 12. maja I$SO. žaluioči ostali Užaloščeni razrrarrjamo, da }e danes po dolgi in močni bolezni premmcl v Ribnici na Dolenjskem v starosti 72 tet nas oče, stari oče, brat ki tast, gospod Franc Pirker st. posestnik in trgovec FVvgreh blagopokojnega se bo v to! v sredo, dne 14. maja 1930 ob 4. uri popoldne v Ribnici na pokopališče v Hrovači. Bodi pokojnemu možn-poštenjaku ohranjen lep fn svetal ^mrtr! Ribnica na Dolenjskem, dne 12. maja 1930. Rodbine PIRKER-jevii m A. PREPELIJHA ANfil PrPTLEK naznanja v svojem in v imenu svojih otrok ANICE in BETICE in ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, brat, stric in svak, gospod Avgust Pihler šef računovodstva ljubljanske univerze in upravitelj dr. Oražnovega dijaškega doma nenadoma, v 46. letu starosti, preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 14. maja t. L, ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LjnMjara, dne H. maja 1930. Meetni pogreta) »rod ob&oe Ljubljana Ob&ina Ljur»..»An* Mafeuit pogrebni MTOd &SPr BOSA GROFICA BARBO PL. WAXEXSTAIN, roj. GROFICA STERX-BERG naznanja v svojem, v imenu svojih otrok ROBERTA, GERTRUDE GROFICE PACE, EDELTRAUD BARONICE \VTNZOR in M ARih STELLE BARONICE MATTENCLOIT-UBELLI in ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, stari oče in tast, gospod Josef Anton grof Barbo pL Waxenstain graičak na Rakovniku, ritmojster v ev., bivši državni poslanec, deželni odbornik kranjski itd. itd. dne 11. maja zvečer nenadoma v Novem mestu preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 15. maja t. L, po slovesni blagoslovitvi v grajski kapeli na Rakovniku ob 10. uri dopoldne na pokopališče v Št, Rupertu, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Grad Rakovnik, dne 12. maja 1930. 7102 pošta 81, Rupert pri Mokronogu. — Ja •Narodno tiskarno«: Fran Jezcrsek. — Za opravo in del i: Oaoa OktmoL ~ Vsi r Ljobfcani.