Lelo III., šiev. 2. V Celfu, iorek due 4. Januarja 1921. Pavfialni franko. ' ' ^Bm^^^^^Hm I lii^j 11 ^" i • ^^^^^^^BMm ^K^i- ^^^^^^KhIoi "' * <^^8^^HH^Ik ^^^H^^B^^V ^^^^^B^^HL ^^^^^^^^^I^L .^^^^^^H^HV fl^H^^^^^Bv^^^^^^^H^B Static celoletno 120 K, meseCno 10 K. Oglasi za vsak mm viSine stolpca 1 K 20 v. Reklama med telcstom, osnirtnice in lahvale l K 50 v. — Pozamezna šlevllka stane 1 K. Iztiafa vsak torek, cetrtek in scboto. UreslnlštVO Strossmajerjeva,ul. St. 1,1. nodstr. Telefon St. 53 UpravnlštVO Strossmajcrjeva ul. St. 1. pritltfje. Telefon St. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. Izjava zastopiiikov ne- odrešcne domovine. Za revizijo rapüllske pogodbe. Vsi bivsi zastopniki krajev, ki so po rapallski pogodbi pripadli Italiji, bodisi da so zastopali te kraje v biv- §eni dunajskem parlamentu, v bivših deželnih zborih ali pa v začasnem Nar. predstavništvu v Beogradu, so sklenili deklaracijo, ki je zgodovinske- ga pomena in v danih razuierah važen dokument. V imenu deklarantov je prof. Spinčič kot predscdnik sestanka navedenih zastopnikov izročil deklara- cijo naši vladi v Beogradu, pa tudi zavezniškim vladam velikih in mal h držav tpr vladam nekaterih nevtralnih držav. Izjava slove: 1. Že početkom svetovne vojr.e so proglasile sile sporazuma (entente), katerim se je pozneje pridružila Itali- J3, da je eden giavnih vojnih ciljev zaščita in osvobojenje malih narodov. Predsednik Wilson ja uvrstil med svo- je točke, odebrene od vsega kultur- nega sveta, ureditev vzhodnih mej ita- lijanskega kraijevstva po ja.vni naro- dopisni črti. Z rimskim paktom od 10. aprila 1918 so določili zastopniki ita- iijanskega in jugos'ovanskega naroda, da se bodo teritorijalna vprašanja re- sila prijateljski na podlagi narodnega načela in prevva samoodločbe narodov ter z ozirom na življenske interest oboh strank. Rimski pakt so javno odobrili merodajni italijanski činitelji, in nato so ga pozdravile britanska vlada (z govorom krda Robert Cecila v spodnji zbornici 22. maja 1918), vldda ameiiških Zedinjenih držav (s pismom državnega tajnika Lansinga, poslanim jugoslovanskemu odboru 1. jun. 1918) in končno tudi sestanek min. predsednikov treh zavezniških sil, Francije, Italije in Anglije v VersaiHe- su 3. jun. 1918. 2. Po pogodbi, sklenjeni v Ra~ pallu 12. nov. 1920 med jugoslovan- sko in italijansko vlado, naj pride pod Itaiijo 600.000 näcijonalno - zavednih Jugoslovanov, kornpaktr.o živečih na Ooriäkern, v Trstu z okolico, v Istri ter v delih Kranjske in Dalmacije. Pod pretvezo, da to rabi Ualija za svoio sigumost, dasi je po številu prebivai- stva trikrat, po bojnih sredstvih pa še neprimerno večkrat močnejša kot Ju- "goslavija in dasi nima ta nikakšnih napadalnih narnenov "proti sosedom, je določena takozvana strategiČna me- ja med obema državama preko žive- &a telesa jugoslovanskega naroda, ki prebiva že nad 13 stoletij na oben straneh Julijskih Alp. Prebivalstvu teh ObSeka. Pradavni človek v mrzkm pod- j nebju je bil prisiljen misliti, kako bi i se mrazu ubranil. V to so mu služile ko2e ubitih ziyali. Zbiral je tudi sča- soma odpadlo ovčjo volno, katera, vleživša se, mu je služila najbrž" za odejo, pozneje za obieko. Posegel je tudi po rastlinstvu. iz katerega je su- kal niti ter jih pletel v obieko. Sča- soma si je uredil razno orodje za predenje in tkanje; za prvo mu ie slu- žilo vreteno, ktero je znal spretno stikati. 2e stari Egipčani so bili umetniki v tej stroki, kar nam pričajo slike njih kamnenih spomenikov. Ob sredozem- skem morju je bila ta unietnost zelo v čishli; žene, kneginje in sužnje so sukale vreteno in Homer pravi, da Helena na poročni dan svoje hčere ni pustila vretena mirovati. Presti in ikati fH:Uradnem listu« z dne 27. dec. pa je zagledala IuC sveta od sedanje deželne vlade dne 18. dec. i&dana na- redba, s katero se v smislu § 49 obč. statuta za mesto Celje posli mestne občine, ki se tičejo uka, odkažejo okr. glavarstvu. Naredba je stopila 1. ian. v veljavo. Kaj pravi § 49 obč. Statuta? Pravi, da lahko posamezne avtonomne posle mestne občine »po potrebi« pre- vzame vlada. Vprašujemo se sem in i'p., kje neki tiči ta potreba, da se mestno šolstvo celjsko odtegne direktni ingerenci mestnih zastopnikov in se izroči v presojo in odločanje korpo- racij;, ki za potrebe mestnega Solstva nikdar ne more imeti pravega smisla. Strah, da bi prešel mestni Šoiski svet še kedaj v nemške roke, je neupra- vičen. vsaj za Celje, kakor je morda upravicen za Maribor ali Ptuj. Brez- dvomno je, da gre tu za klerikalno nasilje Brejčeve vlade nad mestno ob- čino, katero je sedaj nepremišljeno sankcijonirala dr. Pitamičeva vlada. Brez dvoma je, da doprinaša mesto Celje za svoje Solstvo tolikšne žrtve, kakor morda vse ostale občine celj- skega sodnega okraja skupaj. In sedaj se naj pusti v okrajnem Solskem svetu majonzirati od njegove klerikalne ve- čine? Napredni zastopniki mesta Celja ne bodo nikdar dopustili, da se jim izvije iz rck odločilni vpliv pri skle- pih o mestnem šolstvu. Če že z ozirom na enotnost zaradi Maribora in Ptuja ostane ta naredba v veljavi, je naša odločna zahteva, da dobi mestna občina celjska v sorazmerju z izdatki za §ol- stvo takšno zastopstvo v okrajnem šolskem svetu, ki bo onemogočilo, da odločajo o naäem visoko razvitem mestnem šolstvu zastopniki kniečkih obdin, ki nimajo in ne morejo imeti za njegov razvoj nikdar tistega smisla, kakor zastopniki mesta. To terjamo in s to zahtevo bomo 51i do skrajnosti. Nova vlada v Beogradu. Beograd, 1. jan. Danes je presto- lonaslednik Aleksander podpisal ukaz o imenovanju nove vlade. Prisega bo ju- tri ob 11. uri. Preds'.dstvo in zunanje zadeve ima Nikola Pažič (radikafec), notranje zadeve dr. Milorad 'Dr aško- vic (demokrat), finance dnKostaSto- janovič (dem.), prosveto Svetozar Pribičevič (dem.), trgovino in indu- strijo dr. Vekoslav Kukovec (dem.), šume in rude dr. Hinko Krizman (dem.), soeijalno politiko dr. Alilivoj Jovanovič (dem.), pravdo M. T r i f- k o v i t (rad.), saobračaj Jovan Jova- iio vie (radikal.), poljedelstvo Velizar J a n k o v ic (rad.), agrarrio reformo Ni- kola Uzuiiovič (rad.), pošto Slavko M i I eti č Trad.). Štirje portfelji so za enkrat rezervivani za stranke, ki še vstopijo. Gradjevine vodi začasno Dra§- kovič, narodno zdravstvo Miletič, pre- hrano in obnovo zemlje Jovanovič, vero Trifkovič. Minister za vojno in mor- narico je general Jovanovič. Beograd, 1. jan. Prihodnja seja ustavotvornn skupačine bo 10. jan. Proti komunisticniin prevrat- nina načrtom. Ljubljana, 1. jan. Policijsko ravnateljstvo je zaprlo in zapečatilo komuni?tični dorn ra Turjaškcm trgu in zapJenilo precej protidržavnih bro- š-ur in letakov. KomiinistiČni shod, na- povedan za dane's, je prepovedan. List »Rdeči prapor« je ustavljer. Sarajevo, 1. jan. V Tuzli je pro- glašen preki sod. Komunistični uporniki so" aretirani. V ostalem je v Bosni mir. Beograd, 7. jan. Boj proti ko- munistom je izzval sklep stranke od 28. dec, da mora stranka preiti v re- volucijonarni boj in skuSaii prevzeti vodstvo vlade. Radi izdanih odredb je javnost pomirjenja. V komunistični stranki v Srbiji -je nastal razdor, ker je večina uvidela napačno taktiko se- dajnega vodstva. Ni izključeno, da iz- slopi iz stranke krog 30 poslancev in sa pridru^ijo socijaldemokratski skup- Sčini. Beograd, 1. jan. Občinski urad- niki so na današnjem zborovanju za- htevali, da morajo vsi komunistični nastavlienci biti takoj odpuSčeni. Maribor, 1. jan. Policija je da- nes zjutraj zasedla lokale tajništva ko- munistične železničarske organizacije v delavnicah južne železnice, arhive zaplenila in postore zapečatila. iinajo Ian in volno preskrbeti ter ob- leko napravljsti« in on sam je nosil obieko, ktero so njegov a žena in hčere predie. Na svojih posestvih je stavil hiame, v kterih so ženske tlačanov pridelovale tkanino in napravijale ob- ieko. Posebno pa so čislali start Slovani pridelovanje lanine. Njih obleka je bila večinoma iz domačcga platna. Hčere v zadrugah Živečih Slovanov so ob možitvi debile za dedSčino platno, po- steljnino, obieko, denar itd., nepremič- nine pa so ostale last zadruge in imo- vitost zadruge cenila se je po koiičini tkanine. Ta običaj se je vzdržal pri Slovanih do polovke preteklcga sto- letja, ko so $e naSe babice v pisanih Skrinjah v balah po 40—50 vatlov doma pripravljeno platno skrbno ču- vale. Pridelovanje lana v platno bilo je v Priekovini naiveselejse r^ravilo. Ko se je Ian skubil, obglavljal (rihlal), razprostiral, pobiral, trl in predel, sli- šalo se je pri vsakem tern dalu veselo Koüec D'Annunzijeve slave. Beograd, 1. jan. Glasom vesti italijanskih listov je d'Annunzio z aero- planom zbežal z Reke, kam, ni zri'ano. petje deklet. V sadonosnikih, po liva- dah so stale prostorne peči iz ila(biki), kjer so siišiii Ian, zraven pa vredu »trlice« in ob njih hudornušne terilje. Ko se Ian v biku vsuši, pridejo terilje navadno opolnoči istega trt. Pozvezkih, »rokovati« imenovanih, jemljejo Ian iz peči in začnejo z delom. Zdaj se jim razveže jezik, klepetanja true in ve- selfga pctja ni konca. Ko se pa zdani in gredo Ijudje na delo, nahrulijo \i='\- kega mimogredofega; n. pr. če gre fant, ki je za ženltev, mu zapojojo: »N.F ti pač 'maš križ, Da žene ne dob;5; Med nas se ti zaženi, I 'Zmed nas si eno vzemil« j Če pa pride mimo nepoznanec, zapojc'jo mu: »Toti mi lepo gre«. Vozniku kriče: »Kolo se ti vrti« itd., vsak dobi svoje in nikdo jim ne za- j' meri, ker pozna rek: »Teriija že nori, Ko trlico vrtl, Če trlico pusti, Painet nazaj dobi.« Reško vprašanje smatrajo za enkrat kot likvidirano. Na Reki se je sestavila začasna vlada, M je prevzela uradne Pantje pa jim vračajo zmerjanje s tern, da jim po noči pomažejo trlice z mastjo, smolo, da ne morejo treti, dokler si trlic ne očistijo. Ko pa končajo delo, je pri gospo- dinji gostija; zakolje se praSiČ, peče pecivo in tudi vina je dovoij rta mizi. Tako se je moglo nekdaj delati, ko so bili kmetski pridelki po ničem; ko so na pričele tovarne izdelovati platno, uvidel je kmpt, da je to ceneje in lič- neje in opustil je pridelovanje lana. Po vojni pa, ko primanjkuje vsega, oprijel se je kmet zopet pridelovanja lana. Kolovrati, mahal«, motovila in v'tla, ki so že lefa na nadhišiu ležafa, so priSla na dan, po hišah se sliši pozno v noč veselo petje predie in zopet bo lepa narodna noša v čislih; stari pregovor: »Da tisto dekle kaj velja, Ki gvant *z domače pteje ma« pa bo dobil zopet svojo veljavo. Jos. šinko. ätran 2. »NOVA DOBA« Štev. 2. posle. Nova vlada bo izvršila pogoje italijanske vlade. Podpisati mora ka- pitulacijo Reke. Jutri zjutraj odpotujejo v ta namen delegati vlade v Opatijo. Čuje se, da je eden izmed pogojev razpust vseh reških legij do 2. januarja. D'Annunziju je prepovedano stopiti na italijanska tla. D'Annunzio je strgal s prsi vsa italijanska odlikovanja in jih dal svojemu adjutantu, da jih izroči kralju Italije, ker ga je sram, jih še nadalje nositi. Nad moštvom ladij, ki so ušle tekom blokade in se pridružile d'Annunziju, je proglaSen preki sod. Poveljnik dreadnoußhta »Dante Alighie- ri« je obsojen na snirt, enako vsi mor- narji, ki se do 2. jan. ne javijo pri ita- lijanski komandi v Opatiji, ter vsi vo- jaki in oficirji italijanske vojske, ki so se pridružili d'Annunziju. Opatija, I.jan. Mocoj ob 10. uri so se vrnili delegati reLke vlade in predložili generalu Caviglii popolno ka- pitulacijo reške vlade. Stavka rudarjev. Pogajanja razbita? Ljubljana, I.jan. Včeraj popol- dne so se pri deželni vladi nadaljevala pogajanja. Trboveljska družba je pri- pravljena privoliti mal povišek, kar bi se naj krilo z zvižanjem cen kosovnega premoga. Vlada je izjavila, da ne more pristati na predlog družbe. V potideljek se vrši zopet konferenca pri deželni vladi. Upravičena je bojazen, da ne pride do sporazuma. Peiifične vesfi» Dvc novoletnl eplstuli je priob- čilo Ijubljansko »Jutro«: članek »Ob novem letu« nar. poslanca dr. Žerjava, in članek »Demokratoml« ministra dr. Kukövca. Dr. Žerjav ugotavlja, da se vidi od dneva do dneva bolj, kako država dobiva moč, da z železno roko drži v šahu one, ki je ne Ijubijo. Sl- h'ti, da državo ljubi, ne moremo ni- kogar. reSpektiratt pa jo mora vsak- do, kdor hoče pri nas živeti, Napre- dek je videti tudi v ustavnem vpra- šanju in v upravi. Večina konstitu- ante je postavila monarhijo in edin- stvenost države izven diskusije. Začetne težave v upravi se vedno manjšajo. Zato gledamo z optimizmom v bod'o- čnost. — Dr. Kukovec povdarja, da demol. ratska ideja v Sloveniji ni imela nikdp.r ugodnejših tal nego danes, ker ima tnočno zaslombo v enem najmoč- nejših kiubov v parlamentu. Klerika- lizem v Sloveniji, ki je glodal na na- rodu 50 let, je zlomljcn in noben u- metnik ne popravi več klerikalnih razvaiin. Edino v demokratski stranki je videti smotreno nacijonalno in Kospodarsko delo. Ne glodajmo vedno samo stare kosti boja proti klerikaliz- mu, ampak poprimimo se pozitivnega dela. Pritegnimo k delu mladino! Razmejitev pri Sv. Duhu. Pro- fesor dr. KovaČič v mariborski »Straži« ostro nastopa proti sklepom pariške konference glede razmejitve pri Sv. Duhu, katera se jö pryotno raztrobila celo kot nekakšen naš uspeh. Z določ- bo, da je okrajna meja državna meja že od Sv. Duha naprej, namesto šele vzhodno od Lubibrega, kakor je pred- lagala naša delegacija, je napravljena velika zareza avstr. ozemlja v naše ozemlje globoko proti Dravi, je laz- trgana cela župnija in šolski okoliš Sv. Duha ter katastralna občina Veliki BoČ. Župna cerkev pride v Jugoslavijo, pa tik ob mejo, nova sola in pokopa- lišče pa v Avstrijo. Izgubimo skoro vso popolnoma slovensko občino Ve- liki Boč, katastralno obCino Pesnica in Kianiec. V bodočo Vel. Nemčijo pridejo vrhovi vzhodno od Sv. Duha, ki obvladujejo celo dravsko dolino in Maribor, tako da so na pr. lani na Pe- trovo z enega teh gričev z daljnogle- dorn opazovali prihod regentov v Ma- ribor in celo belo oblečene deklice na dravskem mostu. Ta razmejitev je skozinskoz reakcijonarna in je res škandal, če se, kakor trdi dr. Kovačič, naše poslaništvo v Parizu za zadevo ni pobrigalo. Ustava kraljevine Italije je s posebnim kraljevim dekretum razšir- jena na jadransko ozemlje, ki je po rapallski pogodbi pripadlo Italiji. Iz jugoslov. komunlstlčne stran- ke je izstopil vodja komunistov na Hrvatskem, dr. Mijo kadoševič. V svoji izjavi pravi, da je vodstvo stranke prešlo v roke ljudi, ki so se iziieve- rili komunističnemu programu. Carigrad ostane TurČiji. Lloyd Ge- orge, augleški min. predsednik, je iz- javil, da ostane Carigrad TnrCiji, Dar- danele pa se internacijonalizirajo in postavijo pod kontrolo AngleŠke, Fran- coske in Italije. Pripojltev zapadne Ogrske k Av- striji se izvrši v kratkem. Poslaniška konferenca v Parizu je te dni sklenila da ;.ima Ogrska to ozemije izroč-ti medzavezniSki komisiji v Šopronju, ka'era ga mora takoj oddati v upravo Avstriji. Za župana v Brnu je bil 31. dec. izvoljen nar. soc. dr. Macn. Nemci se volitve niso udeležili. Iz Korotana. Na Koroškem odklanjajo slo- venske učltelje! Vsled poziva višjega Solskega sveta v Ljubljani je na Ko- roško pristojno slov. učiteljstvo pri deželnem Solskem svetu v Celovcu vložilo prošnje za nastavljenje na Ko- roškem. Vse te proSnje so bile v Ce- lovcu odbite. Koroški Nemci hočejo tudi v slovenskem delu dežele nasta- viti same Nemce in nemškutarje za učitelje. Kaj poreče k tcmu naš višji šolski svet, ne vemo. Morda nastavi na Koci'varskem in drugod 5e več nemških učiteljev, na§i slovenski uči- telji iz Koroške pa lahko gredo s tre- buhom za kruhom — v Ameriko!? IWariborske novice. Urcdn'k »Slov. Gcspodarja« zo- pet obsojen. V četrtek je bila končno izrečena sodba v velikem procesu, ki je nastal radi poboja na klenkalnem shodu lansko pomlad v Gornji Kun- goti. Na tisteni shodu je izzval urednik Žebot pravo mesarsko klanje. Bil je radi tega minuli četrtek z glavnim kierikalnim agitatorjem Galundrom in ^e dvema tovarišema obsojen radi pre- tepanja in žaljenja časti (§ 411, 496 in 4b7 k. z.) na 100 K globe in v po- vračilo zasebnc odškodnine okrog 4000 K ter v plačiio stroškov, ki bodo znesli tudi lepe tisočake; kc-r so bili trije odvetniki in sodna kornisija na lieu mesta v Gornji Kungot.i ZnaČilno je, da je bil ta katoliški urednik ob- sojen tudi radi žaijenja časti, ker ]e zmerjal samostojne ktnere: »ti proklofa svinia, jaz ti bom že pokazal, proklcti mlinar, si kmetom Žito ukradel in jih goljufal« ild- Razprava ie bila zelo za- nimiva, saj je bila prostorna dvorana skoraj polna obdolZencev. Večino so tvorili klerikalci, ki so po sodni ob- ravnavi odšli popolnoma poparjeni. Upamo, da bo saj ta sodba zaie^la in povzročila dostojnejšo pisavo v kleri- kainih listihJ {Optixuz'.l Op. ur.) Sz polltične službe. Vladni kon- cipist Fran RodoSek }e iz Slovenjgradca premeščen k okr. glavarstvu v Mariborn, Prert tnarlborsko poroto so bili obsojeni mesarski vajenci »Prve jugo- slov. tvornice za milo« Ubeleis, Črnko in Marat na eno oz. 2 let! težke ječe, ker so z oddajo ioja s ponarejenimi listki tvrdko oškodcvali za 170.000 K. — Na smrt je bila obsojena Ana Tran- čar iz Št. Ilja, ki je pred meseci u- morila svojega moža. Aretirknega RadiCcvega agenta Marčenka, pri katercm so naSli važne dokumente, zlasti korespondenco med Radičem in znanim frankovskim vele- izdajnikom Gagliardijem (Radič se ime- nuje »šef v Hrvatski«, Gagliardi pa »zagranicni šef«l), so poslali v Beograd. SanatorlJ v Manboru. Zdravstveni odsek za Slovenijo in lstro v Ljubljani je v zmislu sklepa zdravstvenega sveta za Slovenijo in Istro dovolil kirurgi; dr. Mirku Cerniču in ginekologu dr. Benjaminu Ipavicu otvoritev sanatorija v Mariboru v hiši Maistrova ulica 5t. 19. Ta sanatorij bo na razpolago mari- borskim zdravnikom, ki žele zdraviti svoje pacijente v sanatoriju. Sanatorij bo moderno opremijen in bo zadosto- val vsem potrebam moderne medicine. S tern prevažnim korakom (n. pr. v Ljubljani so 3, v malem Celovcu sta 2 sanatorija) je zdravstveni odsek za- dosiil nujni želji in potrebi prebivalstva, razentega pa razbremenil vedno pre- napolnjeno mariborsko bolnico. Iz Medjimurja. V Čakovcu je Jugoslovanska Ma- tica zbrala doslej 11.000 K. Dne 1. febr. priredi veliko zabavo v zabavni dvorani restavracije Zriniski. »Udruženje ratnih invalida« za Medjimurje priredi 6. tm. dobrodelno zabavo v korist vojnim invalidom v prostorih jugoslovanske čilalnice v Čakovcu. Prosvjetno društvo za Medjimurje .prične po novem letu z novim odloč- nim delom za izobrazbo naroda. CeSjske re&viee» t Armin GradišnJk. Iz zdravilišča Lassnitzhöhe pri Gradcu je prišla vče- raj žalostna vest, da ja tamkaj dne 2. tm. popoldne preminul nadučitelj celj- ske okouške sole, g. Armin Gradišnik. Rojen 23. nov. 1858 na Vranskcm, je učiteljeval v Senožečah 7 let, v Hrast- niku poldrugo leto, od leta 1898 pa na tukajšnji okoliški šoli. Bolehal je že delj časa, odpovedali so mu živci, dii- ševno pa je bil še vedno čil in svež, in sliSali smo ga še zadnje case ob marsikateri priliki, kako je z ognjevito besedo posege) v razpravo, kako je navduševal mladino ali pa svoje sta- novske tovariše in tovarišice za ideale. V nad', da si okrepi zdravje, se je po- dal v sanatorij Lassnitzhöhe, kjer ga je, oddaljenega od rodne zemlje, ki jo je tako vroče Ijubü, dohitela smrt. Bodi vrlemu možu ohranjen najlepši spomin, njegovi potrti rodbini pa izrekamo toplo sožalje! Preiskava mleka in zabavljanje Clllierce. Ne se danes oglašamo, mora biti zndeva, katero hočemo spra- viti v javnost, gotovo zelo važna, kar je tudi v resnici. Ore za pobiranje dav- ka. Poprej je bila navsda, da smo Šli v davčni nrad v Gornjigrad in lam na davčno knjigo plačali davke, ki so skoraj vsaki dan večji. V novejSem Času pa doblvamo položnice poštnega čekovnega urada, s katerimi naj pla- čamo davek na pošti. Po predpisih po5tnega rovnateljstva pa smerr.o na nafti pošti plačati zneske samo do sto kron. Ker smo pa Bo čan i tako srečni, da se nam je davek predpisal v veČ- jih svotah nego sto kron, moratno iti na poStni urad v Gornjigrad, da se tam iznebirno denarja. Kaj nas pa tarn čakii? Na poštnem čekovnem uradu je navadno toliko Ijudi, da moraino silno dolgo čakati, včasih pa radi skrajšanih uradnih ur pri velikem navalu davko- plačevalcev niti na vrsto ne pridcmo in mo ram o priti še enkrat v Gornji- grad. Ali ni to velika neumnost, da tnoramo plačevali davek na pošti, kjcr je samo en uradnik. ki bi mora! biti nastavljen same za pošto in brzojav, ne pa v davkariji, kjer sedijo štirje uradniki? Ali ni narobe svet, da naj pos'tar poleg svoje službe še opravlja službo davčnih uradnikov? Pomisliti je Še dslje, da se položnice lahko zgtibijo, v davčni knjigi pa mora bti razviden podpis in plačilo davkov. Da davčni urad sploh ne sprejema, nam je nenmljivo in smo rndovedni, kdo je iždal tako naredbo. Najbolje bode, da se nekaj davčnih uradnikov opusti, pač pa nastavi več poStnih uradnikov, ki prevzamejo posle davkarije. Opoz2r- jamo naše poslance na te aibanske razmere. Naše potrpežljivosti bo kmaln konec. Koujice. Odstopil je kot obč. ge- rent g. dr. Anton Prus. Na njegovo mesto je imenovan notar go spod Rado Jereb. ŠoŠtanj. Tu je na Novels lcta dan ströljal nase 25-letni klobučar Janko Smigovec. Zadel je slabo. Strel jo ob- tičal v ievi rami. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. Baje so vzrok domači prepiti. Slov. Bistrlca. Država je od naše mesiüe cbčine kupila vojagnico za 13/« milijona kron. — Pri nas se hočejo naseliti tudi nune in že iščejo objekt, ki bi ga kupile. Ne vemo, če smo tega blagoslova ravno nujno porrebni. Žetale. Tu je umrl 31. decembra miadi posestnik Simon Potočnik na suSici, ki si jo je nakopal pri vojakih in ki ga je podrIa v prerani grob. N. v m. p.! - Pri Jas. Prahu so našli 29. decembra zjutraj v h!evu novo- rojeno dete ženskega spola. Občina ga je morala vzeti v oskrbo. Za ma- terjo poizvedujejo orožniki. Baje je prlgln iz Ptuja |n 7onc-t izginila. Lepa Socijalna politika. Skrb Amerikancev za deco v Črni Gori. Arneriški Rdeči križ se je lotil človekoijubnega dela: v celi Črni Gori se dnevno v 24 kuhinjah kuha za približno 9000 otrok. Število kuhinj bodo §e povečali, da se b» kuhalo za 15-000 otrok. Prebivalstvo je navdugeno zn to akeijo in pomaga pri delu. Uakar so začele delovati kuhinje, ie narasel Solski obisk od 50 na 100%. -V Cetinju bolniäka strežnica vsak dan pregleda otroke v šoli. AmeriSka Solska mladina je zbrala 200.000 frankov za ^gradbo novih srednjih §ol v Podgorici. * Soli bo vzidana spominska plošča spornin na darežljivost američke dece. ste«». 2 dva mi'5jona dolarjev či- sa aubička ie dai banket, ki ga je priredil bivgi diktator za prehrano en- tente, Hoover, za pornoč v prehrani srednjeevropske dece. Banket se je vrSil 30. dec. v Washingtonu. Češkoslovaška proti izseljevanju. V svrho preprečenja vedrio narašča- jočega izseljevanja v Ameriko pripravlja čoškoslovaška vlada poseben izselje- niški zakon ter ustanovitev posebnih izseljtniških uradov. 1 milijon dln:.rjev za agrarne zadrugz v Sloveniji in na Hrvatskem je določil minister za agrarno reformo kot brezobrestno posojilo. Do tega imajo v Sloveniji v prvi vrsti pravico dobrovoljci. Vstopiti moraio v agrarno zadrugo, kakor je odrejeno po naredbi o razdelitvi zemije med dobrovoljee. Beda v Neničiji. NemSko časo- pisje op'suje težo gospodarskega in socijalrif^a življenja, katero živi nem- Ški narod. MHijoni nemSkih očetov in mater gledajo z žalostjo na propada- jočo svojo deco. Statistika ne more nikdar podati zadosti jasne slike o nemškem nomanjkanju. Pravo sliko je mogofe dobiti samo na licu mesta. Ni treba iti v najbednejSe kraje, nego cel srednji in obrtni stan živi bedno. Na- stavijenci s stalno plačo nimajo kre- dita niti za košček kruha. Iščejo ;:o- stranske zaslužke s težkim telesnim delom. Učitolii delajo po pouku Sest ur v industriji, saški pastorji hodijo v premo;,ovnike, stari profesorji ižčejo službe kot vratarji v tovarnah, viso- košolci so ponoči zaposleni kot to- varniški deiavci. Vsi dobrodelni zavodi so prenapolnjeni. 30 odstotkov vsth nemških domov zu dojence je zaprtih, ker ni sredslev za vzdržavanje. Tuber- kuloza se žiri v preje najkrasnejSa in najzdravejfia stanovanja, Novo /dravilišče zajetične usta- novi zagrebžka mestna občina prihod- nje leto v zagreb5ki okolici. Občina ie določila v ta narnen 700.000 K, vlada pa 600.000 K. ZdraviliSče bo namenje- no v prvi vrsti za siromašne sloje. ZatsŠBnj» poročiia. Dr. Kukovec — minister za soeijalno poütiko. Beograd, 1, ,,an. Danes razgla- gena nova kabinetna lista kaže,. da je dr V. Kukovec prevzel zopet soeijalno politlko; trgovino in industrijo je pre- vzel dr. Milivoj Jovanovič (demokrat). Minister dr, Stojanovič težko obolel. Beograd 1. jan. Finančni mini- ster dr. Siojfl.novič je obolel. Davi se mn je poslabgalo. Bßograd 2. jan. DoČim so zdrav- niki prvotno bili mnenja, da gre pri rninistru Stojanovičti za težji slučaj influence, ki sedaj razsaja po Beogra- dti, sc {o pri pojuivncm konzultu zdravnikov izkazalo, da je oboiel na vnetjii možgatiov in ledvic. Upajo, da bo radi svoje meine teiesne konstitu- cije prestal kri»o, v kateri se nahaja, Muslimani pojdejo v vlado. Sarajevo 3. jan. Danes je končal osrednji oübor muslirnanske organiza- ei je svoja posvetovanja. Odobreno je bilo staliSče in postopanje parlamen- tarnega kluba poslancev, ki bodo so- delovali v taki viadi, v kateri bodo sodelovala vsa tri plemena na- žega naroda. Na ministrsko mesto kandidirajo mesto dr. Spaha novinar- ja Korkuta, za ministra za narodno zdravje pa dr. Kara Mehmedoviča. Za tretje mesto so se pustiie paiiamen- tarnemu klubu proste roke. Vlada za uredltev delavskega vprašanja. Beograd, 2. jan. V parlamen- tarnih krogih se govori, da bo ena prvih skrbi nove vlade, sestaviti ko- misijo strokovnjakov, ki bo proučila delavsko vpraSanje in predlagala od- redbe za njegovo ureditev. Vlada dr. Vesniča je razgnala komunistično stranko, ki je pripravljala državni pre- obrat. Nobena vlada pa ne more biti nasprotna delu sindikatov v boju za izboljšanje gmotnega stanja. Za pobljanje draginje in znižanje cen. Beograd, 2. jan. Zastopniki ra- dikalcev in demokratov so se spora- zumdi. da mora nova vlada podvzeti energiČne korake za pobijanje draginje in znižanje cen. Dogovorjeno je, da se ustanovi posebna komisija, ki bo pro- učila vprašanje ter prediagala odredbe, ki jih je takoj podvzeti. Ravnotako je odločeno, da se predpisi glede ra/.delitve davkov revidirajo. Skrb za prehrano beguneev. Beograd 2. jan. Narodni posla- nec Juraj Demetrovič je odpotoval kot vladni zastopnik v Cirkvenico, da or- ganizira prehrano beguneev. Regent pojde v Bosno. Belgrad, 2. jan. Regent Aleksander bo v kratkem odpotoval v Bosno in ostane nekaj časa v ilidžah pri Sarajevu. Dr. TrumbJČ se posveti odvetr.lštvu. Split 2. jan. Dr. Trumbič je vče- raj na sestanku tovarišev izjavil, da se bo posvetil izvrševanju odvetniškega pokjica. Prevzetje okupfranega ozemlja v Dalmaciji. Split 2. jan. Po informacijah iz poučenih krogov menijo. da bodo na- se oblasti in vojaštvo dne 6. tm. pri- čele prevzemati dosedaj okupirano ozemlje. Razkritja o koniunističnih pripiavah za revolucijo. Beograd, 1. jan. Preiskave pri komunistih se nadaljujejo. Tekom vče- rajgnjega dne je bilo aretiranih okrog 100 o.c.eb. Dokumenti, ki so se našli, so izročeni sodišču. Ko so oblasti za- pirale Radnički dorn, je došlo pisrno s poročilom iz Banjeluke v Bosni, v kateri neki student javlja, da je tam vse pripravljeno za revolucijo. Vlada bo storila vse, da izsledi osebe, ki so š tem v zvezi. Komunisti pod firmo republikancev. Beograd, 2. jan. Za danes ob 10. uri je bilo sklicano zborovanje re- publikanske stranke, katerega pa so se po veliki večini udeležili komunisti, ki so vzklikali proti državi, za revo- lucijo itd. Policija je zborovanje, ki je bilo prepovedano, razpustila. Ker je nmožica pričela demonstrirati, je kon- jenica dobüa povelje, da demonstrante razžene. V boju, ki je pri tem nastal, je bilo 11 orožnikov s kamenjem labko ranienih. Od demonstrantov so bile 4 osebe z orožjem lahko ranjene. Komunisti v Dalmaciji. Split, 2 jan. Ker je pokrajinska vlada sprejela proglas osrednje vlade glede komunističnega gibanja, je ukre- nila vse potrebne odredbe za.varnost. Dozdaj ni bilo v DaJmaciji nobenih znakov o pripravah za revolucijo. Povsod vlada red in mir. Komunisti so ustavili svoj list »Oslobodjenje«. Kapiiulacija Reke. Rim. 1. jan. V rftzgovorih rcških od- poslancev z generalom Ferrarijem, ki so se vrSili včeraj v Opatiji, so se ugotovilc zadnjc podrobnosti, da urede sami vse, kar se tiče d' Aniumzijeve osebe. Postopanje generuJa Caviglije je odposlance zelo zado- voljf'o. Zagotovili so, da bodo skrbeli za izvedbo pogodbe in se najod/oCneje posta- vili naprani onim, ki bi to skušali prepre- čiti. Legijonarski zbori bodo takoj razpuš- čeni. Ko bo to izvrseno in ko odplujejo ladje, ^e rodne Cete umaknejo na mejo reSke drüavo. Zadnje arditske lopovSČine na Krku. Cirkvenica, 2. jan. Na otoku Krku so vsi župniki dosedaj opravljali cerkvene obrede v staroslov. jeziku. Arditi pa so ukazaü, da morajo odslej vršiti to v latinskem jeziku. Izvaiajo najgrgi teror. Težko je dobiti kake vesti, ker tudi ovirajo ves promet. Cirkvenica, 2. jan. Naknadno se izve, da jenekegadneprišlona Krku do velikega spopada med arditi in med Ijudstvom. Sest nagih Ijudi je bilo ubi- tih, več arditov ranjenih. Upor v Mezopotamiji proti Angležem. Moskva, 2. jan. Ljudstvo v Me- zopotamiji seje uprlo üngleSkemu go- spodstvu. Gibanje je v zvezi s turškimi nacij onalisti. Potreöi v Ameriki. London, 2. jan. »Daily Chro- ncilc-« poroča \z Buenos Airesa: Zopet poročajo o potresih, v katerih je bilo 7000 oseb ubitih ali poškodovanih. Razne vesti. Visoka najdenlna. Kakor poročajo dunajski listi, je našel te dni nek mlad uradnik na Dunaju pred hotelom »Im- perial« zavoj z 20.000 dolarji. Ko je vpragal, če ni morda kdo izmed go- stov izgubil denarja, se je javil bogat Amerikanec, ki je poštenemu najditelju takoj izplačal 10°/o"no nagrado, to je 2000 dolarjev. Ta nagrada pa znaša po ! sedanji avstrijski valuti več kot milijon 1 kron. Nov komet je odkril astronom Baado z zrcalnim teleskopom na ham- burški zvezdarni. Novi komet izgleda kot zvezda-stalnica ter se 11 let po- mika okoli solnca v ekscentričnih kro- gih. Komet, ki se nahaja sedaj v o- zvezdju »riba«, bo v marcu 1921 naj- bližje solncu. Svojo mater umoril je 30. dec. v Št. Vidu nad Ljubljano sin vdove, mesarice Franje Cirmanove, ki je vo- jak. Mati se je hotela baje v drugič poročiti. Zaklal jo je z bajonetom. V Rusiji razsaja legar. Glasom statisticn'h podatkov o zdravju v Ru- siji, ki jih je objavil zdravstveni urad, je v Sibiriji, sovjetski Rusiji in Ukrajini obolelo na pegastem legarju 3,950.000, na navadnem legarju 3,465.000 oseb. Narodno gospodarstvo. Dvodnevni praktičnt sadjarski tečaji v eefjsl^em okraju. Sadjarsko nadzorništvo v Celju priredi januarja, februarja in marca 1921. 1. po raznih občinah celjskega okraja več dvodnevni h praktič- n i h s a d j a r s k i h t e č a j e v za fante in odrasle sadjarske interesente. Tečaji se bodo vrSili Ie v tistih občinah, kjer se bo zglasilo najmanj 15 udeležencev. Priglasila (zadostuje dopisnica), v katerih naj bo naved; n natančen naslov pri- glašenca in občina, v katero spada, sprejema sadjarski pododsek po- verjeništva za kmetijstvo v Ljubljana, do 10. januarja 1921. V prihodnji številki »Kmetovalca« bo potem objavljen spored tečajev. iz ka- terega bo vsak prigiašenec razvidel, ka- tera dneva pride na vrsto njegova ob- čina. Tečaji se bodo vrSili po možnosti v šoli ali pa na kakem drugem pri- mernem prostoru (dru2tvu, domu itd.), ki naj ga preskrbi županstvo. Teoretični in praktični pouk se bo vršil po sle- dcčem načrtu: I. dan od 8.—10. ure: Predavanje: Sadna plemena in vrste. Vzgoja sadnega drevja. Požlahlnjevanje. Precepljanje. Od 10.—12. ure: Prak- tične vaje v sadovnjaku. Požlahtnje- vanje, zlasti precepljanje starejgega sad- nega drevja. Od 14.—15. ure: Preda- v a n j a; Oskrbovanje mladega sadnega drevja. Novi nasadi. Saditev, gnojenje, obrezovanje, varstvo. Napake. Od 15. do 16. ure: Praktične vaje v sa- dovnjaku po dopoldanskem predavanju. II. dan od 8.—10. ure: Predavanje: Oskrbovanje odraslega sadnega drevja (snaženje, gnojenje, pomladitev, varstvo itd.). Od 10.—12. ure: Praktične v a j e v sadovnjaku po dopoldanskern predavanju. Od 14.—15. ure: Preda- vanje o spravljanju sadja, o ravnanju z namiznim sadjem in o sadni uporabi z ozirom na krajevne riizmere. Avstrijska državna imovina v našl kraljevlni. Vso imovijio, premič* no in nepremično, ki je bila prej last Avstrije, na teritoriju nai5e države je smatrati sedaj kot sploSno državno last, s katero razpolagati ima pravi- co vlada nase kraljevine. Morska sol. Danes se pri nas proda- ja po večini tkzv. nemška sol, ki stane na drobno 8 K za kg. Iz razlogov varC- nostii se mnogi ogrevajo za konzum mor- ske soli. Priznati je treba, da je morska sol kvalitativno boljša nego tkzv. nem- ška. V ceni pa je razlika še večja; mor- ska sol sc dobi na debelo že po 5 K 40 v, kar bi odgovarjalo ccn-i 6 K za kg na drobno. To znači, da jc kvalitativno več vredna morska sol pri kg 2 Kcenejša ne- go nemška. Pri našem malem človeku prihaja ta razlka znatno v pogtev in go- spodanje, ki so pr; nas pred vojno skoraj i/ključno ra-b'le morsko sol, ker mnogo več zaleže, zopet povprašujejo po njej. Pionifct mtd Jugosiavijo in Mad- žarsko se vzpostavi pričetkom janu- arja, Pcgajanja so traiala od 17. sep- tembra. Tranzitni promet pojde preko Subotice. Med Budimpešto in Beogra- dom ter Budimpešto in Zagrebom se uvedeta dva para brzovlakov. NacljonaHzirana tvornica. V Su- botici se je tvornica za železne in ko- vinske izdelke, osnovana od Madžarov in Nemcev. nacijonalizirala. Večino delnic je prevzela Prva hrvatska §te- dionica. Kdaj je plačati davke4? Finančna delegacija objavlja uradno, da je mi- nister za finance na podlagi člena 96 finančnega zakona za leto 1920/21 od- redil, da se vsi davki, ki odpadejo za Stran 4. iNOVJK DO B%« Stev. 2. Jadranska tosmka, Beograd, Dubrovnik, Kotos«, Kranj, Ljubljana, Mapäboe*, Metkovič, Prevzema vse bančsie posSe ry**| pod najugodnejšlmt pogoii. CU Celje Opaiija, Sarajewo, Split, Šibenifc, Z a if at-, Zagreb, Trat, Wien. Spprjema vlone na h^amtn^ knjižipe, #iB»o In dcf-ueie vfutge morä na ur$odiae$««imi pogojč. Poslovne zveze z vaeml večfi« ml kraii v lu- in inozeitsstvu. EdJna slovenska specljalna trgovlna z barvami in lakl. Agentura !n Homi« sijsKo podfefie. Iv. Terlež b Celje 447156-96 TNaopodLiiI clom Trgovina z lesotn in drvnzi na drobno in debeio. Kupuje iamski in osiM les po najviSjUi dnevnfh cenah. Registrov kpeditna Sn st^vbona iaw *mm gmmmmm Bk Vfflr tP^ ^fet m^Taa Sppejemai h^aniln® >-3oge in jih szr.rs veeiju ff]LaSTNI DOM99 seas •***¦¦.•¦•> Rezervni zak?ad 80.000 K. 401 156-97 Oenarwi proincft 60,000.000 K. čas od Ljanuarja do 31. maja 1921, razen davka na poslovni promet in davka na vojne dobičke, brez ozira na zapadlost po dosedajnih predpisih iz- teriajo prisilnim potcni po preteku 14 dni, ko se tozadevna odredba objavi po občinah. Za leto 1921 še nepred- pisane davke je plačati po višini zad- njega predpisa. Kultura tobaka v Slovenljl. Ka- kor razglaša uprava državnih mono- polov, se bo poskugalo kulturo tobaka razširiti tudi na slovenske pokrajine. Za gojenje tobaka sta določena na Kranjskem politična okraja Črnornelj in Novo niesto, na Štajerskem celiski, konjiSki, brežiški, ptuiski, mariborski in ijutomerski okraj ter ceio Prck- murje. Vsak producent se mora zave- zati, da bo vzgojil najmani 2 000 to- bačnih stebel. Gojitev tobaka v krajih ki niso za to določeni, pa je dovoljeno le tedaj, ako se izpolnijo zakoniti po- goji in če v to privoli uprava mono- polov! Odkupna cena tobaka je za Slo- venijo in Prekmurje doiočena tako-le: za izredno kvaliteto po 7 dinarjev za kilogram s 100 % draginjsko doklado, pridelek prve vrste kilogram 5 dinar- jev, druge vrste kilogram 3 dinarje, tretje vrste kilogram 2 dinarja in pri- delek četrte vrste kilogram 1*50 di- narja — za vse vrste pa še 100 od- stotkov druginjske doklade. Ne dajajte mladlni alkoholnih pljač! Poverjeništvo za socljalno skrb ie izvedelo, da se naredbe glede pre- povedi točenja in prodaje žganih opojnih pijaC mladini izpod 18. leta sploh ne \z- polnjujejo. Posamezni gostilničarji in drugi prodajalci žganih opojnih pijač se prav nič ne ozirajo na to naredbo, temveč prodajajo alkoholne pijače vsa- komur, kdor le more plačaii. Ker pa je v interesu državne avtoriteie in Ijud- ske blaginje nujno potrebno, da se do- ločbe te naredbe najnatančneje izpol- n;ujejo, opozarja poverjeništvo na _ta dejstva s pripombo, da se mora za iz- vrševanje citirane naredbe najenergič- neje nastopiti ter bo krSitelje dolctela občutna kazen. Rndi likvidacije avstro-ogrske banke je za 10. tm. sklicano na Dunaj zborovanje upnikov, zastopnikov avstro-ogerske banke i. zastopnikov avstrijske in madžarske vlade. »Jugoslovan3ka paroplovna družba« se bo inienovala odslej parobrodarska družba, ki je pripadla po londonski pogodbi s svojim plovnirn parkom Jugoslaviji. Anglo-madžarska sladkorna toyarna v Červenki (Bačka) sc je nacionalizirala in se inienuje sedaj »Červcnška Sečerarna«. Izvoz 15.000 vagonov žita v ino- zemstvo je dovolil finančui komite v Beogradu. Plovbo po Donavl je obnovila Rumu- nija. Metrlčni sistem se glasom dekreta sovjetske vlade uvede v Rusiji s 1. Jan. 1924 splošno, v državnih obratih pa že od leta 1922 naprej. Zunanja trgovina kraljevine SliS. Po dozdajnih statističnih podatkih je v prvih 6 mesecih 1. 1920 znašal uvoz y našo državo 1,850,164.633 dinarjev, izvoz iz države pa 465,086.161 dinarjev. Uvažalo se je največ blago za ohleke, izyazal pa les in iesni izdelki. Največ se je izvozilo v Italijo (48"61°/0;, potem v Avstrijo (32-860/0), dalje v Orško (3*95°/o), ČeSkoslovaSko (313°/0), Francosko (262°/0), Bolgarsko (2-42o/o), Švico (l-92°/o). Nemčiio (r67°/0), 'Poljsko (1-05%), Ogrsko (O637o), Egipt (0-460/0), Ameriko (O"38p,'0), v Dansko, Albanijo, Ru- muriijo in Belgijo (skupaj 0'30"/o)- V me- secih od julija do septembra se je uvozilo za 726,042.439 din., izvozilo za 245,367.944 din. Naša-4nj'ovinska bilanca napram ino- zeinstvu je torej v visoki meri pasivna. Vzroki so: 1. velika potreba blaga kot po- sledica vojne, 2. gospodarskaorganizacija je slaba, 3. ni bilo smotrene gospodarske po- litike, 4. dvoje valut, kar je kvarilo kalku- lacije, 5. nczadostna prometna sredstva, 6. velike izvozne carine. Tako je carinski do- hodek v trimesečni dobi od jul. do sept. pi i uvozu v vrednosli 726,042.499 din. zna- šal 66.223.850 din. (9"12%), pri izvozu od 24^,367.944 din. pa 47,445.660 din. (1978%), dočim bi bilo naravno, da bi bil carinski dohodek pri izvozu večji. Novo planinsko kočo na P-: hor- |u je zgradila podravska podružnica Slov. plan. dr. pri Sv. Arehu. To ie poleg Ruške koče in Planince tretja koüa. Oil sklepu lisia. Minister dr. Stojanovič umrl. Beograd, 3.Jan. Minister financ dr. Kosta Stojanovi(5 je danes umrl. Lastnica in izdajateijica; Zvezna tiskarna v Celju. Uredntk: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tlskarna v Celju. Gospodična dovršila trgcvsko šolo,^ govori hr- vatski in slovenski fiSČO mcsta v kakänem uradu, kot koiiioršStilt- ja an blagajiatčarka. Nastopi takoj. Naslov v upravništvu lista pod »bo«. 2 3-1 Dotična znana oseba i?r-i vrsta 20 K, posebno močna tlnktura »astcnJce 12 K. nnfi'evalec moljev 10 K, oraseJ: prot! inrcesoiß 10 in 20 K, tinktura protJ užem pri ljudeli 5 in 12 K, mazilo za uši prl ži- vinl 5 in 12 K. praSek xa uš! v obleki In perilü 10 in 20 K, tlnktura proti! mrčesu na sftdiu in ze'enjadl {uničevaU c r-^-tlin) 10 K, prašek proti mravljatn 10 K, m«lra cesta S naujfratl „Belega vola" " M ^?rei 2cma v»a v girobo «pndojoco r S delH izvr&lfev ioLua In »olldna, J m I Ivan SIrelec tapetnlk v Celju, Samost nska ul. 2. Prevzanie vsa tapctarska dela, kakor napravo žimnic, tapetniških mobilij ltd. Popravila iz- vršujc točno in ceno. Tocas v zalogi,morska 2o5 trava, afrik in 2ima za modroce. 50-36 Iprve virst® sw^ze blago ~ in iako oKiisne« Prva hrvatska tvornica salam, suhega mesa in masti M. Gavrilovic sinoYi d. d Petrisija, Na debeio In drobno fcupite ^i^iboSJe pri ivi*dfes Cölj%», Kral ja Petra c. :""¦"" . ke, peres», i adirf'ke in wee rviru^K šo5ske in plm Kmetovalci pozor! Neverjetne uspehe dosdtete pri praäicih, govedi J.t. d„ akv^ prime- Sate krmi redilni prašek StSDIN lekarnarja Plccol!-ja v Ljubijanl. sejsroslct ^^T_ Za gostilničarje in vinske trgovce se priporočajo stara, inočnn črna in bela CIRIL SITAH j^v UUBUANA AÄ dolmotinska katera so viied svo;e visoke gradacije in dobrcga okusa tudi najprikladnejša za zboljSanje slabeiSih vrst vina. 42 Iwan üatkowic9 Glavni trg 8 Cöljß Qtavnl \ng, 8