Jugoslavija ne bo podpisala mrovne pogodbe z Italijo, če se ne popravijo naioiitneiše krivke naerta mirovne pogodbe
Ponovna izjava šefa jugoslovanske delegacije Edvarda Kardelja
Pariz, 20. sept. (Tanjug.): Ker je bilo razpravljanje o jugoslovansko-italijanski meji končano in je bil poleg tega odklonjen brazilski predlog, naj se Jugoslaviji odvzame ozemlje zgornje Soče, je politično teritorialna komisija za Italijo danes prešla na glasovanje o jugoslovanskem in beloruskem pr logu glede meje ter na glasovanj: 3 južnoafriškem predlogu, po katerem naj bi se Jugoslaviji poleg ssvernozapadne odvzela tudi juž-noza.padna Istra.
Preden so glasovali, je zaprosil za besedo češkoslovaški delegat in opozoril še enkrat vse navzoče delegate na zgodovinsko važnost njihovega glasovanja.
»Problem, ki ga rešujemo, — je rekel češkoslovaški delegat — je osnovni problem bodočega miru. Slišali; smo, da se je Jugoslavija odločila, da ne podpiše nobene nepravične odločitve. Sklep, ki g,a bojno sprejeli, mora imeti trajno vrednost. Z njim sprejemamo odgovornost pred vsemi narodi Evrope. Zato češkoslovaška delegaeija predlaga, naj se osnuje podkomisija z nalogo, da najde rešitev, ki bo zadovoljila vse strani, tudä Jugoslavijo. V tej komisiji petih članov’ naj bi bili zastopniki Kitajske, Kanade, Abesiinije, Bele Rusije in Jugoslavije.«
Po tem zadnjem češkoslovaškem poizkusu, da bi prišli v komisiji do sporazumne rešitve, je nastopil angleški delegat Blae Keil, in zavrnil ta predlog kot odveč.
Jugoslovanska Delegacija za češkoslovaški posredovalni predlog
Nato je debil besedo šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj- ki se je obrnil na delegate z naslednjo
izjavo:
»Prišli smo do konca razpravljanja o vprašanju, ki je bilo že v samem začetku konference označeno kot eno izmed najtežjih na konferenci. Toda, čeprav smo prišli do •.onca razpravljanja, jugoslovanska delegacija vendar ni dobila vtisa, da smo se približali konstruktivni rešitvi. Še več, naša delegacija ni mogla dobiti vtisa, da je konferenca res storila, vse, kar je bilo mogoče storiti, da bi prišlo do sporazumne rešitve. Zaradi takega stanja stvari je jugoslovanska delegacija v težavnem položaju. Jugoslovanska delegacija žeii, da se ta konferenca zaključi uspešno in s pozitivnim rezultatom, ki bi omogočil, da bi se naglo podpisale mirovne pogodbe z v semi petimi državami, včerajšnjimi sovražniki, o katerih je bilo govora na tej konferenci. Toda po drugi strani je jugoslovanska delegacija že izjavila, da ne bo mogla podpisati mirovne pogodbe, ako se ne popravijo naj-očitnejše krivice, ki jih zadaja Jugoslaviji osnutek mirovne pogodbe z Italijo, kakor nam ga je tukaj predložil Svet ministrov za zunanje zadeve.
Gospodje, razumeti morate, da gre tukaj za zemljo, ki je prepojena z znojem in krvjo številnih po-kolenj našega naroda, ki se je neumorno borii za svojo svobodo. Zaradi tega mora biti stališče Jugoslavije tako, kakršnega je danes tudi zavzela. Zato meni jugoslovanska delegacija, da je konferenca rav nala nepravilno in napak, ko je takoj prešla k glasovanju, ne da bi kaj storila za omogočenje sporazuma. Težko verjamemo, da so na tej konferenci delegacije, ki ne bi želele, da bi prišlo do sporazuma, ki ne bi želele, da bi prišlo do sporazuma. ki ne bi želele, da se pod-vzame maksimum naporov, da bi se prišlo do splošnega soglasja. Ako bi bile nasprotne težnje, bi bila to zelo slaba karakteristika za to konferenco. Jugoslovanska delegacija je pripravljena, da pristane na predlog češkoslovaške delegacije. Zaradi tega podpira češkoslovaški predlog, naj se glasovanje o mejah med Jugoslavijo in Italijo, kakor tudi med Jugoslavijo in svobodnim ozemljem Trsta odloži, da bi manjša petčlanska komisija v tem času proučila vse načine, ki bi bili možni za dosego sporazuma.«
Po izjavi predstavnika Jugoslavije, Edvarda Kardelja, so prešli na glasovanje o češkoslovaškem predlogu. Ta predlog je bil zavrnjen z 10 glasovi preti Za predlog so glasovale: Sovjetska /.veza, Ukrajina, Bela Rusija. Poljska, Češkoslovaška, Indija an Jugoslavija. Tri delegacije — belgijska. abesinska in francoska so se glasovanja vzdržale. Tako je l>il po zaslugi aagloaineriškega bloka odklonjen zadnji poi:zkus, da bi se prišlo
do sporazuma in trajne rešitve osrednjega problema na tej konferenci.
Kar se tiče načina glasovanja o jugoslovanskem predlogu glede mej, je bil sprejet jugoslov. predlog, naj se glasuje o njem ločeno po posameznih sektorjih, nato pa ob koncu o jugoslovanskem amendementu kot celoti.
Najprej je prišel na vrsto sektor vzhodne Kanalske doline, nato pa sektor Beneške Slovenije, sektor Gorice, sektor Tržiča, sektor obale med Tržičem in Ti stom ter končno sektor severnozapadne Istre. Glede vseh teh sektorjev, kakor tudi ob koncu glasovanja, pri glasovanju za jugoslovanski amendement v celoti, so bili rezultati glasovanja enaki.
Jugoslovanske predlog glede meje je bil odklonjen s 13 glasovi proti o. Za predlog so glasovali: Bela Rusija, Češkoslovaška, Poljska, Ukrajina in Jugoslavija, Abesinija in Belgija pa sta se vzdržali. Tudi beloruski predlog je bil zavrnjen s 13 glasovi proti petim, pri čemer so glasovale za predlog Abesinija, Bela Rusija, češkoslovaška, Ukrajina in Poljska, Jugoslavija in Belgija pa sta se vdržali.
Končno je bul zavrnjen tudi južnoafriški predlog in sicer z 12 glasovi proti ti. Za ta predlog so glasovale Avstralija, Brazilija, Holandija, Južna Afrika, Kanada in Nova Zelandija. Belgija in Kitajska sta se vzdržali.
Niso pa glasovali o predlogu meje, ki je še edini preostal, o francoski črti, kot predlogu Sveta ministrov velikih sil. To je bilo odloženo za pozneje, ko bo podkomisija za statut Trsta zaključila svoje delo.
Jugoslavija se ne smatra vezana na sklepe, na katere ni pristala
Po vseh teh glasovanjih je podal Edvard Kardelj v imenu jugoslovanske delegacije naslednjo izjavo:
»Jugoslovanska delegacija z obžalovanjem ugotavlja, da je bil za-v rnjen poizkus češkoslovaške delegacije, da bi prišli v tej komisiji do sporazumne rešitve v vpraša-nju o mejah med Jugoslavijo in Italijo, kakor tudi med Jugoslavijo in svobodnim ozemljem Trsta. Prav tako mora ugotoviti, da to ni prvi poizkus te vrste, ki bi doživel na tej konferenci tako usodo. Jugoslovanska delegacija obžaluje, ker konferenca rajši uporablja metodo preglasovanja, kakor metodo sporazumne rešitve. V smislu stališča, ki ga je jugoslovanska delegacija zavzela že prej, zlasti pa med razpravo o postopku, jugoslovanska delegacija izjavlja, da se Jugoslavija v vprašanjih, ki se je neposredno tičejo, ne bo smatrala za obvezano po sklepih, na katere ni pristala.
Prosim, naj se ta izjava, kakor tudi izjav a jugoslov anske delegacije v zvezi s češkoslovaškim predlogom glede podkomisije, vneseta v zapisnik.«
Po tej izjavi jugoslovain.-ke delegacije ki je napravila tnočen vtis n& vse delegate ter je bila vnesena v zapisnik, je komisija prešla na naslednji peti člen osnutka mirovne pogodbe z Italijo. Ta člen določa, naj se ustanovijo demarkacijske komisije z nalogo, da na terenu samem najpozneje v 6 mesecih po podpisu mirovne pogodbe odredijo meje. Vse morebitne demarkacijske spore bodo reševal; veleposlaniki štirih velikih sil.
K temu členu je avstralska delegacija predlagala, naj se namesti komisije štirih veleposlanikov ustanovi Tčianski svet s širokimi pooblastili za reševanje vseh sporov, ki bi se pojavil v zvezi z mirovno pogodbo.
Sovjetski delegat Višinski in jugoslovanski delegat dr. Bebler sta se izrazila proti temu predlogu, ker daleč presega okvirni člen.
Avstralski predlog je bil za tam odklonjen s 14 glasovi proti petim.
K petemu členu sta bi’-a podana še jugoslovanski in ameriški predlog. Jugoslovanski predlog zahteva da se demarkacijske komisije ne morejo oddaljiti zaradi krajevnih geografskih in ekonomskih pogojev od določene mejne črte za več kot 500 m s pridržkom, da ob teh morebitnih ir premembah ne pripade drugi suverenosti kaka naselbina z več kot 500 prebivalci, nit; kaka cesta ali železnica, oziroma, kakšna važnejša vodovodna ali električna naprava-
Ameriški predlog se je razlikoval od jugoslovanskega v glavnem samo v tem, da je zahteval, da se mora demarkacijska črta, ako poteka po italijanski upravni meji, s slednjo točno skladali.
Ker je ameriška delegacija to zadnjo formulacijo umaknila, je bil jugoslovanski predlog soglasno sprejet.
Zatem je komisija prešla na čl. 10, ki vsebuje nekatere peseboe določbe v z vezi z Južno Tirolska. 1
Preglas Osvobodilne fronte
za volitve v Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije
Dne 27. oktobra bo slovensko ljudstvo prvič v svoji zgodovini izbralo ra svobodnih volitvah svojo prvo Ustavodajno skupščino. Razpis volitev je nova potrditev načel Ljudske fronte Jugoslavije, ki hoče pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in voditelja narodov Jugoslavije maršala Tita omogočiti najširšim množicam delovnega ljudstva, delavcev, kmetov in delovne inteligence, da razvijejo vse napore za čim hitrejšo graditev srečne in močne skupne države Federativne ljudske republike Jugoslavije. Nova Jugoslavija je gradila svojo suverenost v teku narodno osvobodilne vojne in v času povojne graditve z odločno borbo proti svetovnim imperialističnim klikam, ki jim je suverenost malih narodov trn v očeh, saj vidijo v tem nepremagljivo oviro za njihove nadaljnje zavojevalne načrte in nevarnost, ki bi mogla »pohujšati« male kolonialne in polkolonialne narode, ki so v teku zadnjega stoletja postali nesrečni plen njihovih apetitov po »nadvladi« v svetu. Ta izgraditev suverenosti Titove Jugoslavije je omogočila, da si slovenski narod danes lahko prvikrat v svoji zgodovini sam kroji svojo ustavo.
Z volitvami v Ustavodajno skupščino se dokončuje prva doba graditve slovenske državnosti kot trdnega sestavnega dela nove Federativne ljudske republike Jugoslavije. Enakopravnost narodov Jugoslavije je prišla v teku narodno osvobodilne borbe v celoti do svojega izraza, dobila je zakonito potrditev s prpd letom dni sprejeto Ustavo FLRJ in bo končno še enkrat odločilno manifestirana s sprejetjem prve ustave Ljudske republike Slovenije. S tem se bo Ustavodajna skupščina spremenila v redno skupščino Ljudske republike Slovenije.
Volitve v Ustavodajno skupščino imajo zato dvojen, izredno važen pomen. Predvsem pomenijo dokončno izgraditev slovenske državnosti v okviru FLRJ. S te strani pomenijo te volitve potrditev in priznanje volivcev Ljudski fronti Jugoslavije ter Osvobodilni fronti slovenskega naroda za doslej dosežene uspehe in pridobitve osvobodilne borbe.
Z druge strani pa pomenijo te volitve predvsem vključitev najširših ljudskih množic za čim uspešnejšo izvršitev težkih in odgovornih nalog, ki stoje pred nami. Pred Osvobodilno fronto stoji danes naloga, mobilizirati vse sile zato, da bi bili napori našega naroda za obnovo istočasno usmerjeni v čim hitrejši dvig gospodarske moči FLRJ in v njenem okviru za porast gospodarske moči Ljudske republike Slovenije, da bi tako lahko čim prej in čim dosledneje prešli v načrtno gospodarstvo, ter pri tem vključili delovno pobudo najširših množic na vseh gospodarskih področjih v enotni republiški in zvezni načrt.
Razpis volitev pa ima tudi izredno važen zunanjepolitičen pomen. Vse imperialistične sile sveta napenjajo prav te dni na mirovni konferenci vse moči, da bi preprečile dokončno združitev vseh delov slovenskega naroda v FLRJ. Zato bodo naše volitve poleg mobilizacije najširših množic za nadaljnjo graditev FLRJ tudi manifestacija odločnosti in enotnosti našega naroda v borbi za združitev vseh delov našega narodnega telesa v FLRJ, v borbi za resničen, pravičen mir, v borbi za uničenje imperialističnih klik v svetu.
Delavce, kmetje, delovna inteligenca!
Osvobodilna fronta vam stavlja na teh volitvah vprašanje, ali potrjujete njeno dosedanje delo za osvoboditev in obnovo porušene domovine ter za priključitev Primorske, Trsta in Koroške k novi FLRJ.
Osvobodilna fronta vas obenem poziva, da z glasovanjem za njene kandidate omogočite nadaljevanje dela za čim uspešnejše načrtno razvijanje vseh delovnih sil s ciljem, da bi čim prej gospodarsko dvignili Ljudsko republiko-Slovenijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, ker je to najboljša garancija za našo resnično neodvisnost.
Medtem, ko je Osvobodilna fronta razvijala vse sile za obnovo domovine, za odpravljanje osnovnih krivic preteklosti, za dosledno izvedbo agrarne reforme, za dosledno očiščenje vsega našega gospodarskega aparata od izdajalskih in kolaboracionističnih elementov, ki so privedli staro Jugoslavijo v popolno gospodarsko odvisnost od zunanjega sveta in do sramotne kapitulacije 6. aprila 1941, je skušala reakcija ravno v tem času stalno ovirati vse te napore nove Jugoslavije, razbijati enotnost delovnega, narodno-zavednega ljudstva in iskati opore v zunanjem svetu, da bi nas ponovno privedla v odvisnost od zunanjega sveta.
Zlasti del duhovščine skuša izkoriščati vero in cerkev proti ljudski oblasti, da bi razbil delovni polet ljudstva in oslabil odpornost FLRJ pred zunanjim sovražnikom. Ker ne more najti opore v ljudstvu, se kpt v času narodno osvobodilne borbe zateka po pomoč k zunanjim sovražnikom naše države. Namesto, da bi episkopat obsodil pred ljudskim sodiščem razkrinkano kolaboracioni-stično duhovščino, piše pastirska pisma, s katerimi hoče odvrniti ljudstvo od njegove oblasti in s katerimi nudi moralno podporo zunanjim sovražnikom FLRJ.
Osvobodilna fronta vas zato poziva, da z najširšo udeležbo na volitvah razkrinkate vso tisto reakcionarno gospodo, ki išče pomoči onstran meja in ki hoče ponovno vdinjati naše narode svetovnim imperialističnim klikam. Pokažite tudi na volitvah, da hočete posvetiti vso pozornost, ves delovni napor in najširšo iniciativnost gospodarskemu dvigu in čuvanju neodvisnosti nove Jugoslavije in z njo Ljudske republike Slovenije!
Delavci, kmetje, delovna inteligenca!
Utrjevanje bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije je vedno živa naloga, saj je to jamstvo za suverenost in enakopravnost našita narodov in za utrjevanje moči naše države proti zunanjim sovražnikom ter proti vsem intervenrionističnim poskusom, saj je to porok za utrjevanje naše gospodarske moči in za uspešnost naših naporov pri izgradnji naše industrije, rudarstva, elektrifikacije države, za dvig poljedelstva, gozdarstva in obrti na višjo stopnjo, kar bo novi Jugoslaviji omogočilo, da bo tudi na gospodarskem polju uspešno tekmovala z zapadnim! državami in si tudi na tem polju zasiguraia popolno neodvisnost od zunanjega kapitala. Zato poziva Osvobodilna fronta z geslom bratstva in enotnosti vseh naših narodov vse naše delovno ljudstvo na volišče.
Skrb za junaško Jugoslovani ko armijo predstavlja vedno bolj bistveni sestavni del naporov naših narodov za trdno graditev države. Kot je vojska rasla iz narodno osvobodilne borbe, iz ljudstva samega, kot je vojska osnovna pridobitev, ki je narodom Jugoslavije zajamčila njihov suvereni in enakopravni položaj, kljub vsem nakanam zunanjih imperialističnih klik, kot je naša vojska preprečila spletke, Id naj bi pripravile zunanjo intervencijo v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji po 'vzgledu Grčije in Trsta, kot nam je prav ta naša vojska omogočila, da naši predstavniki danes lahko nar stopajo samozavestno kot zastopniki suverene države in ne kot lutke kake tuje imperialistične klike, ter da lahko tako odločno postavlja naše pravične zahteve po Primorski, Gorici in Trstu — tako postaja naša vojska danes vse bolj očitno tudi najmočnejša predstraža miru v Evropi ter nedotakljivosti naših mej in naše domovine.
Osvobodilna fronta gre zato v volitve odločena, da mobilizira vse sile za najširšo pomoč ljudstva pri graditvi naše vojske, pri utrjevanju zavednosti moštva te vojske in da bi z lastnimi silami omogočila čim hitrejši napredek tehnične opreme Jugoslovanske armije.
Delavci!
Delavski razred je v teku zadnjega leta pokazal čudovito energijo v naporih za obnovo in graditev naše industrije. Kot je bil delavski razred nosilec največjih naporov v času narodno osvobodilne borbe, kot je bil on tisti, ki je nosil najtežje breme za obnovo porušene domovine, tako bo naš delavski razred, organiziran v svoji močni in enotni sindikalni organizaciji, tudi v bodočnosti najsigumejši temelj še bolj načrtnega gospodarstva.
Kolikor enotnejša in trdnejša bo Osvobodilna fronta, kolikor enotnejši in trdnejši bo slovenski narod na predstojećih volitvah, toliko uspešnejše bo prizadevanje ljudske oblasti za izpolnjevanje načrtnega gospodarstva, toliko hitreje in uspešneje bo mogoče urediti vsa danes še nerešena življenjska vprašanja nekaterih strok našega delavstva.
Kmetie!
Utrjevanje ljudskih odborov, ki prevzemajo bolj kot doslej vso gospodarsko iniciativo v svojem območju in bodo tako omogočili, da se vnese načrt tudi v naše poljedelstvo in vse gospodarstvo delovnega kmeta v korist kmeta in v korist celote, je nadaljnja naloga, ki bo dovedla do norih uspehov na področju kmetijstva, potem ko je bila izvedena agrarna reforma.
Osvobodilna fronta je prepričana, da bo z organiziranjem načrtnega dela ljudskih odborov, z nadaljnjim utrjevanjem zadružništva na vasi in po drugi strani z načrtnim razvijanjem industrije mogoče močno zmanjšati razliko med cenami industrijskih proizvodov in kmečkih pridelkov in na ta način hitro in izdatno še izboljšati življenjske pogoje, zlasti manjšega kmeta. Osvobodilna fronta poziva zato kmete k vse hitrejšemu vključevanju v celotno gospodarsko življenje, k tesnejšim stikom z gospodarskim življenjem dragih slojev, ker je le na ta način mogoče stalno popravljati in izboljševati življenjske pogoje vsega delovnega ljudstva, s tem pa predvsem našega kmeta. Pod geslom utrjevanja zveze delavcev in kmetov vas poziva OF na volitve.
Delovna inteligenca.
V	intenzivni udeležbi delovne inteligence pri gradnji načrtno organiziranega gospodarskega aparata, celotnega aparata naše ljudske oblasti in celotnega državnega aparata je zajamčen uspeh vseh ljudskih naporov za izpopobiitev in dvig našega gospodarstva. Zato poziva Osvobodilna fronta delovno inteligenco, naj gre na volitve z odločitvijo, čimbolj vključiti vse svoje delo v službo izgradnje našega gospodarstva. V tem je njena bodočnost, v tem je tudi jamstvo za izboljšanje njenih življenjskih in delovnih pogojev.
Kulturni delavci! Naša ljudska oblast posveča vso pozornost dvigu presvete in kulturnega življenja. Zato je v izredno kratkem času lahko vzpostavila vse stare šole ter odprla celo vrsto novih šol in prosvetno vzgojnih ustanov. Vse to delo moramo nadaljevati z vse večjo doslednostjo in načrtnostjo, omogočiti moramo čim hirejšo in boljšo vzgojo novih kadrov, ki bodo kot strokovno in politično polnovredni ljudje znali dvigniti organizacijo našega gospodarstva in vsega aparata ljudske oblasti na še višjo stopnjo.
Zato poziva Osvobodilna fronta naše kulturne delavce, naj se z vso odločnostjo vključijo v današnjo stvarnost in stavijo vse svoje silo na razpolago naši ljudski oblasti za pomoč pri vzgoji naroda, da bi naše široke množice lahko čimbolje razumele vse potrebe današnjega časa. Danes je čas mobilizacije za enoten in skupen napor vsega našega ljudstva* da bi čimprej dosegli bistveno preobrazbo nase družbe v duhu novih potreb. Zato poziva Osvobodilna fronta kulturne delavce, naj se v še večji meri kot doslej z vsemi silami pridružijo njenim naporom, da bi mobilizirala najširše delovne množice za izvedbo nalog na gospodarskem in upravnem področju v okviru predstojećega načrta.
Žene!
V	najširši udeležbi žena v izvrševanju vseh nalog, ki stoje pred nami, je jamstvo, da bodo bolje in hitreje izpolnjeni pogoji, ki morejo dvigniti življenjsko raven žene, ki morejo zagotoviti popolno zaščito matere in otroka.
Žene, ne dovolite, da vas reakcionarna gospoda zavaja od aktivnega udejstvovanja v javnem življenju! S tem vas hoče prikrajšati za pridobitve osvobodilne vojne, s tem vam hoče onemogočiti, da bi si izboljšale življenjske pogoje, da bi uveljavile enakopravnost, ki ste si jo pridobile v narodno osvobodilnem boju in ki je zajamčena z Ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije. Z udeležbo na volitvah, z glasovanjem za kandidata Osvobodilne fronte stopate na pot aktivnega udejstvovanja v javnem življenju, na pot polnovrednega sodelovanja pri načrtnem urejanju gospodarskih in upravnih vprašanj naše ljudske države. S tem pripomorete k hitremu izboljševanju življenjskih pogojev za vas in za vaše otroke.
Miad na >
Od vas, junaška mladina, pričakuje Osvobodilna fronta še nadaljnjega iskrenega sodelovanja in razvijanja vseh mladih sil za zgraditev naše domovine. S tem, da podprete Osvobodilno fronto tudi na volitvah, ki so pred nami, bo mladina še bolj učvrstila temelje za svojo srečno bodočnost, za politično in gospodarsko utrjevanje Ljudske republike Slovenije v Titovi Jugoslaviju
Delavci, kmetje, delovna inteligenco, borci in oficirji JA — volivci!
Na volitvah boste z glasovanjem za kandidate Osvobodilne fronte potrdili tudi pravilnost zunanje politike vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki gre pod vodstvom maršala Tita dosledno po poti obrambe načel pravice, miru in suverenosti malih narodov, trdno ob strani junaške prijateljske Sovjetske zveze, ki je z največjo nesebičnostjo nudila vso pomoč narodom Jugoslavije v teku narodno osvobodilne vojne in ki je danes najtrdnejša, nesebična opora vsem malim narodom v borbi za njihovo neodvisnost.	s
Ko glasujete za kandidate Osvobodilne fronte, glasujete za politiko pravice in miru v svetu, utrjujete pozicije Federativne ljudska republike Jugoslavije v borbi za Trst, za Primorsko in Koroško! Ko glasujete za kandidate Osvobodilne fronte, obsojate tiste izdajalce našega naroda, ki bi radi špekulantsko trgovali z zapadnimi imperialističnimi klikami na račun naše neodvisnosti in suverenosti, na račnn gospodarskega razvoja in procrita naše mlade ljudske republike Jugoslavije.
Vsi v borbo za uspešno izvedbo volitev v Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije!
Živela močna in neodvisna nova Jugoslavija in njen voditelj maršal Josip Broz-Tito!
Živelo bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije!
Živela junaška Jugoslovanska armada!
Živela junaška Sovjetska zveza, zaščitnica malih narodov!
Živel generaiisim Stalin, voditelj delovnega ljudstva, pobornik načel pravice, demokracije in miru v mednarodnih odnosih!
Živela naša ljudska oblast, temeljni predstavnik življenjskih teženj in pravic vsega delovnega ljudstva, delavca, kmeta in delovne inteligence, temeljno jamstvo za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega človeka!
Strnimo vse svoje sile okrog Osvobodilne frc-nte za načrtni dvig našega gospodarstva in naše ljudske oblasti!	*
Ljubljana, 21. septembra 1946.
Glavni odbor C svobodilne fronte Slovenije
Tržaškemu ljudstvu priznajmo demokratične pravice, nakar se bo samo sporazumelo
Izjava jugoslovanskega delegata dr. Aleša Beblerja v podkomisiji za tržaški statut
SEJA GLAVNEGA GDB0RA OSVOBODILNE FRONTE
Pariz, 20. sept. (Tanjug): Na peti seji podkomisije za statut svobodne, ga tržaškega ozemlja 19. septembra so razpravljali, kdo mora imeti pravico predlaganja zakonov svobodnega ozemlja, odnosno, kdo bo te zakone razglasil.
Sovjetska zveza, Jugoslavija in Poljska stoje na stališču, da mora sloneti statut Trsta na demokratičnih načelih, kakor je sklenil Svet ministrov v 16. členu načrta mirovne pogodbe z Italijo, namreč, da mora biti oblast v rokah ljudstva svobodnega tržaškega ozemlja. Njihovi delegati so na tej kakor že na prejšnjih sejah navedli mnoge razloge proti ameriškemu, angleškemu m francoskemu predlogu tržaškega statuta. ki prepušča vso oblast guvernerju. Predstavniki tega drugega stališča s? sploh niso hoteli udeležiti načelne razprave odnosno sploh niso odgovarjali na dobro argumentirane dokaze Višinskega, Moše Pi-jade, Aleša Beblerja in poljskega delegata Winiewicza, ki so poudarjali. da so njihovi predlogi anride-mokratični. Predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije so enostavno vztrajali na stališču, da mora
Jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler je poudaril, da sta pravica Iniciative pr} zakonodaji in pravica razglašanja zakonov samo del celotne moči, ki jo hočejo dati guvernerju. »Strinjamo se, da guverner ni monarh, toda tj predlogi mu dajejo vse funkcije monarha. Tu ni govora o anglosaški in slovanski koncepciji, ampak o nedemokratični in demokratični.«
Dr. Bebler je nato opozoril na nepravilnost izjave angleškega delegata.. da. je guverner odgovoren za neodvisnost in nedotakljivost, ker je odgovoren za to Varnostni svet, ne pa guverner. Le Varnostni svet more zagotoviti neodvisnost svobodnega tržaškega ozemlja s svojo veliko avtoriteto. Poleg tega so vsi podpisniki pariških sklepov prevzeli odgovornost jamstva za nedvisnost Trsta.
Nato je dr. Bebler dokazal, da guverner v smislu sklepov Varnostnega sveta ni odgovoren za upravo svobodnega ozemlja, in s tem v zvezi postavil vprašanje: »Zakaj potem guverner potrebuje vse te pravice, zakaj naj ima pravico proglasiti obsedno stanje, menjati vlado, opravljati posle skupščine in predsednika republike pri razglašanju zakonov? Zakaj mu hočejo dati vse te pravire?«
Dr. Bebler je navedel, da ima tržaško ljudstvo stoletno tradicijo av. tonomne oblasti, da je bil Trst stoletja republika, kakor Florenca, Benetke itd. Zakaj hočejo, je vprašal, postaviti danes to ljudstvo pod va-ništvo nekega guvernerja? Vem, da je to proti volji večine tržaškega ljudstva.
Proti komu more policija jamčiti nedotakljivost Trsta, proti dvema velikima sosednima državama, katerih ena ima nad 40, a druga 16 milijonov prebivalcev, kj lahko mobilizirata armado 2 do 4 in morda tudi 5 milijonov ljudi. Ali se more policija upirati taki sili ? Ne more se. toda z močnim orožništvom m po'icijo je lahko nasprotovati ljudstvu.
To je edino pravilno tolmačenje, toda mi nočemo guvernerja, ki bi vladal proti volji večine Tržačanov, nočemo guvernerja, za katerega bi že naprej vedeli, da lahko vlada prot: volji ljudstva.
Rečeno nam je bilo, da je treba zajamčiti pravice slovenske in hrvatske manjšine svobodnega tržaškega ozemlja proti večini. Dobro, prav zato, ker smo se seznanili s temi načrti statuta, mislimo, da moremo imeti v imenu slovenske manjšine svobodnega tržaškega ozemlja več zaupanja v italijansko večino tega ozemlja, kakor pa v takega guvernerja. Izjavljamo, da ne potrebujemo zaščite takega guvernerja. Absolutno je nepotrebno, da bi uživali zaščito takega guvernerja. Mislimo, da je popolnoma dovolj, če priznamo tržaškemu ljudstvu demokratične pravice, nakar se bo to ljudstvo samo sporazumelo.
V času bojev proti fašizmu ter nemškemu okupatorju je obstojalo popolno soglasje med italijansko večino in tržaškimi Slovani. Ta enotnost je podana v Trstu še danes, če izvzamemo nekoliko fašističnih 'z-zivačev, ki so v manjšini. Večina prebivalstva živi v dobrih medsebojnih odnosih, zato takega guvernerja sploh ne potrebuje.
Nato je angieški delegat predlagal. naj bi ne razpravljali več o načelih, na katerih naj bi slonela oblast.
Francoski delegat Couve de Mur. vlile .je menil, da vprašanje kdo naj razglaša zakone, ni važno.
-Ameriški delegat Rypper je znova ponovil skoraj isto, kar sta pred njim izjavila avstralski in britanski delegat, namreč, da je vprašanje razglasitve zakona tesno povezano s funkcijo guvernerja, ki mora čuvati statut, vsled česar mora imeti pravico, da prepreči razglasitev zakona. o katerem meni, da je v nasprotju s statutom itd.
Izjava Višinskega
Nato je znova govoril Višinski.
Dejal je med dragim:
»Mislim, da tem vprašanju ne moremo doseči soglasja, vsled česar jc vsako nadaljnje razpravljanje ne. koristno.«
biti vsa oblast, v konkretnem prime, ru zakonodajna, v rokah guvernerja.
O tem, kdo ima pravico razglaša-naj zakonov določajo ameriški, angleški in francoski predlogi, da dobe zakoni, kj jih je skupščina že sprejela, obvezno moč šele tedaj, ko jih guverner razglasi, predlog ZSSR in Jugoslavije pa določa, da dobi zakon obvezno moč, čim jih razglasi predsednik skupščine.
Sovjetski delegat Višinski je poudaril, da je razglašanje zakonov ena izmed najvažnejših funkcij zakonodajnega telesa. Ako skupščina te pravice nima, potem to sploh ni skupščina, odnosno, skupščina sploh ni potrebna. Nadomešča jo lahko guverner, ki bi imel okoli sebe svet pravnikov zaradi posvetovanja o pravnih stvareh.
Avstralski delegat se ni hotel spustiti v razpravo o teh temeljnih vprašanjih sovjetskega in jugoslovanskega predstavnika. Izjavil je, da »pretiravata«, ko govorita o dveh koncepcijah vlade:	»anglosa-
ški« in »vzhodnoevropski«, pri čemer je poudaril, da je za anglosaško koncepcijo »razglašanje zakonov malenkost, o kateri ni treba toliko razpravljati.«
Preiti moramo na vprašanje, kdo bo sestavljal vladni svet. Sovjetska delegacija se ne strinja s tem, da bi bil predsednik vladnega sveta guverner, ki ni odgovoren parlamentu. To nj v skladu z nobeno logično zahtevo.
Kakor vidimo, imamo tukaj opravka s celo vrsto načelnih vprašanj, v katerih se bomo težko sporazumeli. Zaman misli g. Officer, da govorim pod vplivom razdraženosti. Ako označujejo stanje, v kakršnem sem, z razdraženostjo, potem sem popolnoma pomirjen,, kajti to pomeni, da sem eden izmed najbolj mirnih ljudj na svetu. Govorim popolnoma mirno in če sem razdražen, se skušam obvladati, kajti to ni prijetno dragim, odnosno, ovira medsebojno sporazumevanje. Samo zaman nočem izgubljati
Pariz, 20. sept. (Tanjug.) Na šesti seji je podkomisija za statut Trsta razpravljala o tein, kaj bi se zgodilo z zakonom, ki bi ga sprejela skupščina svobodnega tržaškega ozemlja ter ga poslala na vpogled guvernerju kot predstavniku Varnostnega sveta. Vsi predlogi statuta ki jih je pet, določajo, da mora skupščina, čim sprejme kak zakon, poslati ga guvernerju. ki ga mora po desetih dneh skupščini vrniti s svojimi pripombami. Med ameriškim, angleškim in francoskim predlogom na eni strani ter sovjetskim in jugoslovanskim na drugi strani je velika razlika v tem, kaj bi se zgodilo z zakonom, ako bi skupščina zavrnila guvernerjeve pripombe.
Ob pričetku spje je avstralski delegat Officer predložil nov načrt, ki bi ga po njegovem mnenju mogle sprejeti vse delegacije. Ta predlog se glasi: »Fredlog zakona, ki ga sprejme skupščina, mora biti dostavljen guvernerju, ki ga lahko v desetih dneh potem, ko ga je sprejel, vrne skupščini s svojimi pripombami ter predlogi, ako po njegovem mnenju nasprotuje statutu svobodnega ozemlja. Ako bi skupščina vztrajala na predlogu zakona kljub nasprotnim guvernerjevim pripombam, mora guverner takoj obvestiti o tem Varnostni svet. ki bi potem izdal končni sklep. Ako guverner njemu predloženega zakona v desetih dneh ne vrne skupščini, se smatra, da je ta zakon dobil obvezno moč. Skupščina lahko razloži svoje mnenje Varnostnemu svetu n vsakem zakonskem predlogu, ki ga predloži le-temu guverner.«
Jugoslovanski delegat Moša Pijade ie nato navedel tri temeljne pripombe k temu predlogu:
1. Cim skupščina sprejme zakonski predlog, ni to več predlog, ampak zakon, vsled česar je treba v načrtu avstralskega predstavnika zamenjati besedi »zakonski predlog« z besedo »zakon«.
1. Zakon se mora predložiti guvernerju izključno samo zaradi obvestila.
3. Nastaja vprašanje, ali ima zakon obvezno moč ali ne. ako ga guverner predloži Varnostnemu svetu, odnosno. kaj je z zakonom v tem vmesnem času.
Zdi se mi. da ostane zakon zakon,
ie dejal Pijade.
Avstralski delegat se ie strinjal s prvo pripomobo jugoslovanskega predstavnika, toda istočasno je naglasil, da mora biti veljavnost zakona odložena, dokler Varnostni svet ne bi sklenil, kdo zavzema pravilno stališče. ali skupščina ali guverner. Predlagal je. naj bi odredili nek določen rok, v katerem bi moral Varnostni svet izdati svoj sklep.
Predsednik komisije in angleški delegat sta se izjavila proti pripombi jugoslovanskega predstavnika Pijade.
Ameriški predstavnik Rypper je bil mnenja, da zakon, ki ga je sprejela skupščina, ne more dobiti obvezne moči. ako ie guverner izrekel pripombo. dokler ne sprejme Varnostni svet svojega končnega sklepa.
Francoski delegat Couve de Murvil-le ie izjavil, da se redakcija zakona ne sme naslanjati, na anglosaško terminologijo, ampak na jugoslovansko Prav tako se je iziavil proti temu. da bi zakon imel obvezno moč, dolher Varnostni svet ne bi izdal o njem svojega sklepa.
Jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler je cpozoril na načelna nasprot-stva. ki še vedno obstoje. Deial je, da prepuščajo guvernerju neomejeno pcavieo veta. Angleški, ameriški in
časa. V tem pogledu sem zares razdražen, ker izgubljemo čas. Ako se ne moremo sporazumeti o tem vprašanju, je treba to pač zapisati ter odgoditi na pcznejšei čas, naj se bavi s tem konferenca ali kak drug pristojen organ, zakaj bi mi odrasli ljudje izgubljali čas pri vprašanju, v katerem ne moremo priti do soglasja.
V lada je vlada, zakonodajna oblast je zakonodajna oblast, a guverner je guverner. Tu se govori o filologiji. Izhajajoč s stališča, da se neka oseba imenuje guverner, so pač predlagali, da se mu da funkcija guvernerja, vendar pa to ni pravilno. Vsi vemo, da je obstojala v času Ludvika XIV. oblast, ko je mogel izjaviti: »Jaz sem država«, toda od Ludvika XIV. do naših dni je preteklo mnogo let, mnogo vode, sedaj pa govore, da kralj kraljuje, ne pa vlada.
Naziv »guverner« ni posebno srečen in zavaja ljudi v zmoto, ki se ji je treba izogniti. Jasno je, guvernerja ialiko imenujemo guverner, toda dati mu ne smemo pose'bnih funkcij. Kako je mogoče, da se mu dajejo take funkcije na svobodnem tržaškem ozemlju? V tem primera ne bi bilo težko priznati, da bi bil Varnostni svet gospodar svobodnega tržaškega ozemlja, toda Varnostni svet si sploh ne lasti te pravice. Ali ima člen 16. sploh kako točko, ki bi ustrezala smislu predloga francoske delegacije. —-Nima je. Govori samo o tem, da mora Varnostni svet zagotoviti nedotakljivost'neodvisnosti svobodnega tržaškega ozemlja, ne pa o tem, da bi upravljal svobodno tržaško ozemlje, će ta pravice ne pripada niti Varnostnemu svetu, jo morejo tem manj imeti njegovi uradniki, pri čemer je jasno, da ne morejo biti postavljeni celo nad sam Varnostni svet.
Gre samo za različno pojmovanje med nami o različnih koncepcijah. Zato je treba predvsem rešiti načelna vprašanja, glede katerih so nastala nasprotna mnenja. Da bi pa enostavno zakrpali, kakor predlaga -Couve de Murville, ni mogoče. Ako bomo zakrpali na enem mestu, bo počilo pač na drugem. Sovjetska delegacija ne vidi v tem nobenega smisla.
francoski predlogi dajejo guvernerju pravico poslužili se veta, če zakon nasprotuje statutu. Toda, kdo odloča o tem, ali zakon nasprotuje statutu — guverner. Ima pravico veta, ki jo lahko uporablja brez nadzorstva. Na ta način Ialiko ostane svobodno tržaško ozemlje brez zakona, čeprav bi bil še tako važen. Kaj bi nadomestilo te zakone? Ukazi in odredbe guvernerja. — Ta koncepcija guvererja, ki bi vladal proti volji skupščine, je tako globoko vsidrana v mislih nekaterih ljudi okoli te mize, da kažejo to tudi tedaj, ko se o tem ne govori. Couve de Murville je n. pr. danes uporabil besede — »je treba ravnati z italijanskim in slovenskim prebivalstvom
Pariz, 20. sept. (Tanjug). Na včerajšnji seji je ekonomska komisija za Italijo pričela raspravljati o čl. 68 osnutka mirovne pogodbe z Italijo, ki govori o obveznostih Italije, da se odškodujejo dobrome tja Združenih narodov, Ui so trpela škodo v Italiji. Osnutek pogodbe vsebuje dva predloga gleae višine za povračila te škode. Ameriškj pred.og zahteva polno odškodnino, prediog Sovjetske zveze pa odškodnino v višini ene tretjine. Poleg tega zahteva jugoslovanski predlog naj bi odškodnina dosegla višino, ki je priznana za uničeno imovino v okupiranih deželah-
Ameriški delegat Torpp je izjavil, da odstopa od zahteve po polni odškodnini. Njegova de.egacija podaja nov predlog in naj kemisija sama sprejme odločitev glede odstotka odškodnine- k; naj jo Italija plača za uničeno zavezniško imovino.
S tem se je strinjal tudi francoski delegat, medtem ko je predstavnik Velike Brilenije izjavil, da Je prišel na sejo z namenom, da podpre prvotni ameriški predlog, na katerem vztraja tudi sedaj, k0 ga je g. Torpp 'zpremenii.
Sovjetski delegat Arutinijan je izjavil da ameriška delegacija z izpre-membo svojega «tališča sprejema načelo delnega odškodovanja, kakor ga je predlagala sovjetska delegacija. Po nepopolnih podatkih znaša vrednost britanske imovine v Italij, 22 do 25 mlijard lir, ameriške okrog 50 milijard lir, medtem ko se vrednost frsn-cgsko imovino v Italiji giblje med 17 in 23 milijardami lir, Imovna Brazilije, Jugoslavije. Greje in drugih držav v Italiji je neznatna. Tako torej znaša skupna imovina Združenih narodov v Italiji okrog 100 milijard lir. Ako je točno, da .le francoska imo vina uničena do 50% in ako domner varno, da. je tudi druga imovina pol škodovana v isti meri, potem bi bUa Halja obvezana plačat’ nkrog 50 mili jenov lir na račun pohe kompenzacije. Ze ta približiti račun kaže, da Italija ne bi megla plačati tolikšne odškodnine. Zato sovie'ska deletrac ja pedlago odstotek odškodnine, ki fci bid še nižji od prvotnega predloga. V tem bi sovjetska delegacija na to pristala.
Po tej izjavi je bila razprava o Um odgođena do naslednje seje.
Komisija je za tem sprejela- naslednje tri odstavke čl. 68. ki določijo da bo Italija nosila stroške za vrnitev zavezniške imovine, da «e bo zavezniška imovina osvobodila vseh bremen, ki jih je sprejela po premirju, in da lahko vsaka država sklene z Italijo pogodbo glede vrnitve in odškodovanja svoje imovine v Italiji.
Kemisija Je odklenila s 17 glasovi proti 1 avstaldki predlog, naj se
Trsta«, toda gre prav za ta, da bi
ljudstvo samo sebe vladalo. To je bistveno vprašanje. Odločiti je treba, ali ima skupščina pravico sprejeti zakon. ako mu guverner nasprotuje s svojim vetom.
Nato ie jugoslovanski delegat Pijade predlagai, naj bi se drugi stavek predloga avstralskega delegata glasil: Ako skupščina odbije, umakne ali spremeni zakon kljub guvernerjevim pripombam, dobi ta zakon obvezno moč, toda guverner mora takoj obvestiti o tem Varnostni svet, ki izda dokončen sklep. »To vprašanje, je dejal Pijade, ali naj zakon dobi obvezno moč, čeprav priglasi guverner veto, je bistvo naših nasprotij.«
Holandski delegat je predlagal, naj se določi rok, v katerem mora Varnostni svet odločiti v takih vprašanjih. Nato je predlagal, da bi zakon mogel takoj dobiti obvezno moč, ako bi guverer skupščini sporočil, da zakona njej ne bo vrnil v desetih dneh.
Jugoslovanski delegat Pijade je predlagal, naj bi smatrali, da Varnostni svet zakon sprejema, ako ne' izda svojega sklepa v določenem roku. čim ga je skupščina, sprejela.
Holandski delegat je temu dodal stavek: »Samo v primeru, če bi ne imel Varnostni svet pravice podaljšati ta rok.«
Ameriški delegat Rvpper je pri tem zavzel stališče, da mora biti guvernerjev veto odločujoč, odnosno, da ima prednost pred sklepi Ljudske skupščine svobodnega ozemlja, ako Varnostni svet ne bi podvzel nobene akcije, zakon, ki ga je skupščina sprejela, ne bi mogel imeti obvezne moči.
Jugoslovanski delegat dr. Bebler je pripomnil, da je bilo že nekoč izjavljeno, da je »glas ljudstva — božji glas«, kar pa hočejo nekateri za to mizo spremeniti ta stavek v »guvernerjev glas — glas božji«. Gre namreč za to, je dejal dr. Bebler, ali nastopamo v prilog Ljudske -skupščine svobodnega ozemlja ali v interesu guvernerja. Meni se zdi, da je temelj vsakega sklepa sklep skupščine, ker samo ona predstavlja ljudstvo.
Angleški delegat Benet je menil, da tega vprašanja v podkomisiji ni mogoče rešiti, toda istočasno je naglasil, da bo guverner uporabljal velo samo v izrednih primerih.
Sovjetski delegat Novikov je dejal: »Popolnoma bi se strinjal z mnenjem Beneta. ako bi to izjavil jaz ali pa jugoslovanski delegat, kajti jugoslovanski predlog in predlog ZSŠR omejujeta pravice veta na nekatera vprašanja statuta, dočim daje angleški predlog guvernerju neomejeno pravico glede statuta. Stališče angleškega delegata ni logično.«
Ob zaključku seje je jugoslovanska delegacija predložila nov predlog. Pri tem je jugoslovanski delegat dr. Bebler dejal, da je storila jugoslovanska delegacija že od vsega početka korak naprej samo, da bi v vprašanju veta dosegli sporazum. »Napravili bomo.« je dejal, »še en poizkus, in zato predlagamo, naj bi guverner ne imel pravice veta glede zakonov, ki se tičejo notranjih vprašani svobodnega tržaškega ozemlja, dočim bi ga lahko uporabil pri vprašanju neodvisnosti in nedotakljivosti.«
Po krajši razpravi je bilo sklenjeno. da bodo o tem razpravljali na prihodnji seji.
smatrajo za državljane Združenih narodov tudi one osebe, ki so dobile to državljanstvo po sklenitvi premirja Sprejetje tega predloga bi odprlo široke možnosti za zlorabe, ke bi pripadnikom bivših premaganih držav omogočalo, da bi z izpremembo državljanstva izigrali odločbe mirovnfi pogodbe.
»Times« o Kardeljevi obrambi jugoslovanskega predloga za statut Trsta
London, 20. sept. »Times« objavlja daljše poročilo svojega pariškega dopisnika o govoru šefa jugoslovanske delegacije Edvarda Kardelja. »Time-sov« dopisnik poudarja, da je podal Kardelj »mirno in obrazloženo obrambo jugoslovanskega predloga za statut Trsta«. »Kakor Molotov, je tudi on primerjal načrte zapadnih sil z upravnimi metodami v nekaterih mandatnih ali kolonialnih ozemljih in izjavil, da bi plebiscit v Trstu pokazal jasno večino proti vsem treh načrtom. Pri tem je potrdil, da bi svobodne volitve, katerim pripisujejo zapadne sile tolikšen pomen, pomenile zelo malo, ako bi imel guverner svobodnega ozemlja, kakor zahtevajo ti načrti, polno oblast.«
»Times« poudarja, da zasluži Kardeljev govor pozornost ne zaradi razlogov, ki so novi v zvezi s problemom Trsta, ampak zlasti zaradi jasnosti, ki jo meče na širša vprašanja, stoječa za tem poblemom.
»Times« zatrjuje, da pomenijo načrti zapadnih sil oddaljitev od demokratičnih načel, in piše, da je Kardelj očitvidno imel pred očmi trditev, da je večina Tržačanov in skoraj ves delavski razred tega mesta organiziran v združenih in delavskih sindikatih, ki podpirajo jugoslovansko stališče.«
»Times« navaja tudi glavne dele Kardeljevega govora.
Francoska skupščina sprejela načrt referenduma
Pariz, 20. sept. (AFP) Ustavodajna skupščina je končala včeraj razpravo o onem delu načrta ustave, ki se nanaša na statut francoske unije. Sprejela je zakon o organiziranju referenduma in izglasovala je predlog o dajanju začasnih doklad državnim uradnikom.
S tem je bila končana splošna razprava o statutu francoske unije.
ZAVOD ZA' METEOROLOGIJO NA UNIVERZI — PROGNOSTIČNI ODDELEK JAVLJA
Vremensko napoved za nedeljo, 22. sept.: Jasno, zjutraj megla ah oblačno.
Ljubljana, 21. septembra-
Danes je bila v Ljubljani seja Glavnega odbora Osvobodine fronte, ki je bila posvečena vprašanjem priprav za vnitve v Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije. Po kratkih uvodnih besedah predsednika OF Josipa Vidmarja je podal poročilo o delu Izvršnega odbora predsednik vlade in sekretar OF tov. Miha Marinko, k, .je v svojem govoru izčrpno orisal dosedanje uspehe OF- Poudaril je zlasti velike uspehe, ki jih je ljudstvo skladno s smernicami lanskega kongresa Osvobodilne fronte priborilo na gospodarskem področju. Ti uspehi so nam omogočili, da ima danes ljudstvo kjjuče gospodarstva v svojih rokah, kar je pogoj narodne neodvisnosti in suverenosti. Spričo velikih gospodarskih uspehov, ki so še trdneje povezali vse delovno ljudstvo z Osvobodilno fronto s Komunistično partijo na čelu, so smešni poskus' klerofašizma, ki se pojavlja v novih oblikah in prikrito rovari proti ljudski oblasti ter dela na to, da bi se povrnili časi polkolonjalne sužnostL Proti fern poskusom klerofašističhe reakc'je moramo biti sicer budni, vendar jim ne moremo pripisovati nobene večje pomembnosti, ker je tako majhna, slabotna in osamljena, da se bo ob enotnosti slovenskega ljudstva nujno razbila. Ljudstvo namreč ve, da ga pelje OF po poti vedno večjega gospodarskega napredka v lepšo bodočnost, medtem ko mu more reakcija povzročiti le nesrečo, izkoriščanje in sužnost-
Nato je predsednik vlade Miha Marinko govoril o tem. da bo Osvobodilna fronta predlagala ljudstvu za kandidate svoje najboljše člane. Nato je prešel k zunanjepolitičnim uspehom in poudaril veličastno borbo naše delegacije za čast in pravice našega in vseh jugoslovanskih narodov. Ob tej priilki je ostro obsodil tiste, ki jim ni všeč dosledna borba za demokracijo, ki jo vodi naša delegacija v Parizu. (Govor predsednika vlade tov. Miha Marinka bomo objavili prihodnjič.)
Po govoru predsednika vlade se je razvila živahna diskusija- Prvi se je priglasil k besedi predsednik Josip Vidmar, ki je v svojem govoru prikazal kam nas bi privedla usodna igra z več kartami, ki bi jo morala igrati naša delegacija na mirovni konferenci, kakor govoričijo sovražniki ljudstva, hoteč vzbuditi nezaupanje v dosledno borbo za naše pravice- Če bi mešetarili na mirovni konferenci za. svoje priborjene pravice, bi nas to privedlo do tega, da bi se končno morali odreči ne le Trstu, temveč tudi Jugoslaviji, ki ni postala zaradi kompromisarske politike plen tujcev, kakor je bila. pred-aprilska Jugoslavija. Mi pa hočemo biti neodvisni. Zato branimo svojo svobodo ponosno, dosledno, odkrito in brez slehernih slepomišenj. Mešetariti na konferenci bi končno pomenilo, odreči se edinemu zvestemu zavezniku Sovjetski zvezi, ki brez kakršnih koli sebičnih izkoriščevalskih namenov dosledno brani svobodo in neodvisnost malih narodov.
Za njim je govoril tov. Beltram ■Jože, ki je v imenu primorskih Slovencev izrekel priznanje Osvobodilni fronti in poudaril, da se bo primorsko ljudstvo, ki mu danes kratijo osnovne človeške pravice, borilo za svojo svobodo do končne zmage- po govoru tov. Dolinška Toneta, ki je govorilo trdni povezanosti delavskega razreda z vsem delovnim ljudstvom v Osvobodilni fronti, je spregovoril podpredsednik Osvobodilne fronte Edvard Kocbek.
Trst. 21. sept- (Tanjug)- Italijanske oblasti in različne italijanske ustanove odvažajo pred očmi ZVU iz Gorice v notranjost Italije najrazličnejše umetnine, ljudsko imovino in vojni plen Jugoslovanske armade. Ital'janska železniška uprava je popolnoma oropala severno železniško postajo v Gorici, od koder je odpeljala v notranjost Italije 400 nemških in 50 francoskih vagonov, veliko šte-
Skupna akcija socialistov in komunistov v Italiji
Rim, 20. sept. (AFP). Generalni sekretar Komunistične partije Italije Palmiro Togliatti je predložil naj se osnuje demokratični blok socialistične, krščansko-demokratič-ne in komunistične stranke Italije. Izrazil je tudi nado, da se bodo ustvarile osnove za skupno akcijo socialistične stranke in Komunistične partije in svoje obžalovanje zaradi protikomunističnega duha krščansko-demokratične stranke.
Monarhisti in bivši fašisti grmadijo orožje, toda tudi partizani, ki so steber svobode, bodo znali prav tako uporabiti orožje. Atmosfera, ki se danes ustvarja, je dejal Togliatti, je podobna atmosferi iz leta
1918.,	iz katere se je :odil reakcionarni fašizem.
ki je ostro obsodil delo protiLfudske duhovščine. Med drug'm je izrazil sledeče misli: Pr> zmagi nad sovražniki ljudstva, ki jo je 'zvojevala Osvobodilna fronta s Komunisrično pari jo na čelu, bj bilo pričakovati, da bo prot'Ijudska duhovščina obžalovala svojo izdajalsko zadržanie v času narodno osvobodilne borbe. Dej. stva pa so pokazala, da je bil prema, gan samo legalni klerikalizem. Kajti duhovščina se je zatekla k gg,kri-t m, ilegalnim oblikam borbe, v kateri zlorablja slej ko prej verska čustva za dosego političnih ciljev- A ta ilegalni klerikalizem, ki ga neti zlasti višja duhovščina, zaradi svoje bednosti in nemoči ne more uničiti ljudske oblasti. Škoditi more le veri sami. kajti prav ima ljudski pregovor: »Po duhovnikih vera gor. po duhov, nikih vera dol!« Zgodovinska izkušnja potrjuje, da se je duhovščina to. Tko bolj zatekala v politični klerikalizem. kolikor bolj je v njej ugašal evangelij. — Nato je tov- Edvard Kocbek obsodil protiljudsko delovanje jugoslovanskega episkopata, zlasti pa dr. Stepanca. la ga bo doletela pravična kazen.
Za njim je govoril duhovnik Viktor Merz, ki je razkrinkal namene raznih pastirskih pisem, s katerimi zlorablja protiljudska. duhovščina svobodo, medtem ko istočasno trdi. da ni svobode. Nadalje je obsodil kot izdajalce ljudstva vse tiste duhovnike, ki čitajo proti koristim ljudstva naperjena pastirska pisma in širijo razne letake.
Za njim je govoril tov. J a n e * Vipotnik o vzgoji naše mladine, ki se vzgaja tako. da ho koristila ljudstvu. V imenu kmetov sta izpre-govorila Kotnik Beno in Niko ,T a k o f č i č , ki sta poudarila uspehe agrarne reforme in dragih pridobitev kmečkega ljudstva, ki bo v trdni zveri z delavci in delovno inteligenco tudi pri teh volitvah storila vse, da si zagotovi boljšo bodočnost. O izgradnji ljudske oblasti in o razvoju gospodarstva krajevnih ljudskih odborov sta govorila tov. Jože Levstik in tov. Stane Kovač. V imenu ljudstva celjskega okrožja je govoril France Popit, v imenu novomeškega okrožja pa tov. Bogdan Osolnik, ki je prav tako kot predgovornik pondaril. da se vse ljudstvo strinja s politiko Osvobodilne fronte.
Ko je bila disknsija izčrpana, ie Glavni odbor soglasno odobril poročilo vlade tov. Mihe Marinka.
Po krajšem odmoru ie podal organizacijski sekretar lOOF dr. Marijan Brecelj poročilo o organizacijskih vprašanjih. pri čemer je poudaril velik porast članstva Osvobodilne fronte. Nato je podrobneje govoril o tehničnih pripravah za volitve. pri katerih bod0 volivne komisije Osvobodilne fronte nudiie pomoč krajevnim ljudskim odborom. V diskusiji o organizacijskih vprašanjih so govorili Rebek. Lovro Kuhar, A ni gela Ocepek. F, d c T ur n h e r . Andrej K o h i j n c in Matija Malešič, nakar je bilo poročilo dr. Breclja soglasno odobreno. Glavni odbor je nato prav tabo soglasno odobril votivni proglas Osvobodilne fronte, ki ga je predlagal minister za notranje zadeve Boris Kraigher.
X3 svoji seji je Glavni odbor kooptira! tov. Kimovra Franca. OsoG nika Bogdana in Franca Popita za člane Glavnega odltora.
rilo parnih strojev in mnogo vagonov italijanskega izvora, k* so vojni plen JA- Popolnoma so izropali tudi go-riški de. dni muzej, od koder so odpeljali mnogo umetnin velike vrednosti. Veliko gor ško opekamo v ulici S- Gabr'ela so popolnoma opustošili, v notranjost Italije so cdpgljali vse najvažnejše stroje, vse lesene naprave za sušenje opeke in telegrafske drogove.
Rim, 20. sept. (AFP1. Glavni odbor socialistične stranke je sprejel soglasno predlog predsednika stranke Pietra Nennija za enotnost akcije s komunisti.
Minister Wallace odstopil
New York, 20. sept. Reuter poroča, da je ameriški trgovinski minister H. Wal!ace na zahtevo prezi-derrta Trumana danes odstopil. S tem je izstopil iz Trumanove vlade še zadnji član kabineta pokojnega predsednika Roosevelta.
Dolžnost trgovin skege ministra ZDA bo začasno vršil Harold Young, pravni svetovalec v ministrstvu.
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD ZA PRIMORSKO, KOROŠKO IN IZSELJENCE
Ne gre za anglosaško ali slovansko koncepcijo, ampak za nedemokratično in demokratično
O pravici veta tržaškega guvernerja
S seje ekonomske komisije za Italijo
Vse krajevne (mestne, četrtne) ljudske odbore in okrajne komisije za volivne imenike obveščamo, da je Republiška v oliv na komisija založila obrazce za »Potrdila«, ki jih izdajajo ti odbori oziroma komi-sije v smislu člena 37, zakona o volitvah ljudskih poslancev v ustavodajno skupščino LRS onim volivcem, ki na dan volitev iz razlogov, naštetih v 37. členu navedenega zakona ne bi mogli voliti na volišču, kjer so vpisani v stalni volivni imenik.
Krajevni LO oziroma komisije za volivne imenike lahko dvignejo po svojih zastopnikih na podlagi pooblastita, potrebno štetilo obrazcev na sedežu Republiške volivne komisije, Ljubljana, Beethovnova ulica 7, pritličje.
Zunanji KLO naj obrazce naročijo z dopisom, nakar jim bodo dostavljeni po pošti.
(Iz pisarne Republiške volivne komisije LRS. — TU 1100)
Italijanske oblasti odvažajo iz Gorke umetnine in ljudsko imovino
Ob stoletnici rojstva Svetozarja Markoviča
Svetozar Markovič je lik, kot ga redko srečamo v zgodovini narodno revolucionarnih gibanj. Svetozar Markovič je razum, volja in srce, kakršni se lahko rodijo samo v najburnejših in najodgovornejših razdobjih v zgodovini narodnih revolucij. Bil je in ostane ponos in siava ne samo za srbski narod, temveč tudi za vse balkanske narode in za celokupno progresivno človeštvo.	TODOR PAVLOV
Svetozar Markovič
Srbije v 19. stoletju. List »Delavec« pa je oblast v maju I. 1872. udušila. V Novem Sadil je Markovič dovršil še več del, tako: »Realna smer v znanosti in življenju» in prvo knjigo »Načel narodnega gospodarstva ali učenje o blagostanju«.
Črevesni katar, za katerim je bolehal že v Petrogradu, ga je mučil vedno huje. Zaželel si je Srbije in ker mu je v marcu 1873. tudi oblast priporočila, naj se umakne iz Novega Sada, je odšel v Beograd. Seveda so ga takoj prijeli in zaprli, takoj drugi dan so ga pa na intervencijo namestnika Blaznavca izpustili. Najprej se je šel zdravit v Bukovičko banjo (Arandjelovac), v začetku novembra pa je sprejel uredništvo kragujevskega lista »Javnost«.' Konec januarja so Markoviča kot urednika zaprli in v prvih dneh meseca marca 1874. je bil obsojen na poldrugo leto ječe, ker se je pregrešil proti tiskovnemu zakonu. V začetku maja je prišel v kaznilnico v Požarevcu, kjer se je njegova bolezen (želodčna in črevesna tuberkuloza, ki je prehajala tudi na pljuča) začela razvijati. Markovič je sodeloval jz zapora v »Glasu javnosti«, ki je bil v Kragujevcu osnovan mesto «dušene »Javnosti«, pa tudi v »Delu« svojega prijatelja Pere Todoroviča (Beograd). Tu je objavil pomembno študijo »Socializem ali družbeno vprašanje«.
Zadnje dni novembra so ga izpustili. In 1. januarja 1873. 1. je v Kra. gujevcu začel izdajati novi list »Oavobojeuje«. Ni zdržal dolgo, kajti bolezen se je razvijala vedno močneje. Odšel je na Dunaj, da bi obiskal najboljše zdravnike. Nasvetovali so mu morje. Skozi Ljubljano je potoval v prvih marčnih dneh proti Trstu, od koder je nameraval v Dalmacijo, iskat zdravja. Toda v Trstu, kjer ni imel nobenega znanca, je obležal. Pravoslavni duhovnik v Trstu, Toponarski, je bil zadnji rojak, ki je govoril z Markovičem. Brat Jevrem, ki ga je bolni Svetozar brzojavno poklical, je prispel prepozno. V popolni samoti je Svetozar Markovič 10. marca ob štirih zjutraj
izdihnil v tržaški bolnici. Pod konec marca so njegove pozemske ostanke že pokopali v srbsko zemljo, v domači Jagodini, kamor jih je brat Jevrem prenesel z velikimi težkoča-mi in stroški preko Dunaja.
Tako je končal ta veliki srbski borec, za novega človeka. Kaj je pomenil in kolik strah je prizadejal vladi, lahko sklepamo iz dejstva, da je srbska vlada še tisti dan, ko je Svetozar v Trst« umrl, zvedela za njcgovo smrt. Obenem pa je srbski zunanji minister naprosil avstro. ogrskega konzula v Beogradu, Kallaya, da po želji srbske vlade posreduje pri avstrijskem zunanjem ministru Andrassyju, naj ukrene vse potrebno, .da dokumenti in rokopisi umrlega Markoviča ne pridejo v tuje roke, ampak naj jih službeno dostavi srbski vladi. Policija je našla samo beležnico, ki je bila res dostavljena beograjski vladi. Svetozarjevega brata pa so isti vlastodržci čez dve leti radi sodelovanja v topolski v staji ustrelili.
Svetozar Markovič je malo živel, saj je umrl v devet in dvajsetem letu. Toda srbsko zatohlo politično ozračje svojega časa je temeljito razburkal. Kot iskren in pošten socialistični borce se je močno utrdil v srbskem javnem življenju. Njegova kritika je bila ostra in polemika dostikrat strupena. Pred vsem se je boril za realistično smer pod vplivom ruskih revolucionarnih mislecev in pisateljev, obenem pa se je moč. no zanimal tudi za gospodarska vprašanja, deloma pa tudi za umetniška, kulturna in znanstvena. Tudi pedagoški problemi so ga često zanimali. Bil je v pravem smislu mi sijonar za svoje ideje in v teh idejah je tudi izgorel, še na eno stvar moram ob koncu ojiozoriti: Markovič je kot zelo socialno čuteč človek vi. del hudo zapostavljenost srbske žene, pa je tudi v tej smeri nakazal pot, ki je za njegov čas vsekakor pomenila napredek. Kljub nekaterim napačnim zaključkom, ki so pa za tisti čas docela razumljivi, moramo borca Svetozarja Markoviča smatrati za pionirja na področju uveljavljanja novega človeka in nove družbe. Naš čas mu je najboljše potrdilo.	Tone Potokar
Danes se po vsej Ljudski republiki Srbiji vrše svečane proslave stoletnice rojstva začetnika socializma pri Srbih in velikega borca za rIovsčansfce pravice, Svetozarja Markoviča. Osrednja proslava bo v Jagodini, v mestu, kjer je Markovič lirastel in prebil svojo mladost. Tu mu bodo «lkrili tudi nagrobni spomenik. Večje proslave bodo še v Beogradu, Kragujevca in Novem š-dn, kjer bodo na hišah, v katerih je Markovič stanoval, odkrili spominske plošče. Ob tej priložnosti omenjam, da je za stoletnico »Naša književnost« posvetila septembrsko ■•‘■'-vilko v celoti spominu Svetozar-Markoviča. Isto je storilo tudi -eciništvo »Letopisa Matice Srpske« iz Novega Sada, V ponatisu sta ušli študiji Veselina Masieše in Tovora Pavlova (vsaka posebej) o Markoviču. Za jubilej izide v novi izdaji tudi najdognane.jše Marko.
■ ičavo delo »Srbija na vzhodu«. V načrtu so pa tudi njegovi zbrani spisi, ki bodo obsegali vsaj 16 knjig.
Svetozar Markovič se je rodil
21.	septembra 1846. Kje se je rodil, rri točno dognano. Navajajo tri mesta: Za ječar, Niševee in Jagodino. v jegov oče je bil doseljenec s Kosova; bil je pismen in se je dokopal »ii državne službe. Nazadnje je bil rein okrajni glavar v krajih vzhodne Srbije. Starši so Svetozarju zgodaj umrli (mati 1- 1852-, oče 1854.)
V	ljudsko šolo je bodil v Rekovcu in v Jagodini, kjer je oče svoji drugi teni, ki je vzgojila troje otrok iz prvega zakona, zapustil hišo. Nižjo gimnazijo je Markovič končal v Kragujevcu, višjo pa v Beogradu. ■Jeseni J. 1863. se je vpisal na tedanjo veliko šolo (univerzo), kjer je študirah tehniko. Ko je 1. 1866. diplomiral, so ga radi nadaljevanja študij jioslali na državne stroške v Petrograd. Markovič se je začel že v Beogradu podrobneje pečati z ruščino in že zgodaj kazal posebno ljubezen do velikega ruskega naroda.
V Petrogradu se je Markovič vpisni na Visoko šolo prometnih inže-rtriev. Dovršil je dva letnika, iz tretjega je moral pa pred koncem radi slabotnega zdravja oditi. Že ori mladega je bil namreč slaboten in rahlega zdravja, V Rusiji je užival rusko štipendijo za srbske stupate, ki .je znašala 300 rubljev na leto. v Petrogradu je Markovič ak-t vno sodeloval pri ustanovljanju srbskega akademskega društva »Omladina« 1. 1867. Obenem je začel s publicističnim delom. Za list »Srbija« (1868) je napisal nekaj dopisov iz Petrograda, »Matici« je poslal pa dva načelna članka (Petje ln mišljenje, 1868. Realno v pesništvu, 1869). V Rusiji je Markovič prišel v čisto drugo okolje, navezal stike z revolucionarno mladino in prišel zlasti v političnem oziru do novih dognanj in kristalizacije. Izmeri ruskih socialisttov so mu blizu zlasti Cemiševski.
Ko je meseca, marca I. 1869 na lastno prošnjo odšel iz Rusije, je moral iti v Švico in ne v Nemčijo, kamor je želel. Srbska vlada mu namreč ni dovolila štipendije za Nemčijo. V Ziirichu je skupaj z Nikolo Pašieem študiral politehniko, tki šel je tildi v Lausanno, da bi spopolnil znanje francoščine. Tam se je udeležil kongresa »Lige za mir in svobodo«, na katerem je med drugimi govoril tudi Victor Hugo.
V	Švici, kamor je Markovič prispel te kot politično zgrajen človek, je aktivno sodeloval kot član socialistične internacionale, študiral Marxa bi druge napredne pisce in bil po-•fcbej narezan na nekatere ruske re.
volucionnarne emigrante. Obenem je bil dopisnik ruskega oddelka sociar listične internacionale, kjer je poročal o Srbäij, pa tudi o Balkanu sploh. Takrat je v Švici izhajal ruski list »Narodnoje djelo«, ki je 1. 1870. prinesel enega prvih Markovičevih pomebnih člankov (v ruščini): »Po. litičkoje i ekonomičeskoje položenije rabočavo klasa v Serbiji«.
Trola malo pred tem člankom je Markovič napisal za novosadsko Miletičevo »Zastavo« članek »Naše prevare« (kasneje tiskajo članek z naslovom »Srbske prevare«, ki je ostro polemičen in v katerem je napadel tedanjo srbsko vlado. Posledice niso izostale. Prosvetni minister Matič je radi tega članka, katerega je Markovič priznal za svojega, ustavil dalje izplačevanje štipendije. Markovič je zbratovo denarno pomočjo ostal še nekaj mesecev7 v Švici, junija 1. 1870. pa je bil prisiijen, vrniti se v Srbijo.
V	Novem Sadu je bila v avgustu I. 1866. ustanovljena Zveza srbske mladine. Sicer je bii Markovič ves ča« njenega obstanka izven domovine, toda kljub temu je bil vsaj deloma v zvezi z dogajanji doma. čutil je potrebo, da v Srbiji razširi socialistične ideje in imel namen, ustanoviti novo, socialistično stranko. Zveza srbske mladine je bila konglomerat, v katerem je bilo vedno manj enotnosti in so postajali vedno bolj vidni začetki ostrejšega političnega diferenciranja. Kmalu potem je Zveza tudi razpadla, ljudje pa so se ločili v tri smeri: v konservativ, ce (napredna stranka), liberalec (liberalna stranka) in socialiste (radikalna stranka v Srbiji). Markovič se je ponudil za urednika lista Zveze srbske mladine »Mlada Srha-dija«. Njegovo ponudbo je odbor sprejel, toda z nekaterimi omejitvami, s katerimi se Markovič ni strinjal.
še iz Švice je napadel prvo številko lista, kateremu ni postal urednik. Ta napad je veljal pred vsem vodji liberalnega krila srbske mladine, Vladimiru Jovanoviču, ki je bil zapadnjak. Polemika se je vlekla štiri leta. obenem je pa pospešila popoln razkol in likvidacijo Zveze srbske mladine. Liberalce je Markovič napadel pred vse.m radi tega, ker kot naprednjaki hočejo zadržati monarhijo in pa, ker se ne zanimajo dovolj za gospodarska vprašanja, ampak na vso moč goje svoj romantični nacionalizem.
Tako je prišlo do prvega socialističnega lista med Južnimi Slovani, ki se je imenoval »Delavec« (Radnik). Prva številka je izšla 1. junija 1.1871. Urednik in glavni pisec člankov je bil Svetozar Markovič. List je dosegel velik uspeh. Takoj je imel 1500 naročnikov, kar za tisti čas ni bilo malo. Razen Markoviča so sodelovali med drugimi še: Nikola Pašič, Djura Ljočič, Mita Cenič in častnik Jevrem Markovič (Siveto. zarjev brat!) List je prinašal aktualne članke. Bolj se je zanimal za gospodarsko kakor za politično življenje. Zlasit z rokodelci je Markovič navezal ozke stike in jih ogreval za zadružne ideje. Obenem pa je v svojem glasilu ostro napadal birokratizem. Dobrega pol leta po ustanovitvi lista, v začetku I. 1872., .je Markovič na prigovarjanje prijateljev, ki so videli, da hoče vlada Markoviča zapreti, odšel skrivaj čez Donavo in potem iz Novega Sada zalagal list z anonimnimi članki.
V	Novem Sadu je Markovič ostal dobro leto dni- in izdal že preje napisano svoje najpomembnejše delo »Srbija na vzhodu«, v katerem je podal in obsodil politični razvoj
Publicistično in novinarsko delo Svetozarja Markoviča
Svetozar Markovič je bil zelo plodovit pisatelj publicist, število njegovih del je izredno veliko; v svojem kratkem življenju je opravil tudi v publicistiki ogromno delo.
Svetozar Markovič, »prvi srbski socialist«, je posegel v vsa dnevna vprašanja. Ob svojem vstopu v javno življenje je obravnaval nekaj vprašanj, ki so zadevala javno delo mladine. To so članki »Literarni večer«, »Realnost in poezija«, »Osvobojenje žena«, »Kako so nas vzgajali« (spomini na šolska leta) ter »Petje in mišljenje«. Glavno njegovo delo so pa seveda politične razprave, od katerih je velika večina izšla v raznih Ustih, ki jih je sam urejal ali pri njih sodeloval. Pisal je o splošnih vprašanjih in o posebnih vprašanjih tedanje Srbije v okvirju svoje borbe in načel. Najpomembnejši članki bi bili: »Srbske utvare« — radi tega članka je izgubil državno podporo in moral prenehati s študijem —- »Odkod naše siromaštvo«, »Politični in gospodarski položaj delavskega sloja v Srbiji«, »Beli teror«, dalje vrsta Člankov o upravi države (»Okraj«, /Občina«, »sodišče« in dr.), med pomembnimi splošnimi socialističnimi članki so:	»Delavsko vprašanje«,
»Družbena in politična borba v Ev-topi«, članki o pariški komuni in še posebno članek, »Socializem ali druž-oeno vprašanje«, ki je izšel med njegovimi zadnjimi daljšimi spisi in je bil objavljen takoj po odsluženem zaporu v socialističnem listu »Rad« v Beogradu 1874. Ti članki so izhajali v vseh progresivnih srbskih listih to in okraj Save. Nekateri so obsežne razprave, skoro že majhna knjiga.
Kot posebne izdaje so izšle razprave »Srbija na Istoku«, izdana 1872 v Novem Sadu, v Srbiji so jo razširjali v prepisih, a razširjevanje je bilo zelo strogo prepovedano; njene ugotovitve so še danes aktualne in jo štejemo med najboljša njegova dela. Dalje je Markovič napisal tudi »Načelo narodne akademije« v dveh delih; prvi del je izšel v Novem Sadu 1. 1872, kjer je bival Markovič kot emigrant, drugi del pa je bil napisan v zaporu in se je izgubil.
Zanimiva je zgodovina Markovičevih zbranih spisov. Njih prvi začetek sega v 1. 1882, ko je ur edništvo lista »Rad« v Beogradu izdalo prvi in edini zvezek zbranega dela. Nadaljevanje te izdaje so onemogočile tedanje politične razmere v Srbiji. Po treh letih se je z delom nadaljevalo v Vojvodini, kjer so »pokojnikovi prijatelji iz Ogrske« izdali 1. 1885 drugi zvezek zbranega dela, ki je obsegal nadaljjih šest člankov in razprav. Tudi ta podvig se je zaključil s to edino knjigo.
L. 1S88 se je delo za nadaljevanje izdaje zbranega dela obnovilo. K temu so spet pripomogle politične razmere. Proti vladni politiki radikalne stranke se je pojavila v njenih vrstah opozicija. Opozicija je vrgla med narod geslo: »Nazaj k Markoviču« in izdaja zbranega dela naj bi utrdila njih gibanje. Tako so I. 1888/89 izšli trije zvezki zbranega dela; s tretjim zvezkom se je izdajanje spet zataknilo. šele i. 1891 je knjigarna kot založnik nadaljevala izdajo in do 1. 1893 izdala še pet zvezkov. Toda v vseh teh osmih zvezkih je bilo zbranega komaj polovico vsega, kar je Svetozar Markovič napisal. Vseh osem zvezkov majhnega formata je štelo samo 1270 strani. Vzroki predčasnega zaključka izdaje prav gotovo niso bili trgovske narave ampak politične, kar je povsem razumljivo za vse one,
ki so jim politične razmere v tedanji Srbiji vsaj v glavnem znane.
Neposredno pred okupacijo je bila pripravljena za natis popolna izdaja Markovičevega dela z obširnim uvodom, bibliografskim in biografskim orisom in izčrpnimi komentarji. Izdajo je pripravil Veselin Masleša, znani marsistični teoretik in publicist, ki je aktvno sodeloval tudi v narodnoosvobodilnem gibanju in bil član Izvršnega odbora AVNOJ-a. V peti ofenzivi, pomladi 1943, je padel junaške smrti. Zbrano delo naj bi izšlo pri založbi progresivnih del »Sedma sila« v Beogradu 1940. leta. Policijski režim predaprilske Jugoslavije je izdajo tega dela prepovedal in je tako ostal zvest vsem protiljudskim režimom od časa delovanja Svetozarja Markoviča pa do konca predaprilske Jugoslavije, kar nam zopet dokazuje veliko moč in napredno silo, ki je bila v delu Svetozarja Markoviča in katere se je tudi režim Cvetkovič-Maček-Krek upravičeno bal.
Kot novinar je bil Svetozar Markovič. zelo delaven. V Ziirichu je dopisoval v rusko socialistično glasilo »Narodno delo«, po svoji vrnitvi je pisal v »Zastavo« (Novi Sad), v napredni list »Pančevac« in v mladinske liste, dokler n) 1. 1871. ustanovil v Beogradu skupno s prijatelji socialističen list .»Radenik«, ki ga je režim zatrl, a Markovič je moral emigrirati v Novi Sad, kjer je snoval nov socialistični list »Jednakost«. Ko se je vrnil v Srbijo, je bil urednik naprednega lista »Javnost« v Kragujevcu; njegovi ostri članki so povzročili konec lista, a sam je bil obsojen na poldrugo leto ječe. Iz ječe je pisal v novi kragujevaški list »Glas javnosti«, s katerimi se je zaradi deljenih nazorov kmalu razšel. Cim se je vrnil iz ječe, je že sodeloval v listih in kmalu ustanovil v Kragujevcu nov list »Oslobodjenje«; urejal ga je le 20 dni, ko je moral iskati zdr avja in na poti v Dalmacijo v Trstu umrl.
Svetozar Markovič je pisal lahek slog in lep jezik, a njegovi članki so ostri in krepki. Posebni članki jz zadnjih mesecev se odlikujejo po jasnosti in ostrini. Po silni plodnosti, razgledanosti in vsestranosti predstavlja Markovič zelo močno novinarsko in publicistično osebnost v vrstah jugoslovanskih novinarjev in publicistov in mu je zato tudi zaradi tega ohranjen časten spomin.	B. G.
Na Češkem so našli originalni portret Karla Marxa in njegova pisma.
Časopis »Rude pravo« poroča, da so v mestnem muzeju v Karlovih Varih našli 36 originalnih pisem Karla Marxa, naslovljena na Engelsa. V stanovanju neke Nemke pa so našli Mar-xov portret, delo nepoznanega češkega umetnika. Na portretu je lastnoročni Marxov podpis.
Razstava ruskih umetnikov v Parizu.
Ve tej sezoni v Parizu so ruski ume-nik' razstavili fotografije sovjetskih kiparskih del kot: »Borba zrakoplovov«; »Praznik v Kolhozu«. Sovjetski umetnik ne išče stalno !e novih sredstev za izražanje: kljub lemu pa izlije v svoj umotvor vso globino misli. Ne pozna one rafinirane tehnike, ttste lahkotne igre in bega iz resničnosti. Vsi ruski umetniki hočeio sodelovati iiri izgradnji socializma
Med drugimi so razstavljali sledeči kiparji- Ivan Chadre, Andrejev, Vera Mekina m Sergej Merkurov. Kot delovni material sta jim služila cement in jek'o Njihov stil je jasen in iekk-n. Izžareva navdušenje in voljo do živ-ijoaja.
Šola je stvar ljudstva
V vseh naših »snovnih in srednjih šolah se je začel redni šolski pouk. Tako je že drugič po osvoboditvi napolnilo naše učilnice skoraj 200.000 učencev, ki se ne boilo več vzgajali v protiljudskem duhu. kakor so se vzgajali nekdaj, temveč bodo rasli v zavedne državljane, v ljudi novega kova, ki bodo po dovršenem študiju napeli vse svoje sile v korist svojega ljudstva. Za to nam ne jamči samo napredni duh. ki je skladno z vsemi družbeno političnimi izpremeinbami zavladal po zmagi nad mračnimi silami fašizma v naših šolah. Za to nam je porok mladina sama. ki je tako v narodno osvobodilni borbi kakor s sijajnim delovnim poletom pri obnovitvenih delih že neštetokrat dokazala. da so njeni cilji eni s koristmi vsega delovnega ljudstva.
Tisoči in tisoči mladincev so prišli v šolo naravnost z Mladinske proge, s Pesnice, z Borovnice in drugih obnovitvenih del. pri katerih so obogatili in utrdili svoje telesne, in umske sposobnosti in pri katerih je ojeklenela njihova volja.
Sedaj sc bodo s prav tisto uporno vztrajnostjo, s katero so premagovali vsakovrstne težave pri obnovitvenih delih, posvetili študiju, da se usposobijo za še večje naloge v bodočnosti. Ti naši mladinci bodo vzor vsem mlajšim tovarišem. Naša mladina bo v letošnjem šolskem letu zvesto izpolnila naročilo maršala Tita. ki ga je poslal mladini v novoletni poslanici in ki ga je ponovil dubrovniški mladini ob priliki svojega nedavnega obiska v Dubrovniku:
»Od mladine zahtevamo v prvi vrsti. da se uči. da se marljivo uči. Nam je potrebno, da se naši mladi naraščaji čim prej vzgojijo, da čim prej zavzamejo mesta v družbi, kjer so še vedno na gotovih mestih ljudje, ki ne gredo naprej, ampak vlečejo nazaj. Nam so potrebni novi ljudje, ki vedo, kaj hočejo, ki gledajo naprej, ne pa nazaj. Ono. kar gleda nazaj, bo moralo nekega dne odpasti. Zato je učenje najvažnejše.«
Naša šola mora vzgojiti mladino, ki bo stala trdno na braniku velikih pridobitev osvobodilne borbe proti fašizmu in ki bo te pridobitve še nadalje razvijala. To pa pomeni, da mora naša šola vzgojiti celo armado-zaveilnih delavcev, obrtnikov, tehnikov, inženirjev, agronomov, umetnikov in -znanstvenikov, ki se bodo s temeljitim znanjem in z globokim prepričanjem borili za izpolnitev velikih nalog, ki nam jih nalaga izgradnja načrtnega gospodarstva v industriji in poljedelstvu. Ta armada strokovnjakov iz najrazličnejših poklicev bo morala graditi dalje na temeljih, ki jih polagamo danes, novo družbo, nov red. v katerem se bo do kraja uveljavila ljudska oblast, nov red, v katerem ne bo izkoriščanja človeka po človeku. Da pa bo mladina kos svojemu poslanstvu, jo je treba že v osnovni, in naprej v srednji "šoli in na višjih zavodih oborožiti ne samo s temeljitim strokovnim znanjem. temveč tudi z globokim poznavanjem družbene zgodovine, z globokim poznavanjem družbenega razvoja in poti. ki smo si jo • jugoslovanski narodi začrtali v narodno osvobodilni borbi. Le taka mladina bo mogla izpolniti naloge .katere ji nalaga nadaljnje razvijanje vsega ljudstva.
Izpolnitev te naloge pa zahteva resnih naporov, požrtvovalnosti in ljubezni tako od naše mladine kakor tudi od naših vzgojiteljev, naših političnih organizacij in vsega delovnega ljudstva. Na naših vzgojiteljih je, da bodo naši mladinci zrasli v zrele, življenjske ljudi, ki bodo znali s pridom uporabiti pridobljeno znanje t korist delovnega ljudstva. Zavedati se je treba, da nam za vzgojo ljudske inteligence ne morejo zadostovati sta re metode. Zato mora iz naših šol izginiti omledni, suhoparni, od življenja odtrgani pouk. Glede tega je bilo doslej že mnogo storjeno, za kar je dala osnovo naša nova ljudska zako-nodaja. vendar so še težave, ki jim je deloma krivo tudi pomanjkanje dobrih šolskih knjig. Prav zato bo potrebno še več naporov in ljubezni tako pri vzgojiteljih kot pri mladini. Zlasti pa mora iz našega pouka izginiti prav vsa navlaka in ves strupeni plevel, ki so ga v prreteklosti zasejali in skrbno gojili sovražniki ljudstva, da bi si mogli vzgajati iz učencev pokorne hlapce, ki bi pomagali vihteti bič nad delovnim ljudstvom.
Priznati je treba, da je razumela večina učiteljev in profesorjev naloge. ki jih postavlja prednje izgradnja
ljudske države in nove družbe. Večina vzgojiteljev se trudi, da bi odvrgla vse tisto staro in nepotrebno, kar nas ovira pri dosegi Velikega cilja. Večina vzgojiteljev se trudi, da bi vzdržala korak s časom in svoje znanje vsestransko, tudi družbeno, poglablja. Zato smo prepričani, da bodo z čedno bolj sodobnimi metodami in z vedno večjimi uspehi dajali naši mladini to, kar ljudstvo od njih pričakuje.
Istočasno pa je treba povedati, da so še posamezniki, ki še vedno poslušajo tiste, ki jim ni prav. da odloča ljudstvo samo, kako se bo vzgajala naša mladina. Med nanii so nasprotniki iz klerofašištičnih Ln duhovniških vrst. ki si laste monopol nad vzgojo naše mladine, čeprav jih ni ljudstvo za to nikdar pooblastilo. Ti t našo žalostno, suženjsko preteklost zagledani ljudje z najrazličnejšimi izgovori in pretvezami hlastajo po naši mladini. da hi jo zastrupili s sovraštvom proti lastnemu ljudstvu in si tako nstvarili dovolj trdno oporišče za nadaljnje rovarjenje proti ljudski oblasti. Njihovi nameni so tako jasni, njihove težnje po vrnitvi starega tako prozorne, da o njih ni treba govoriti, zlasti še, ker jih poznamo že iz izdajalskega zadržanja dela duhovščine v času narodno osvobodilne borbe in iz klerofašistične gonje v predaprilskih časih. Kot so propadli vsi njihovi dosedanji poskusi, tako bodo morali ti sovražniki ljudske oblasti tudi sedaj slej ko prej ugotoviti, da je vse njihovo rovarjenje zaman. Kolo časa bo šlo preko njih.
Našemu ljudstvu namreč ni vseeno, kdo vzgaja njegovo mladino. To je dovolj jasno pokazalo že v narodno osvobodilni borbi, ko ni. čeprav je bilo zvezanih rok. dopustilo, da bi kdo zastrupljal mlade glaTe s tujo. ljudstvu škodljivo učenostjo. A med tem ko je neizprosno preganjalo tuj duh iz naših šol je z nedopovedljivo ljubeznijo skrbelo za razvoj ljudskega za razvoj svojega šolstva.
Ta skrb liudstva za vzgojo otrok se je po osvoboditvi še povečala, saj niso redki primeri, da je obnovilo porušeno šolo prej kakor porušeni dom. Poleg tega je ljudstvo ustanovilo celo vrsto srednjih šol v našem podeželju in v industrijskih krajih, da hi take omogočilo višjo izobrazbo tudi otrokom tovarniških delavcev in revnih kmetov, ki jih je bivša protiljudska oblast odrivala od izobrazbe in jih držala v temi. da bi laže gospodarila nad' njimi. Ljudstvo kljub povojnim prilikam žrtvuje vedno več za izobrazbo svojih otrok. Mirno lahko trdimo. da smo v šolstvu že dosedaj dosegli večje uspehe, kakor so bili doseženi kdaj koli. A vsak dan pomeni korak naprej v naših naporih, ki vsi streme za tem. da se v naših šolah vzgoji zdrava, ljudska inteligenca.
Tudi mladina sama je tenko prisluhnila. da bi razbrala, kdo je njen prijatelj in kdo njen sovražnik. Njena odločitev ni hila težka. Z vso ljubeznijo se ie oklenila svojih mladinskih organizacij, v katerih si vzgaja čut za tovarištvo in skupnost, čut odgovornosti in veselja do dela. V okviru svojih mladinskih organizacij bo mladina utrjevala svoje strokovno znanje, ki ga bo širila tudi preko šolskega okvira, in poglabljala svoje ideološko obzorje, da ji bodo jasna pota in cilji. Mladina bo že sedaj v začetku leta izvolila svoje najboljše tovariše v vodstvo svojih organizacij, ki bo skrbelo za načrtno in smispluo delo. za medsebojno izpopolnjevanje in za izboljšanje učnih uspehov. V svojih organizacijah bo nstanavljala mladina raznovrstne krožke, v katerih bo s tekmovanjem stopnjevala znanje. Povezovala se bo s svojimi vzgojitelji in nudila vsestransko pomoč tovarišem, ki bi jim šola delala preglavice ali ki ne bi bili preskrbljeni z vsem potrebnim za študij. Nadalje bo organizirala vrsto družbenih iger in vzgojnih prireditev, v katerih bo našla potrebno razvedrilo v takšni obliki...ki ne bo škodila študiju, temveč ga podpirala in istočasno plemenitila duha. Predvsem pa se bo z vzgajanjem v duhu pridobitev narodno osvobodilne borbe dosledno borila proti vsem ostankom fašizma in proti vsemu tistemu, kar nas hoče odvrniti s poti demokracije, napredka in utrjevanja bratstva jugoslovanskih narodov. Tako nam bo rasla v naših šolah mladina novega kova. ki bo brez dvoma zavzela trdnjavo znanosti, ki bo brez dvoma kos velikim nalogam naše sijajne bodočnosti.
Slovaški kulturni zapiski
Ameriški filmovci na Slovaškem
navijajo film »Slovaška pri graditvi ČSR«. Slikajo ladjedelnice v Komar-nu, pomembnejša industrijska podjetja. moderne in stare kulturne in zgodovinske znamenitosti, zdravilišča in muzeje.	sv.
Priroda je mesečnik, ki ga je začela z majem izdajati Slovaška Matica (urednika dr. Rudolf Lukač in dr. Jan Novacky)- Časopis ima 4 strani ilustracij in 24 strani teksta. Ima isti namen in vsebino kot naš Proteus.
Slovaki v Jugoslaviji. Slovaška narodna manjšina v Jugoslaviji je najštevilnejša v Bački, kjer ima v Bačkem Petrovcu tudi svojo gimnazijo. Nekaj močnih naselbin je tudi v Slavoniji. Med okupacijo so aktivno sodelovali v vojvodinskem narodno osvobodilnem boju. Njili kulturno središče je Slovaška Matica v FLRJ. — Njeno glasilo je Naš život (= Naše življenje), ki ga je obnovila po letih okupacije. Vsebinsko prinaša leposlovje in revijalno gradivo. Urednik je dr. A. Siracky, po pisatelju Janu ČajAku. ki je umrl med okupacijo. Slovaška Matica v FLRJ je razpisala tudi svoje literarne nagrade. Izdaja otroški list Sončece, Malo knjižico, kjer je v prevodu izšlo Gorkega Kako sem se učil. in serijsko knjižnico, kjer bo izšlo filozofsko delo Umirajoča civilizacija dr. A. Sirackega in Spomenica o slovaški udeležili v narodno osvobodilnem boju. Slovaško politično
glasilo v Jugoslaviji je Hläs lüdu (Ljudski glas), ki je začel izhajati takoj po osvoboditvi jeseni 1944.
Pesmi Ivana Frola. Hrv. Nakladni zavod je izdal v zbirki »Sodobni hrvatski pesniki« tudi pesmi Ivana Frola. Knjiga ie opredeljena na sedem ciklusov: »Prazniške blodnje« (iz leta 1928), »Nemiri« (iz 1. 1929, 1930); »Motivi« (1930—32), »Razpelo nad posteljo« (iz 1. 1931), »Dnevi in noči« (iz L 1934—39), »Srce v gozdu« (1934), »Tri pesmi« (iz 1. 1941.). Frolova lirika zavzema važno mesto v naši novejši napredni književnosti. Že pred vojno so njegove pesmi zbudile pozornost kritikov.
Razstava slikarja Stjepana 3ako'iča, v Dubrovniku. Te dni razstavlja svoia dela ekedeniski slikar Stjepan Bakovič in sicer v sindikalnem domu delavcev in obrtnikov v Duorovnikn. Zadnja razstava v tem domu je bila v letu 1945, ko so razstavljali partizani svoja umetniška dela. V glavnem so» na razstavi slike, ki predstavljalo pokraj.ne folklor in portrete. Naj-lepse so pa slake, ki prikazujejo OaJ-matince v narodni noši in pa motiv iz Sinjske planine, kjer ie Bakie preživel svot' mladost. Občinstvo z zanimanjem noseča to razstavo.
Rasvensbriiek, peklo žen. je naslov delu. ki ga je napisala Francozinja Simone Saint-Claire in dobila franco*, sko »ujetniško nagrado«.
Odredba o ugotovitvi števila poslancev za Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije in o razdelitvi na volivne enote
Republiška volivna komisija je na svoji seji dne 20. septembra 1946
v	Ljubljani, na podlagi 2. in 3. odstavka v 3. členu in 2. točke v 7. členu Zakona o volitvah ljudskih poslancev v Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije
odredila
število poslancev za Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije in razdelila ozemlje ljudske republike Slovenije na volivne enote, kakor sledi:
1.
V Ustavodajno skupščino- Ljudske republike Slovenije bo na' podlagi števila prebivalcev, ki je bilo ugotovljeno po zadnjem ljudskem štetj. ju, upoštevajoč poznejše spremembe, izvoljenih 120 ljudskih poslancev.
2.
Ozemlje Ljudske republike Slovenije je razdeljeno na volivne enote, katerih število je 120.
3.
Volivne enote, ki se označujejo s tekočimi številkami za vsak upravni okra] posebej, za okrožno mesto Ljubljana pa v celoti, so naslednje:
Okrožje Ljubijana-mesto
Ima 13 volivnih enot, ki obsegajo naslednja področja:
1.	volivna enota: obsega celotno četrt Polje.
2.	volivna enota: obsega področje od podvoza na Domžalski cesti—Ob Zeleni jami po meji četrti Moste vse do Gruberjevega prekopa — po njem navzdol do izliva v Ljubljanico — po Ljubljanici navzgor vključno hišno številko 48. na Zaloški cesti — čez Zaloško cesot proti severu — vzhodna stran Slapničarjeve ulice —- po železniški progi do podvoza na Dom. žalski cesti.
3.	volivna enota: obsega celotno četrt Rakovnik.
4.	volivna enota: obsega celotno četrt Vič.
5.	volivna enota: obsega celotno četrt št. Vid.
6.	volivna enota: obsega področje od Suvoborske ceste po zapadni meji četrti Bežigrad in Ježica do Save — po Savi in vzhodni meji četrti Ježica in Bežigrad do Linhartove ulice — severna stran Linhartove ulice in Kržičeve ulice — vzhodna stran Tvrševe ceste in Vovodovne ceste — severna stran Suvoborske ceste do železnice.
7.	volivna enota: obsega področje od prelaza na Gosposvetski cesti proti zapadu po meji četrti šiška vse do Suvoborske ceste preko železniških tirov — severna stran Jernejeve ulice in zapadna stran Celovške ceste do železniškega prelaza.
četrt Center se razdeli na dve vo-livni enoti, in sicer teče meja med njima: od zapadne meje četrti Center — po Tržaški cesti — Aškerčevi ulici — Gorupovi ulici — šelen-burgovi ulici — Prešernovi ulici do vzhodne meje četrti C"nter na tro-mostovju, — tako da leži
8.	volivna enota: desno od opisane črte,
9.	volivna enota: levo od opisane črte.
10.	volivna enota: obsega področje od žeelzniškega prelaza na Tyrševi cesti —- zapadna stran Tyrševe ceste
—	zapadna stran Vodovodne ceste — južna stran Suvoborske ceste — preko železniških tirov — južna stran Jernejeve ceste — vzhodna stran Celovške ceste do železniškega prelaza —- severna stran Bleiweisove ceste proti vzhodu do Tvrševe ceste.
11.	volivna enota: obsega področje od Zmajskega mostu proti zahodu po meji četrti Tabor do prelaza na Tjvševi cesti — dalje po Tyrše-
vi	cesti proti severu (vzhodna stran) do Kržičeve ulice — južna stran Kržičeve ulice in Linhartove ceste po vzhodni meji četrti Bežigrad -— do vrh klanca šmartinske ceste — ob Zeleni jami do podvoza na Domžalski cesti — po progi proti zapadu do Metelkove ulice — zapadna stran Metelkove ulice, Vidovdanske ceste in Znamenjske ulice do Ljubljanice
—	po Ljubljanici navzgor do Zmajskega mostu.
12.	volivna enota: obsega področje: vzhodna stran Znamenjske ulice, Vidovdanske ceste, Metelkove ulice do železniške proge, — po progi proti vzhodu do podaljška Slapničarjeve ulice — zapadna stran Slapničarjev« ulice in nje podaljška do Ljubljanice — po Ljubljanici navzgor do Znamenjske ulice.
13.	volivna enota: obsega področje od Zmajskega mostu proti jugu po meji četrti Tabor do Gruberjevega prekopa na vzhodnem koncu Hradeckega ceste — po prekopu navzdol do izliva v Ljubljanico in po Ljubljanici navzgor do Zmajskega mostu
Celjsko okrožje
ima 22 volivnih enot
I. Okraj Celje-mesto
se razdeli na dve volivni enoti, in sicer teče meja med njima od zapada proti vzhodu: reka Savinja — meja med Lavo in Ložnico do Suš-nice — severna in vzhodna meja Lave po Ipavčevi ulici — do križišča z Velenjsko železnico — po železniški progi do Koprivnice, po Koprivnici do Levstikove ulice —- po Ključavničarski ulici, Kocbekovi, Vodnikovi. Stanetovi, Tomšičevem trgu, Slomškovem trgu. Savinjski ulici, po Savinji do izliva Voglajne — po Voglajni (jo meje okraja.
1.	volivna enota: obsega področje levo (severno) od opisane črte.
2.	volivna enota: obsega področje desno (južno) od opisane črte.
II. Okraj Celje -okolica Ima 7 volivnih enot, ki obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota: Sv. Jurij ob Taboru, 'sv. Pavel pri Preboldu, Letuš. Prekopa. Vransko, Jeronim, Marija Reka, Gomilsko, Trnava, Braslovče, Polzela.
2.	volivna enota: Sv. Lovrenc pri Preboldu, Sv. Peter v Savinjski dolini, Žalec, Griže, Gotovlje, Petrovče, Liboje.
3.	volivna enota:	št. Andraž pri
Velenju, Ponkva, št. Ilj pri Velenju, št. Janž pri Velenju, Dobrna, Galicija, Velika Pirešica.
4.	volivna enota: Škofja vas, Višnja vas, Frankolovo. Vojnik, Socka, Nova cerkev, Šmartno v Rožni dolini, Trnovlje.
5.	volivna enota: Sv. Lovrenc pri Prožinu. Štore, Vrbno. Teharje. Blagovna. Dramlje. Sv. Jurij pri Celju, Sv. Primož, Grobelno, Pristava, Ljubečna.
6.	volivna enota: Sv. Vid pri Planini. Planina pri Sevnici, Kalobje, Dobje, Jurkiošter, Henina, Marof. Slivnica pri Celju, Svetina, Rifnik.
7.	volivna enota:	Rifengozd. La-
ško. Debro, Ruretno, Rimske Toplice, Sv. Rupert nad Laškim, Rečica, Marija Gradec, Sv. Lenart nad Laškim, Sv. Jedert.
m.	Okraj Konjice ima 2 volivni pnoti, ki obsegata ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota:	Slov. Konjice,
škalce. Bezina, Konjiška vas, Špitalič, Crešnjice, žice, Loče, Zbelovo: Sv. Jernej, Tepanje, Preloge, Prihova.
2.	volivna enota; Oplotnica, ča-dram, Kebelj, žreče. Loška gora, Sv. Kunigunda, Stranice, Skomarje. Ljubnica. Vitanje, Paka, Sv. Florijan v Doliču.
IV.	Okraj Mozirje ima 3 volivne enote, ki obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota: Pesje, Ravne, Ša-lek, škale, Velenje, Družmirje, Šoštanj, Lokovica.
2.	volivna enota: Rečica ob Savinji, Nazarje, Gorica ob Dreti, Šmihel pri Mozirju, Ljubija — Lepa njiva, Šmartno ob Paki, Gorenje, Mozirje, Bele vode. Sv. Florijan, To-polščica. Zavodnje.
3.	volivna enota:	Nova Štifta,
Gornji grad, Radmirje, Bočna, Šmartno ob Dreti, Solčava, Luče, Ljubno ob Savinji, Grušovlje.
V.	OkrajŠmarjepriJelšah ima 3 volivne enote, ki obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota: Šmarje pri Jelšah, Sv. Štefan, Sv. Peter na Medvedjem Selu, Sv. Vid pri Grobelnem, Ponikva, Sladka gora, Zibika, Tinsko, Pristava, Lemberg.
2.	volivna enota: Rogaška Slatina, Sv. Križ pri Rogaški Slatini, Bresto-vec, Sečevo, Ratanska vas. Donačka gora, Rogatec, Sv. Florijan, Sv. Rok ob Sotli, Kostrivnica.
3.	volivna enota:	Kozje, Olimje,
Buče, Sela — Verače, Prevorje, Zagorje, Polje ob Sotli, Drensko rebro, Lisično, Podčetrtek, Sodna vas. žusem.
VI.	Okraj Trbovlje
ima 5 volivnih enot, ki obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
Področje mestnega ljudskega odbora Trbovlje se razdeli na dve volivni enoti, in sicer teče rneja med njima:	zapadno od meje mestnega
LO Trbovlje pri kamnolomu Vasle — po cesti do Haucka — v ravni črti na pošto Trbovlje I — po cesti skozi Petelinovo vas (tako da pripadajo hiše na levi, severni strani ceste še k pni volivni enoti) — od Terezije v ravni črti na vrh Lim. berka, kjer pride na vzhodno mejo mestnega ljudskega odbora Trbovlje.
1.	volivna enota: obsega področje desno (južno) od opisane črte ter se ji priključi ozemlje krajevnih ljudskih odborov Sv. Urh — Bev-ško in Dobovec.
2.	volivna enota: obsega področje levo (severno) od opisane črte ter se ji priključi ozemlje krajevnih ljudskih odborov ćeče in Gabersko.
3.	volivna enota:	Hrastnik, Dol
pri Hrastniku, Marno, Turje, Radeče, Zidani most, Loka pri Zidanem mostu, Razbor, Breg, Vrhovo.
4.	volivna enota:	št. Jurij pod
Kumom, Dole pri Litiji, Zagorje ob Savi.
5.	votivna enota:	Loke — Kiso-
vec, Št. Lambert, Izlake, Cemšenik, Mlinše, Št. Gotard, Kotredež.
Ljubljansko okrožje
ima 29 volivnih enot I. Okraj Grosuplje ima 3 volivne enote, ki obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota: Grosuplje, Polica, Račna, Škocjan, Šmarje pri Gro. supljem, št. Jurij pri Grosupljem, Višnja gora, žalna.
2.	volivna enota:	Ambrus, Dob,
Ivančna gorica, Krka, Muljava, Radohova vas, Stična, št. Vid pri Stični, Temenica, Zagradec.
3.	volivna enota:	Dvorska vas,
Karlovica, Kompolje, Ponikve, Rob, Struge, Sv. Gregor, Turjak, Velike Lašče, Videm — Dobrepolje.
II.	Okraj Jesenice
ima 4 volivne enote, ki obsegajo ozemlja naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota:	Hrušica, Jese-
nice.
2.	volivna enota: Blejska Dobrava, Dovje — Mojstrana, Gozd, Kranjska gora, Podhom — Zasip, Rateče — Planica, Spodnje Gorje, Zgornje Gorje, Žirovnica.
3.	volivna enota: Bled, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Koprivnik
—	Gorjuše, Polje — Bohinj, Ribno, Srednja vas — Češnjica, Stara Fužina.
4.	votivna enota: Begunje na Gorenjskem, Brezje, Kamna gorica, Kropa. Lancovo, Lesce, Ljubno, Mošnje, Podnart — Ovsiše, Radovljica, Srednja Dobrava.
III.	Okraj Kamnik ima 5 volivnih enot, ki obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov;
1.	volivna enota: Homec, Kamnik, Paloviče, Podgorje, Radomlje, Tunjice.
2.	volivna enota: Češnjice, črno, Godič, Kamniška Bistrica, Motnik, Nevlje, Srednja vas, Šmartno v Tuhinju. Špitalič, Tuhinj.
3.	volivna enota: Blagovica, Kra-šče, Krašpja, Krtina, Lukovica, Mo. ravče^Peče, Prevoje, Št. Ožbalt, Vrhpolje.
4.	volivna enota:	Dob, Domžale,
Ihan, Jarše, Trzin, Vir.
3.	volivna enota; Bukovica, Komenda, Mengeš, Moste, Vodice, Zalog.
IV.	Okraj Kranj
Ima 4 volivne enote, ki obsegajo ozemlja naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota: MLO Kranj.
2.	volivna enota:	Duplje, Goriče,
Kovor. Križe, Lese, Podbrezje, Sv. Ana, Sv. Katarina, Tržič.
3.	volivna enota: Besnica, Bitnje, Kokrica, Mavčiče, Naklo, Orehek. Predoslje, Smlednik, Šenčur, Trboje, Visoko, Voglje, Zapoge.
4.	volivna enota; Brniki, Cerklje na Gorenjskem, . Jezersko, Kokra, Preddvor, šenturšfca gora, Trstenik, Velesovo.
V.	Okraj Lubljana-
okolica
ima 7 volivnih enot, ki obsegajo ozemlja naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota:	Dolsko, Hotič,
Kresnice, Litija, Ribče — Zasavje, Sava, Tirna, Vače.
2.	volivna enota: Besnica, Črni potok, Polšnik, Prežganje — Jančje, Šmartno pri Litiji, Velika Kostrev. nica, Velika štanga, Zgornja Jablanica.
3.	volivna enota: Bizovik, Dobru-nje — Sostro, Dol-Beričevo, Lavrica, Pijava gorica, Podgorica — Dragomelj, Podlipoglav, Škofljica.
4.	volivna enota; Črnuče, Medvode, Medno, Pirniče, Skaručna, Šmartno — Gameljne, Tacen.
5.	volivna enota: Borovnica, Golo
—	Skrilje, Ig, Iška vas, Matena — Iška Loka, Podpeč — Jezero, vhe-serje, Rakitna, Tomišelj, želimlje.
6.	volivna enota: Blatna Brezovica, Brezovica — Vnanje gorice, Drenov grič — Ligojna, Log, Notranje gorice, Stara Vrhnika, Verd, Vrhnika, Zaplana.
7.	volivna enota: Butajnova — št. Jošt, črni vrh, Dobrova, Dvor, Glinica, Horjul, Kozarje — Podsmreka, Podlipa — Smrečje, Polhovgradeč, Praproče — Setnik, Vrzdenec — ža_ žar, Zaklanec — Brezje.
VI.	Okraj Rakek
ima 3 volivne enote, ki obsegajo ozemlja naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota: Begunje pri Cerknici, Bezuljak, Cerknica, Dolenja vas, Grahovo, Otave, Rakek, Unec.
2.	volivna enota: Dolenji Logatec. Gorenji Logatec, Hotedršica, Laze, Planina pri Rakeku, Rovte, Vrh Sv. Treh Kraljev.
3.	volivna enota:	Babno polje,
Cajnarje,- Iga vas, Lož, Nova vas, Ravnik, Stari trg pri Ložu, Sv. Vid nad Cerknico, Velike Bloke.
VII.	Okraj Škofja Loka ima 3 volivne enote, ki obsegajo ozemlja naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota: Puštal, Rateče, Sora, Stara Loka, Škofja Loka, Tra_ ta-kolodvor, Zminec, žabnica.
2.	volivna enota: Gorenja vas, Hotavlje, Javorje, Leskovica, Log, Lučine, Poljane, Sovodenj, Trebija, Žiri.
3.	volivna enota:	Bukovica, Češ-
njica, Davča, Martinjvrh, Selca, Sorica, Zalilog, Zgornja Ljuša, Železniki.
Mariborsko okrožje
ima 36 volivnih enot
I. Okraj Dolnja Lendava ima 3 volivne enote, ki obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota: Dolnja Lendava, Pince, Dolina, čentiba, Petešovcl, Gaberje, Gornji Lakoš, Dolnji La-koš, Kapca, Kot, Centerovci, Staro Mostje, Novo Mostje, Banuta, Ka-molci.
2.	volivna enota: Motvarjevci, Bu. kovnica, Kobilje, Bogojina, Filovci, Strehovci, Dobrovnik, žitkovci, Rad. muganjci, Nedeljica, Gomilica, Lipa, Renkovci, Turnišče.
3.	volivna enota:	Brezovica,
Odranci, Trnje, Mala Polana, Veli-
ka Polana, Črenšovci, Hotiza, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Dolnja Bistrica, Žižki.	^
H.	Okraj Ljntomer Ima 2 volivni enoti, Id obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota: Vučja vas, Bu-čečovci, Staranova vas, Bunčani, Križevci, Selišči, Bolehnečici, Loga-rovci, Ključarovci prj Ljutomeru, Lokavci, Veržej, Grlava, Cven, Nor-šinci, Cezanjevci, Ljutomer, Rado-merje, Stročja vas, Razkrižje, Globoka, Presika, Slamnjak, Gresov-ščak.
2.	volivna enota:	Mala	Nedelja,
Veličane, Sv. Miklavž, Kok, Ivanjkovci, Branoslavci, Radoslavci, Kur-šinci, Godemarci, Trnovci, Savci. Sejanei, Ključarovci) pri Ormožu. Lahonci, Sv. Tomaž, Žerovinci, Stara cesta.
III.	Okraj Maribor-mesto ima 6 volivnih enot, ki obsegajo ozemlje naslednjih mestnih četrti:
1.	volivna enota: obsega področje Kolodvorske četrti.
2.	volivna enota: obsega področje Koroške četrti.
3.	volivna enota: obsega področje
Magdalenske četrti.
4.	volivna enota: obsega področje Studenške četrti.
5.	volivna enota: obsega področje Tezenske četrti in Radvanjske če. trti.
6.	volivna enota; obsega področje Pobreške četrti.
IV.	Okraj Marlbor-okolica
hn» 5 volivnih enot., ki obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota:	št. Dj, Ceršak.
Selnica ob Muri, Sladki vrh. Pesnica, Jarenina, Spodnja Kungota. Zgornja Kungota, Cirknica, Sv. Marjeta, Vukovje, Jakobski dol.
2.	volivna enota: Selnica ob Dravi, Slemen, Sv. Križ, Sv. Duh, Kamnica, Sv. Jurij ob Pesnici, Svečina, Bresternica.
3.	volivna enota: Remšnik, Brezo, Kapla, Sv. Ožbolt ob Dravi. Podvelka, Leben, Ribnica na Pohorju Puščava, Sv. Lovrenc na Pohorju. Kumen.
4.	volivna enota: Smolnik. Ruše. Bistrica. Limbuš. Hoče, Reka, Dogoše, Pekre, Razvanje, Sv. Miklavž.
5.	volivna enota: Korena, Zimica. Sv. Martin. Spodnji Duplek, Zgornji Duplek. Sv. Peter, Osek, Gočeva. Voličina, čermljenšak. Selce-Ragoz-nica, Sv. Lenart, žerjave!, Juravsk: dol, Zamarkova, Partinje, Gasteraj-žitence, Sv/ Trojica, Ploderšnica.
V.	Okraj Murska Sobota Ima 5 volivnih enot, ki obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota: Beltinci, Ivanj. cl, Gančani, Lipovci, Rakičan. Bra-tunci, Melinci, Ižakovci, Dokleževje. Bakovci, Krog, Satahovci, Murski trnci, Gradišče, Tropovci, Tišina, Petanjci, Murski Petrovci.
2.	volivna enota: Murska Sobota. Vučja Gomila, Tešanovci. Moravci, Maljtinci-Lukačevci, Noršinci, Mar. tjanci, Sebeborci, Nemčavci, Puconci, Markišavcl, Gorica. Polana, Predanovci. Cemelavci, Kupšinci, Ve-ščlca, Borejci, Vanča vas, Rankov-ci, Sodišinci, Gederovci.
3.	volivna enota: Gornji Petrovci. Trtkova, Martinje, Boreča, ženav-lje, šulinci, Neradnovci, Cepinci, Lucova, Markovci, Budinci, Dolenci, šalovcš, Hodoš, Krplivnik, Pes-kovci, Stanjevci, Kuštanovci, Križevci, Kančevci, Kukec, Domanjšev. ci, Prosenjakovci Radkovci, Selo, Fokovci, Ivanovci, Andrijanci.
4.	volivna enota:	Moščanci, An-
drejci, Bokrači, Dolina, Vanača, šalam enci, Brezovci, Lemerje, Pužev. ci, Zenkovci, Beznovci, Vadarci, Bodonci, Pečarovci, Dankovci, Pozna. novci, Radovci, Kruplivnik, Gornja Lendava, Vidonci, Kovačevci, Orov-ci, Prosečka vas, Mačkovci.
5.	volivna enota: Rogaševci, Ma_ tjaševci, Dolič, Kuzma, Gornji Slaviči, Dolnji Slaviči, Večeslavci, So-tina-Lerdica, Kramarovci, Gelinci, Pertoča, Ropoča. Motovilci, Krašci, Demajinci, Gornji črnci, Korovci, Cankova, Topolovci, Krajina, Skakavci, Strukovci.
VI.	Okraj Prevalje ima 4 volivne enote, ki obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota; Spod.' Vižinga, Vuhred, Marenherg. Sv. Anton na Pohorju. Sv. Primož na Pohorju. Vuzenica. Muta. Sv. Primož nad Muto. Pernice. Gortina, Trbonje. Ojstrica, Dravograd.
2.	volivna enota; Gušfanj. Kotlje. Sele, Št. Janž. Čemeče, Libeliče, Tolsti vrh. Pameče.
3.	volivna enota: Žerjav. Prevalje. Sv. Danijel. Mežica. Lešc. Črna, Koprima. Javorje.
4.	volivna enota: Mislinja, Dovže. Golavabuka. Legen. Troblje, Slovenj-gradec. Stari trg. Podgorje. Razbor, šmiklavž. Sv. Vid nad Voibenkom. Straže. Turiška vas, Šmartno, Št. Ilj.
VII.	Okraj Ptuj
ima 6 volivnih enot, ki obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih hud-skih odborov:
1.	volivna enota: Cvetkovci. Hum. Lešnica, Loferšica, Obrež, Ormož. Pavlovci. Podgorci, Sod inči. Središče ob Dravi. Šalovci. Velika Nedelja. Zaimušani.
2.	volivna enota: Borovci, Brezovci. Bukovci, Dornava, Formin, Gajevci, Gorišnica. Nova vas - Marko, Mezgovci, Markovci, MoSkanjci, Podvinci, Pol en ša k. Rogoznica. Sobetinci, Spuh-tja. Stojnci. Zabovci.
3.	volivna enota: Biš, Bišečki vrh, Desternik, Grajena, Janešovci, Jur-
šinci, Jiršovci, Kicar, Krčevina, Le-vanjci, Mestni vrh, Pacinje, Slavšina. Sakušek, Trnovski vrh, Trnovska vas, Vurberk. Vintarovci, Vitomarci.
4	.volivna enota: Cirkulane. Gorenjski vrh, Gradišča, Gruškovec, Gniškovje, Leskovec, Majski vrh, Pobrežje. Podlehnik. Paradiž. Sko-rišnjak. Slatina. Stanošina. Sv. Vid. Turški vrh. Vaireja, Velika Varnica, Veliki Okie. Zavrč.
5	.volivna enota:	Dolena. Gorca.
Hajdina. Naraplje. Nova cerkev. Majšperk. Pristava. Ptujska gora. Rodni vrh. Sela. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Sestrže. Stoperce. Tržeč. Žflale.
6. volivna enota:	Cirkovci.	Ple-
terje. Ptuj. Slovenja vas, Starše. Sv. Marjeta na Dravskem polju, Šikole.
VIII.	Okraj Radgona
ima 2 volivni enoti. ki obsegata ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
t. volivna enota:	Apače. Dražen
vrh. Drvarja, Ihova. Ledinek. Loma-noše. Lutverri. Lokavci - Rožengrunt. Nssova, Podgorje, Stogovei. Sv. Be-nedrkf. Spodnja Ščavnica. Trate, trotkova, Velka. Zgor. Ročica Zgor. Ščavnica. Žice. Žepovci.
2. volivna enota: Andrenči. Beračeva, Brengova. Cogetinci. Crkve-niak. Čagona. Črešnjevoi. Galušak, Gor. Radgona. Grabonoš. Ivanjševci, Tvanici, Hrastje - Mota, Janžev vrh. Kapela, Kraljevci, Negova, Mele -Štratovri. MuTŠčak. Očeslavei. Okoslavci. Orehovci. Police. Radenci. Rihfcasrovci - Turjanci. Rožički vrh. Sovrjak, Stara gora. Stavešiuci. Sv. .Jurij ob Ščavnici, Zhigovci - Lesto-merci. Župetinci.
IX.	Okra j Slovenska
Bistrica
ima 3 volivne enote, ki obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota: Laporje, Makole. Pečke. Poličane, Studenice, Vrhole, Žrhljek. Pekel.
2.	TOlivna enota: Cignnoe. Črešnjevec, Šmartno na Pohorki. Slov. Bistrica. Spod. Ložnica. Spodnja Nova vas. Stari Log. Šentovec. Tinje. Vrh-ioga, Zgor. Bistrica, Zgor. Ložnica. Zgornja Polskava.
3.	volivna enota; Brunšvig. Dobrovce. Fram. Gorica. Hotinja vas. •Tešenc«. Kopivnik. Morje, Podova, Pragersko. Rače. Slivnica pri Mariboru. Spod. Polskava, Orehova vas.
Novomeško okrožje
ima 20 volivnih enot.
I. Okraj Črnomelj ima 3 volivne enote, ki obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov.
1.	volivna enota: Črnometj. Dobliče, Butoraj. Tribuče. Griblje. Podzemelj, Gradac. Loka pri Črnomlju. Talci vrh. Petrova vais. Stranska vas. Primostek. Kot.
2.	volivna enota: Rožni dol. Semič, Štrekljeve«, Črešnjevec, .Jugorje. Snhor pri Metliki, Grabrovec, Radoviča. Slamna vas, Prašiči. Božakovo, Rosalnice. Metlika, Lokvica.
3.	volivna enota: Predgrad. Stari trg ob Kolpi. Sinji vrh. Učakovci. Stara lipa. Belci vrh, Vinica, Pre-loka, Marindol. Zilje, Tanča gora, Dragatuš, Adlešiči.
n.	Okraj Kočevje ima 3 volivne enote, ki obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1. volivna enota: Bukovica. Goriča vas, Dolenja vas, Stari log. Stara cerkev, Kočevje, Žei-nje, Rakitnica.
Republiška volivna komisi ja-za LRS Je na svoji seji dne 20. septembra 1946 v Ljubljani v smislu 3. odstavka
7.	člena 'n prvih štirih odstavkov 8-Hena ziakcna o volitvah ljudskih poslancev za Ustavodajno skupščino LRS imenovala naslednje okajne volivne komisije:
Okrožje Ljubijana-mesto
1.	Za okrožje Ljubijana-
mesto na predlog mestnega izvršilnega odbora Ljubljana: predsednik dr. Omladič Franjo, predsednik okrajnega sodišča v Ljubljani; tajnik Pe-čavar Albina, nameščanja, Ljublana; člani:	Rupar Janez, delavec,
Ljubljana; Ribičič Rozi, učiteljica, Ljubljana; Va-gner Jože, študent, Ljubljana; namestniki: predsednika Sloser Stefan, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; tajnika dr- Dolenc Matjanko, nameščenec, Ljubljana; članov: Peternel Fr., profesor, Ljubljana; puc Danilo, obrtnik, Ljubljana; dr. Slodnjak Anten, profesor, Ljubljana.
Celjsko okrožje
2.	Za okraj Celje-mesto na
predlog okrajnega izvršnega Odbora-Celje-mesto:	predsednik Sedej Av-
gust, sodnik okrajnega sodičča v Celju; tajnik Zorko Peter, načelnik okrožnega notranjega odseka, Celje; člani: Martelanc Alojz, uslužbenec. Celje; Frece Marica, uslužbenka, Celje; Urbančič Adolf, uslužbenec, Celje; namestniki: predsednika Svetek Andrej, predsednik MLO. Celje; tajnika dr. Rojnik Alojz, zdravnik, Celje; članov: Klemen Marija, uslužbenka, Celje; Jovan Jože, nameščenec, Celje; Koštomaj Karl, obrtnik. Celje.
3.	Za okraj Celje-okolica
na predlog izvršilnega odbora Celje-okoiica: predsednik dr. Šketa Ivan, predsednik okrožnega sodišča, Celje; tajnik Kovič Ferdo, nameščenec, Celje; člani: Kot Rado, delavec, Griže; Krivec Atari ja, gospodinja, Huda ja* ma; Veber Ferdo, kmečki rn. Vojnik; namestniki:	predsednika Podvršnik
Karl, delavec. Sv. Pavel; tajnika Ver-
2.	volivna enota: Žimarice, Gora., Sodražica. Zamostec. Sušje, Velika Poljane, Jurjeoica, Dolenji Lazu Ribnica na Dolenjskem, Loški polek, Pod preska, Trava.
3.	volivna enota: Osilnica, Kuželj, Banja loka. Vas Fara, Kostel. Koprivnik, Mozelj, Morava. Kočevska reka. Briga, Livold, Vrh. Spodnji log, Papeži.
IH. Okraj Krško
ima fi volivnih enot. ki obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota: Krško. Videm ob Savi. Leskovec pri Krškem. Semiše, Sv. Duh, Raka. Bučka, Studenec, Rajhenburg.
2.	volivna enota: Cerklje oh Krki, Brežice, Krška vas. Čatež ob Savi, Skopice. Dolenja Pi rosica. Šutnja, Sv. Križ. Mraševo. Prušnia vas, Osterc. Kostanjevica, Veliki Podlog.
3.	volivna enota: Artiče. Brežice -okolica. Brege, Stari grad, Zdole, Sromlje. Pišece, Dednja vas. Globoko. Pečice. Raztez.
4.	volivna enota: Bizeljsko. S+ara vas - Bizeljsko, Sv. Peter pod Sv. gorami. Kapele. Dobova. Jesenice na Dolenjskem, Velika Dolina.
5.	volivna enota: .Senovo. Stolov-nik, Dovško, Veliki Kamen. Veternik. Podsreda, Blanca, Poklek. Gorjane.
6.	volivna enota:	Sevnica. Log.
Križ. Lipoglav. Boštanj. Kompolje, Zabukovje, Podvrb, Lončarjev dol, Šmarje pri Sevnici.
IV. Okraj \ovo mesto
ima 3 volivnih enot. bi obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota:	Brusnice, Do-
bruška vas. Dole pri Škocijanu. Drča, Gaberje, Gradišče pri Št. Jerneju, Orehovica. Prekopa. Roje. Stara vas pri Št. Jerneju, škocijan, št. Jernej, Vrhpolje. Za meško.
2.	volivna enota: B ška vas. Gloho-dol, Jablan, Veliki Kal. Kartel.ieva, Mirna peč. Bela cerkev. Šmarjeta, Šmarješke Toplice, Zagrad. Zhnre, Kamence, št. Peter. št. Jurij. Greevje.
3.	volima enota: Novo mesto, G otrl a vas. Ločna. Veliki Slatnifc. Smo-lenja vas. Šmihel pri Novem mestu, Stopiče. Sela - Ratež.
4.	volivna enota; Ajdovec. Dvor, Lipje. Ra*je. Sadinja vas. Sela - Hinje, Šmihel pri Žužemberku. Žužemberk, Gorenje Polje. Prečna. S;raža.
5.	volivna enota: Birčna vas. Čr-mošnjire. Koroška vas. Podturn. Podgrad. Dolž. Poljane. Dolenje Sušice, Gorenje Sušice, Dol. Toplice. Urš;La sela, Varia vas.
V.	Okraj Trebnje
ima 3 volvne enote, ki obsegajo ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:
1.	volivna enota: Male Dole. Vel. Gaber. Zagorica. Sela pri šumberku, Dobimiče. Korita. Velika Loka. Št Lovrenc pri Veliki Loki. Primskovo, Čaiež. Knežja vas. Sv. Štefan.
2.	volivna enota: Trebnje. Dolenja Nemška vas, Lukovek. Mima, Trebelno. Mirna vas, Češnjice, Sv. Križ pri Litiji. Moravče. Slovenska vas. Št. Lovrenc pri Št. Rupertu, Račje selo.
3.	volivna enota: Mokronog. Vrb pri Št. Rupertu, Tržišče. Malkovec, Slane vrh, Telče. Krmet. Št. Janž na Dolenskem, Cimik, Sv. Križ pri Mokronogu, Bistrica pri Mokronogu, Št. Rupert
Ljubljana, dne 20. sept 1946. REPUBLIŠKA VOLIVNA KOMISIJA Tajnik:	Predsednik:
Kavčič Stane. 1. r. Alojz Žigon, 1. r.
dev Slavko, nameščenec. Ce!;e; članov: Zličar Slavko, kmet, Teharje; Sepetavec Miha, delovodje. Laško: Pešak Jcxže, krojač, Šmarjeta-
4.	Za okraj Konjice na pred-
log okrajnega izvrstnega odbora Konjice:	predsednik Sok Franc, pred-
sednik okrajnega sodišča v Kcnjicah; tajnik Baiiaša Btultazar, trgovski po-močnilk, Konjice; člani: Kač Karl, trgovski pcmočiijk, Konjice; Titi jiilij, šolski nadzornik, Konjice; Mašera Jože, pek, Skalce; namestniki; p:edssd_ nika Sue Adolf, brivec, Konjice; tajnika Vaukner Ivan, rudar. Kcnj.ce; članov: Novak Jože, učitelj. Konjice; Medved Aleksander, nameščenec. Konjice; Pimovar Hardvik, učitelj, Konjice.
5.	Zaokraj Mozirje na predlog
okrajnega izvršilnega odbora Mizir-je:	predsednik Topolovec Miran,
predsednik sodišča, Šoštanj; tajnik Jesenšek Rudi. delavec. Mozirje; č'a-°i:. Hren Kancijan, kmet, Kočarje; Cajner Ludvik, kmečki sin, Puso-polje; Dreo Anton, mesar, Mozirje; namestniki; predsednika France Milica, gospodinja, Šoštanj; tajnika Rozman Drago, učitelj, Šmartno ob Paki; članov: Pibernik Jože, ms6®r, Šoštanj; Povše Alojz, tesar, Gnreoje; Cokan Franc, kmečki sin, Loke.
6.	Za okraj Šmarje pri jel-
šah na predlog okrajnega izvršilnega odbora Šmarje pr; Jelš3h: predsednik Radej Anton, predsednik okrajnega sodišča. Šmarje;' tajnik D roži na Rozalija. gospodinja. Šmarje: člani: Drnovšek Rihard, kmečk; sin. Šmarje;; Križanec Vinko, delavec. Šmarje; Janežič Jože. nameščenec, Šmarje; namestniki:	predsednika Čepin Alek-
sander, šolski upravtelj. Sv. Ema; tajnika Čepin Franc, namešečenec, Šmarje; članov: Ivanc Maks. trgovski pomočnik. Šmarje; Hlastec Marica, kmečka hči, Sv. Katarina; Druškovič Mirko, obrtnik. Kozje-
7.	Za okraj Trbovlje na predlog okrajnega izvršilnega odb.-ra Trbovlje: predsednik dr. Hodž-r Jakob, predsednik okrajnega sodišča, Tr-bovilje; tajnik Som Iv., tajnik okraj-
imenovanje okrajnih volivnih komisij

Imenovanje okrajnih votivnih komisij
(Nadaljevanje s 4. strani)
nega IO, Trbovlje; č-an:: Mahkovec Anton, nameščenec. Trbovlje; Sent-jure (Franc) Slavo, obratovodja, Trbovlje; ing. P.nterič Ivo, rudarski inšpektor, Trbovlje; namestniki; predsednika Beg Anton, učitelj, Trbovlje; la.i-.ika Sušter A.ojz, nameščenec. Trbovlje; članov: Goršek Ernest, rudar, Trbovlje; D:-lar Alojz, obratovodja. Trbovlje; Dolinšek Drago, nameščenec, Trbovlje-
Ljubljansko okrožje
8.	Za okraj Grosuplje ne
predlog okrajnega ..zvršiinega odbora Grosuplje: predsednik Kar lov še k Janko, sodnik, Grosuplje; tajnik Kru.lc Ivuraca. delčka, Grosuplje; člani: Dooovišec Herbert, delegat v tovarni Grosuplje; Oven Jože. šofer. Rob; Makovec Boža. nameščecika, Grosuplje; namestniki: predsednika Stiber-nik Janez, sodnik Ponova vas; tajnika Trontelj Franc, krnel Sele-Cika-ve; članov: Jaklič A ojzij, kmet, Muljava; Puš Anten, kovač, Radohova vas; Debeljak Janez. kmet. Dvorska ves.
9.	Za okraj Jesenicena predlog okrajnega izvršilnega odbora Je' senice: predsednik Fister Jože, predsednik sedišča. Jesenice; tajnik Mrak Vladislav, poštni uslužbenec, Jesenice; člani: Mohar N-ode. nameščenec’ Jesenice; Kolar Matevž, nameščenec, Jesenice; Perc Stane, pek, Radovljica; namestniki: predsednika Misjak Karl, sodnik. Jesenice; ta nika Brišar Stane, nćmeščenec, Jesenice; članov: Marinček Pavel, nemeščenec, Jesenice; Ravnik Ivan. delavec. Boh,niška Bistrica; Noč Martin, delavec, Jesenice.
10- Zaokr»jKiranikna predlog okrajnega izvršilnega odbora Kamnik:	predsednik Kerč Lovro,
predsednik sodišča, Kamnik; tajnik Zalohar Ciril, učitelj, Kemoik; člani: Piere Anton, delavec. Kamnik; Pan-gerš'lč Andrej, trgovski pemečnik, Vir; Hrbar Franc, mizar, Duplica; namestniki; pedsecnika Miklavčič Franc, sodnik. Kamnik; tajnika Jere-tina Peter, klobučar. Jarše; članov: C perle Lovro. zidar. Vodice; Kodra Janez, kmet, Tuhinj; Kiš Jance, tehnik, Kamnik.
11. Za okraj Kranj na predlog okrajnega izvršilnega odbora Kranj:	predsednik Vertovšek Stane,
predsednik sodišča, Kranj; tajnik Drobe* Maks, nameščenec. Kranj; član;; Kordež Alojz, delavec. Kranj; Uz3t Peter, nameščenec, Križe; Kalan Tončka, delavka, Stražišče; _ namestniki: predsednika Kmet Mirko, profesor, Kranj; tajnika Oman Frenc. delavec. Stražišče; članov: Počivalnik Janez, delavec, Podbrezje; Zup?n Fr., mÄ. Kov or je: Cemilec Janez- kmet. Strahinj.
!2. Za okraj Ljubljana — okolica na predlog okrajnega izvršnega odbora Ljubljana - okolica: predsednik Podbevšek Štefanija, elan sodišča, Ljubljana:	tajnik Vehovec
Janez, nameščenec. Ljubljana: člani: Nagode Ignac, delavec, Verd; Vrhovec Stanislav, kmečki sin. Vrhovci; Dovjak Janko, nameščenec, Litija; namestniki: predsednika Juvane Al.. ■sodnik. Ljubljana:	tajnika	Berčič
\ ončka. gospodinja. Zadvor; članov: Mikov ec Jože. krnet. Kresniški vrh: Erjavec Mihael, kmet Žlebe; Podržaj Vid. kmet Zap*otok.
13.	Za okraj Rakek na pred-
log okrajnega izvršilnega odbora Rakek:	predsednik Zakrajšek Alojzij,
Slan sodišča. Rakek; tajnik Baraga Viktor, mizarski pomočnik. Dolenja ras člani:	Obreza Alojzij, zidarski
pomočnik. Cerknica: Klemenc Franc, delavec, Unec: Simšič Anton, delavec. Laze: namestniki: predsednika Tomc Jože. pravnik. Rakek; tajnika Mlakar Franc, mizarski pomočnik. Viševek; članov: Lavrič Aleksander, posestnik. Nova ras; Mlakar Ana. delavka. Rakek: Lenarčič Ciril, ta-petnik. Logatec.
14.	Za okraj Škofja Loka
na predlog okraj. \zvrš. odbora Škofja Loka: predsednik Škara bot Kazimir. predsednik sodišča: Škofja Loka: tajnik Žumer Jože. kovač, Škofja Loka: člani: Gortnar Tone. uslužbenec. Škofja Loka: Pivk Maks. poštar. Gorenja vas; Bačnair Vinko, uslužbenec. Škofja Loka: namestniki: predsednika Jelenc Anton, ključavničar. Železniki; tajnika Konic Stane. delavec. Škofja Loka: članov: Oblak Maks. kmet Žiri: Križaj Fr., železničar. Godešič; Durjava Mara. gospodinjska nomčnira. Škofja Loka.
Mariborsko okrožje
15.	Za okraj Lendava na
predlog okrajnega izvršilnega odbora Lendava: predsednik Lebar Štefan predsednik sodišča. Dol. Lendava; tajnik Ingolič Jože. uslužbenec. Dol. Lendava: člani: Nastran Jože. uslužbenec. Dol. Lendava: Valenčič Lojze, kmečki sin. Dolga vas: Jakulin Savo. uslužbenec, Dol. Lendava: namestniki: predsednika Klajderman Jože. kmet. Srednja Bistrica: tajnika Ferenček Karel, nameščenec. Do!. Lendava:	članov:	Baligač Štefan,
trgovec. Dolnji Lakoš: Tompa Štefan, kmečki sin. Velika Polena:	Feher
Franc, čevljar. Dol. Lendava.
16.	Za okraj Ljutomer na
predlog okrajnega izvršilnega odbora Ljutomer: predsednik Zavašnik Fr., pravnik. Ljutomer; tajnik Verdev Bogo. posestnika sin, Ljutomer; člani: Glavnik Jožko, pravnik. Ljutomer; Demekovič Tončka, delavka. Ljutomer; Zupan Bogdan, trgovski pomočnik. Ljutomer:	namestniki:
predsednika Fekonja Avgust nameščenec, Gresovčak; tajnika Meško Jakob. šolski nadzornik. Ljutomer: članov: Verbančič Maks. zadružnik. Kog: Magdič Drago, delavec. Boreči pri Ljutomeru; Žagar Janez, nameščenec, Ljutomer.	,	.___,
17.	Za okraj Maribor - mesto na predlog okrajnega izvršilnega odbora Maribor - mesto: predsednik dr. Goričar Jože, sodnik. Maribor; tajnik Lorger Mirko, nameščenec. Maribor; člani: Letonja Štetan. mehanik, Maribor; inž. Muha Gašper, nameščenec. Maribor;. Bende Anica, učiteljica. Maribor; namestniki: predsednika Goleč Mirko, tehnik, Maribor; tajnika Lakner Al., uslužbenec, Maribor; članov: Dolar Jaroslav, profesor. Maribor; Kuhar •lože, delavec. Maribor: Plevnik Fr., delavec. Maribor.
18.	Za okraj Maribor - oko-
lica na predlog okrajnega izvršilnega odbora Maribor - okolica: predsednik Robič Srečko, sodnik okrajnega sodišča. Maribor:	tajnik Za-
hrastnik Ančka, nameščenka. Mari-hor: člani: Filipič Ivan, mizarski pomočnik, Sv. Lenart:	Podsiudenšek
Franc, rudar. Sleme; Breg Lojze, trgovski pomočnik. Št. lij; namestniki: predsednika Gruden Anton, nameščenec, Maribor: tajnika Alt Mimika. gospodinja. Maribor:	članov:
Pavalec Jakob, nameščenec. Sv. Marjeta: šabeder Slavko, ekonom. Jare-nina:	Pirher	Aleksander, učitelj,
Maribor.
19.	Za okraj Murska So-
bota na predlog okrajnega izvršilnega odbora Murska Sobota: predsednik Gami Rudolf, član sodišča. Murska Sobota:	tajnik Šiftar Ivan.
nameščenec, Murska Sobota: člani: Peče Oskar, nameščenec. Murska Sobota; Zrinski Rudolf, nameščenec. Gor. Lendava: Dečko Franc, študent. Murska Sobota: namestniki:	predsednika:	Podlesek Jože. predsednik
okrajnega sodišča. Murska Sobota: tajnika Urbič Anton. nameščenec. Murska Sobota: članov: Smodiš Ludvik, kmet. G Petrovci; Zalar Alojz, nameščenec, Beltinci: Štefanec Štefan. mizarski pomočnik. Šalovci.
20.	Za okraj Prevalje na
predlog okrajnega izvršilnega odbora Prevalje:	predsednik Forštner
Ivan. predsednik okrajnega sodišča. Prevalje; tajnik Hojnik Jože. nameščenec. Prevalje: člani: Ankon Adolf, nameščenec, Prevalje: Janžekovič Iv., nameščenec, Prevalje; Gnamuš Fr.. trgovec, Št. Janž; namestniki: predsednika Vilic Alojz, rudar, Črna; tajnika Gluk Slavko, kovač. Prevalje: članov: Vušnik Anton, nameščenec, Prevalje - Guštanj; Kokal Ivan. nameščenec, Guštanj; Kobolt Rudolf, šolski nadzornik. Prevalje.
21.	Za okraj Ptuj na predlog
okrajnega izvršilnega odbora Ptuj: predsednik Kostanjevec Bogomir, predsednik okrajnega sodišča. Ptuj; tajnik Dernač Vlado, učitelj, Ptuj; člani:	Kranjc Martin, ključavničar,
Ptuj:	Peric Ida. uslužbenka, Ptuj:
Debenak Slavko, uslužbenec. Ptuj: namestniki: predsednika Knez Vikt.. sodnik. Ptuj; tajnika Uram Jože. šol. nadzornik. Ptuj; članov: Glavnik Fr., nameščenec. Ptuj: šrafela Ivan, elektrotehnik. Ptuj: Fajt Ivan. ključavničar, Ptuj.
22 Za okraj Radgona na
predlog okrajnega izvršilnega odbora Radgona: predsednik Zinauer Milan, predsednik okrajnega sodišča. Gor. Radgona: tajnik Kebe Anton, uslužbenec. Gor. Radgona:	člani:
Borko Franc, učitelj. Gor. Radgona: Zadravec Branko, nameščenec. Gor. Radgona:	Šuntajs Jože. elektroteh-
nik. Gor. Radgona: namestniki: predsednika Levar Franc, kmet. Gor Radgona: tajnika Kosar Franc, študent. Gor. Radgona: članov:	Pakiš
Magda, kmetica. Knnjišča; Demovšek Boris, strojnih tehnik. Gor. Radgona: Popit Drago, delavec, Lutverci.
23.	Za okraj Slo*. Bistri-
ca na predlog okrajnega izvršilnega odbora Slov. Bistrica: predsednik Tribnik Drago predsednik, okrajnega sodišča. Slovu Bistrica:	tajnik
Krajnčič Ivan, učitelj, Slov Bistrica: člani:	Lorenci Jakob, nameščenec.
Slov. Bistrica, Kapun Hinko, študent. Slov. Bistrica: Senčar Vera, nameščenka. Slov. Bistrica; namestniki: predsednika Kojc Jože. železničar. Slov. Bistrica; tajnika Brumec Štefan, nameščenec. Spod. Polskava; članov: Pevnik Oto. strojni tehnik. Zg. Bistrica:	Kovač Tone. brivski
pcmočuik. Zg. Bistrica; Kukavica Fr.. kmečki «in. Slov. Bistrica.
Novomeško okrožje
24.	Za okraj Črnomelj na
predlog okrajnega izvršilnega odbora Črnomelj:	predsednik Kočevar
Julij, član sodišča. Črnomelj: tajnik Pršina Julka, uslužbenka. Črnomelj; člani: Košir Franc, delavec, Črnomelj; Kopinič Julij, gostilničar. Metlika: Kapš Nande, šofer. Semič: namestniki:	predsednika Petrič Jože.
kmet, Ravnace: tajnika Stabler Nežka. kmečka hči, Cerkvišče:	članov:
Pavlin Maks, nameščenec. Črnomelj: Fir Regina, šivilja. Metlika: Trdič Jože. kmet. Pribinci.
25.	Za okraj Kočevje na
predlog okrajnega izvršilnega odbora Kočevje: predsednik Češarek Fr.. član sodišča. Kočevje: tajnik Mihelič Vinko, gostilničar, Ribnica:	člani:
Gorše Franc, žagovodja. Kočevje: Starc Jože. zidar. Dolenja vas: Bojc ■lože. kmet. Nemška vas.: namestnik:: predsednika Mikolič Karel, delavec. Travnik: tajnika Raub Alojzij, kmet, Slavski laz: članov: Rus Štefan, delavec. Kočevje; .Jenko Rajko, rudar. Kočevje. Ilc Stane, tajnik okrajnega 10. Kočevje.
26.	Za okraj Krško na pred-
log okrajnega izvršilnega odbora Krško: predsednik Lokovšek Mirko, predsednik okrajnega sodišča. Krško: tajnik Nunčič Stane, kmečki sin. Kr-5ko:	člani:	Bahor Matija, delavec,
Senovo: Vuča.jnik Alojz, ključavničar. Dobova: Papež Jože. kmečki sin. Sevnica; namestniki:	predsednika
Preskar Jože. čevlarjski pomočnik. Krško: tajnika Kodrič Milan kmet. Krška vas:	članov: Javorič Anton,
mehanik Rajhenbrug: Bostič MirKO. trgovski pomočnik. Krško:	Štritof
Ivan. delavec. Krško.
27.	Za okraj Novo mesto
na predlog okrajnega izvršilnega odbora Novo mesto: predsednik Pelrič Jože, član sodišča. Muhaber; tajnik Košir Jože. študent. Novo mesto: člani: Šuštar Jože, sodni nameščenec. Novo mesto: Počervina Franc, nameščenec, Novo mesto; Somrak Franc, kmet. Kal pri Prečni:	namestniki:
predesdnika Jazbinšek Avgust, železničar. Novo mesto: tajnika Avbelj Pavel, nameščenec. Novo mesto: članov:	Kralj	Jože, kmet. Gornje
Sušice: Kastelic Franc kmet, Birčna vas: Zupančič Alojz, krojač. Sandija - Novo mesto.
2S Za okraj Trebnje na
nrediog okrajnega izvršilnega ' odbora Trebnje: predsednik Bizjak Jože. član sodišča. Trebnje: tajnik Lekše Lojzka, kmečka hči, Trebnje; člani: Miklič Pavle. kmet. Iukovek, Tisu Rafael, rudar. Krmelj; Mirtič Miha. kmet. Brezova reber:	namestniki:
predsednika Černač Anton, delavec. Trebnje: tajnika Koračin Ant., kmečki sin. Mokronog:	članov:	Dollar
Lojzka, gospodinja, Trebnje: Žigman Tončka, uslužbenka. Trebnje; Kolenc Stane, nameščenec. Trebnje.
Ljubljana, dne 20. sept. 1946. KEBUPLIŠKA VOLIVKA KOMISIJA Tajnik:	Predsednik:
Stane KaTčif I. r. Žigon Alojz 1. r.
fennična baza v Postojni izpolnjuje svojo nalogo
V	okviru tehnične baze v Postojni deluje 7 obnovitvenih zadrug, ki so v delu m uspehih tesno povezane z delom baze. 'io so zadruge v Postojni, v Bukovju, v Hruševju, v Senožečah, v Prestranku, pri st. Petru in v Kosam. Težka in velika naloga baže in obnovitvenih zadrug je čim hitrejša in načrtna obnova porušenih in požganih domov. Ruševine, dediščina okupatorja, so skoraj v sleherni vasi na Klasu, na Pivki, v Brkinih, poa Nanosom m se vlečejo vse do Trsta in v Julijsko krajino; največ je za svobodo žrtvovala Primorska.
Tehnična baza v Postojni uspešno izpolnjuje svojo nalogo, čeprav so velike težave z dobavo materiala in primanjkuje prevoznih sredstev. Pod vodstvom tehnične baze je v okraju popolnoma obnovljenih dosedaj že 7 niš, delno jih je obnovljenih 24, popolnoma obnovljenih gospodarskih poslopij pa 28, delno obnovljenih pa 21. Nadalje je obnovljeno eno javno poslopje
Kakor vse ustanove, se je tudi Tehnična baza izkazala v trimesečnem Titovem tekmovanju. Viednost v obnovi storjenega dela med tekmovanjem znaša ld milijonov lir, od tega znaša vrednost storjenega prostovoljnega in brezplačnega dela pn-oližno 10 milijonov lir.
V	vodstvu baze delajo običajno po trije ljudje, vodja, njegov pomočnik in administratorka. Dolgo časa je bilo kolo njihovo edino prevozno sredstvo, ker pa je okraj velik, je bilo pomanjkanje motorja ovira njihovemu delu. To so čutile tudi obnovitvene zadruge in so od nakazanega jim kredita odstopile nekaj denarja tehnični bazi, da je kupila motor.
Naloga tehnične baze je, da skrbi za dobavo in prevoz materiala, za načrtno in hitro napredujočo obnovo v okraju in da posreduje čim več obnove s čim manjšimi stroški, še bolj kot v trimesečnem Titovem tekmovanju se bodo z organiziranjem prostovoljnega dela izkazali v te'-očem
tekmovanju za priključitev. Mnogo truda posvečajo načrtom. Za javna m večja gradbena dela izdeluje načrte Projektivni zavod na Oddelku za gradnje pri poverjeništvu za Slovensko Primorje, manjši načrti za gradnjo kmečkih hiš in gospodarskih poslopij pa so delo tehničnih baz. Pod oazo v Postojni spada več porušenih vasi m lepo število načrtov so že napravili. Posebno se je izkazal pri tem delu pomočnik tehničnega vodje tov. Jože Podboj, ki je tudi na terenu skoraj nepogrešljiv. Je domačin in s tehtnimi dokazi podpre načrte, ki predvidevajo regulacijo vasi in izboljšanje stanovanjskih pogojev v obnovljenih hišah. »Saj je težko dopovedovati nekaterim ljudem, včasih kdo le še hoče in hoče graditi po svoje, ko pa mu dokazujem prednost novega načina, se začne zanimat) za naše načrte«, pojasnjuje tov. Jože, ki zmeraj tiči v delu.
Tehnična baza v Postojni se bo v tekmovalnem načrtu za priključitev trdno držala gesla: »Stremeli bomo, da bo s čim manjšimi stroški storjenega mnogo obnovitvenega dela.«
žene iz Postojne so ooiskale Kranj in Bled
Mestna AFŽ Postojna je 13. septembra priredila izlet v Kranj in ua Bled. V Kranju je naše primorske iene pričakovalo veliko število ljudi ter manifestiralo za priključitev Primorske k Titovi Jugoslaviji. Postojnske žene so si ogledale vzorno urejeno. svetovno znano mlekarno. Obiskale so Prešernov in Jenkov grob ter se ustavile ob spomeniku bazoviških žrtev. Za partizanske sirote mladinskega doma so darovale 3509 din. Iz Kranja so krenile na Bled, kjer jih je poleg zastopnic AFŽ pozdravila tudi albanska mladinska delovna brigada, ki .po večmesečnem napornem delu na progi Brčko—Ba-noviči uživa prijeten oddih na Bledu. Po obisku na Bledu so se žene polne lepih vtisov vrnile v Postojno.
nHUÜ GUSFU1MKSTVO
Uspehi uvajanja delovnih norm
Zvezno linaustn.sko minisusuo je julija lani odredilo, nuj industrijska podjetja začnejo uvojati delovne norme. Že.eiio je s tem doseči troje: da se dvigne učinek dela m z n.l m proizvodnja, da se za-rudi večjega delovnega učinka znižajo proizva;a.oi stro-šKi na enoto izdelka in s tem izde.ek počen:, končno pa tudi. du se uvede merilo, po katerem bo mogoče delavčevo deio pravi.no nograditi. da se omogoči pridnemu in iznajdljivemu delavcu, da zasluži več kakor tisti, ki je do svojega dela brezbrižen. M mo lega je z uvajanjem delovnih norm hotelo, kar je nu.,na pos.edati. izboljšati delovno disciplino.
Vardar pa vprašanje uvedbe delovnih norm, to je takih norm, s katerimi dosežemo vse tri omenjene ■ciijfc, ni lahko vprašanje. V nekaterih podjetjih so delavci že pred vojno delali po normah. Takratne norme pa so bile postavljene pod vpbvccn delavčevega odpora, kj se .le zovedail. da ga hoče njegov dedođaja ec z uvedbo noim samo še bolj izkoriščati. Številna podjetja pa. zaradi zamotanosti in raznolikost: delovnih operacij, od katerh nekatere ne dopuščajo uvedbe norm, sploh še niso uvedla delovnih norm.
Za podjetja, ki so del&ia po de lovn;h normah že pred vojno, je ministrstvo odredilo, da morajo biti začetne norme enake tistim, ki so bile v veljavi 1. 1939. To je pomen.lo na eni strani, da morajo ta podjetja takoj dvigniti učinek dela na predvojno višino, na drug, strani pa, da ?o podjetja obvezana norme z izpopolnjevanjem organizacije dela dvigati tako. da bodo dosegle realno višino. Podjetjem, k,- pred vojno niso delala po normah, je bil poziv ministrstva pobuda. da začno takoj preučevati vprašanje uvedbe delovn:h norm in da jih po izvršenih pripravah tudi uvedejo.
Vprašanje uvajanja norm pa ni samo gospodarsko vprašanje, ni samo vprašanje rentabilnosti nekega podjetja, temveč tudi važno politično vprašanje. To je razvidno iz naslednjih dejstev. Delovni odnosi so dobili danes v našj novi državi popolnoma drug značaj, kakor so jih rineli v stari Jugoslaviji. Delovna norma je tisto merilo, ki nam danes omogoča pametno in gospodarno izkoristiti vse razpoložljive delovne sile za obnovo ;n dogradtev naše nove domovine. Pred vojno je pcmenida delovna norma ficnto, na kateri se je delavec beril proti izkoriščevalcem. Danes je delovna noima sredstvo, s katerim lahko vsak trenutek izmerimo povečanje uspehov našega truda. Danes je orožje v rokah delovnega ljudstva, je sredstvo, ki ustvarja kadre udarnikov, pionirjev nove družbe.
Iz vseh teh razlogov delavec ni zainteresiran na uvedbi delouiih norm žarno zato, ker si bo z nj:mi izboljšal svod zaslužek, temveč tudi zato. ker z njimi utrjuje oblast delovnega ljudstva in že priborjene pravice, ker z njimi usmerja naš razvoj k še večji in btvldši popolnosti. Uvajanje delovnih norm zato ni se.mo stvar podjetja, temveč tud,- stvar delavstva, ki mora gledati na ves problem s širokega, političnega obzorja. Zato je nujno 'prišlo do tega, da so se problema uvedbe delovnih norm, čim je bil sprožen, lotile tudi sindikalne or-goni.zacije. da se Je vprašanje uvajanja delovnih norm preučevalo s sodelovanjem tehničnih vedstey podjetij, sindikalnih organizacij, pa tudi s sodelovanjem delavskih zaupnikov iii najsposobnejših, naj izkušene jši-h delavcev.
Danes smo z uvajanjem delovnih noim že dcsegli uspehe, ki jih popolnoma opravičujejo. Poglejmo samo nekaj konkrete h podatkov iz poročil posameznih podjetij. Tovarna volnenih tkanin »Vunateks« v Majšperku je uvedla v svoji tkalnici prve delovne norme 1. avgusta letos. Norme so bile poslavjene s sodelovanjem uprave. sindikalne organizacije in vseh delavcev. Prvi uspeh je b>l, da se je proizvodnja v tkalnici zvišala za 50%. Dvignil,- so se tudi zas.užki delavstva. Visok skok poizvodnje po uvedbi delovnih norm jasno priča, da je moral bit; učinek dela prej na zelo nizki stopnji in da so se norme izkazale kot tisto pravično sredstvo, ki jo zadevo usmerilo v pravo smer. Tekstilna tovarna »Inteks« v Kranju, ki je uvedla delovne norme v tkalnici že oktobra, v predilnici pa januarja. je po zaslugi delovnih norm povečala proizvodnjo že za 15 % v primeri s proizvodnjo, ki je bila dosežena ob urni mezdi. Zaslužkj delavcev, ;ki_ so z de!cm po normah zelo zadovoljni, so se dvignil; za 25 %.
v opeaami v Košakih pri Mariboru, kjer so že spomladi uvedilj vse delovne norme, ki jih je mogoče uvesti v opekarski stroki, so dvignili proizvodnjo za 25 %, zaslužki deilav-cev pa so se dvignili za 20 %>. V tej opekami so že pred vojno delaii v aKordu. Delavci pa so z današnjim sistemom bolj zadovoljni, ker so spoznali, da n,- njegov namen, da bi delavca izkoriščali. Marljiv delavec je pred vojno zaslužili največ 10 do 15% nad osnovno mezdo, danes pa iahko zas.uži do 30 %. V apnenicah Antona Birotile v Kresnicah so uvedli delovne norme, kjer to dopušča vrsta dela. že novembra. Rezultat je, da dosežejo z njimi naijvišjo proizvodnjo, ki jo njihove naprave dovciljujejo. Po-več;n.je proizvodnje. večJa h/rost izdelovanja. izboljšanje zaslužkov je tudi rezutat uvedbe delovnih norm v tovarni kopit v Sevnici, kjer delajo žagarji, strugari; m brusači po de-.ovnih normah že od decembra-Uspešno so se obnesle delovne norme tudi v tovarni kovinskih izdelkov Lajovic v Ljubljani, kjer se je proizvodnja drugj mesec po uvedbi povečala za 57 %.
Vsi ti primeri in še mnogo drugih kažejo, da je z normami resnično mogoče doseči to, kar smo navedi; v uvodu Jasno Je. da je n odmiranje dela dobro le tedaj, kadar se uspehi pokažejo na vseh področjih in ne samo pri povišanju delavčeve mezde ali pa v absolutnem dvigu proizvodnje brez pocenitve izdelka. V takih primerih norme gotovo niso realne, kekor niso bile realne v primeih. ki smo jih še nedavno pogosto čitali, ko so delavci presegli postavljene norme za 60. 100, 120 in še več odstotkov. Zanimiv pr-imer nepravilno postav.jenih delovnih noim je ugoto-vila zvezna kontroVia krm; sij a pri pregledovanju dela naših premogovnikov. Dnevn; zaslužek rudarskega kopača v Trbovljah znaša 380 do 400 din, v bosanskih ručLniilrih 250 do 400 din, v Srbiji pa 250 do 500 din. Zaslužek 400 din je v bosansk h rudnikih zelo redek, med jem ko je v Trbovljah in nekaterih rudnikih Srbije skopaj reden pojav.
V teh rudnikih so norme nepravilno pcstavljene- Ker odpade od proizvajalnih stroškov na delavske ri nameščenske plače 60 do 70 % vseh stroškov, vpliva ta razlika v zaslužkih zelo na ceno premoga. V času, ko je zvezna kontrolna komisija to ugotovila, je znašala cena rjavega premoga Po ton; v Bosnj 460 do 500 din, najnižja cena v Sloveniji 553 do 692 din, ha Hrvatsskem 557 do 671 din in v Srbiji 590 do 665 din. Ugotovljene so bile tudi tako imenovane progresivne norme, ki danes ne ustrezajo in niso dopuščene. V premogovniku Vrbici v arand Jelovškim bazenu je bila postavljena kot norma za kopača, njegovega pomočnika in vozača 7 vagončkov dnevno. Srednje dobra skupina pa je z lahkoto dosegla 12 vagenčkov, dobra skupina celo 15 vagončkov dnevno. Osnovna dnevnica (za 7 vagončkov dnevno! je bila določena na 140 din, za 8 vagenčkov 160 d:n, za 9 vagončkov 190 din itd. da je pri 15 vagenčkih zaslužil kopač 500 d.n, njegov pomočnik 450 din, vozač pa 360 din. Tc£oe no:me stremijo samo za čim večjim zaslužkom delavca, ne dosežejo pa drugih ciljev in so zato v zvezi z vsem, kar smo že povedali, škodljive
Primer začetnih nerealnih norm nudi neko lesno podjetje v Sloveniji, kjer so se norme iz meseca v mesec izpreminjale- Noema za izde-lalavo pisalne mize Je v začetku znašaa 76 ur, kasneje pa se je znižala celo na 49 ur! Posledica je bila. da je cena za pisalno mizo, ki je še avgusta lani stala 4700 din, padla na 3410 d:n. Zaslužek delavca pa se kJub temu ni znižal.
Delovne norme so samo del naše o-ove organizacije dela. vendar najvažnejši del. Čiri te organizacije dela je koristiti vsemu delovnemu ljudstvu. Boljša organizacija dela nas bo kot celoto obogatela. Ce pa bo celote bolj bogata, bo imel tudi poedinec, neposredno ali pa posredno, od tega korist, ker bo deležen večjega deleža lega skupnega bogastva. Ali bo več zaslužil, ali pe si bo lahko za svoj zaslužek več kup-;!.
Za', o je nujno, da se za vprašanje realnih delovnih non.-n zanima vsak delavec. Vsak zaveden delavec bo stremel danes za tem, da prodre v jedro najmanjših delovnih operacij s ciljem, da jih poenostavi, skrajša ali spremeni z uvedbo novih naprav, novih metod dela. Jasno pa je. da se mora pri tem izogibat,- takih sredstev in načinov, ki delavca izčrpavajo. To pa b; bilo v nasprotju z duhom in cilji vseh naših teženj.
Oprostitev poljedelcev, zadrug in zadružnih zvez od splošnega davka na blagovni promet
Zvezni finančni minister je na podlagi 13. člena finančnega zakona v sporazumu s predsednikom Gospodarskega sveta in po odobritvi predsednika vlade izdal odredbo o oprostitvi poljedelcev, zadrug in zadružnih zvez od slpošnega davka na blagovni promet.
Splošnega davka na promet ne plačajo poljedelci in kmečke delovne zadruge glede prometa s svojimi osnovnimi pridelki iz vseh panog poljedelstva. Tega davka tudi ne plačajo zadruge in njih zveze glede medsebojnega blagovnega prometa. Zadruge pa so dolžne plačati davek na blagovni promet, ki ga opravljajo s svojimi člani potrošniki, z drugimi zadružnimi zvezami in njih zadruga-, mi ter z drugimi osebami in ustanovami.
Končno ne plača io splošnega davka na promet poljedelske zadruge vs^h oblik in njih zveze glede prodaje osnovnih poljedelskih pridelkov državnim odkupnim podjetje».
Za blagovni promet, ki je bil izvršen do dneva objave te odredbe (do 17. t. m.), so zadruge dolžne plačati splošni prometni davek le tedaj, če so ga kupcem posebej zaračunale poleg odobrene čiste cene in ga vsebuje odobrena kosmata cena blaga.
Prodaja železnih predmetov
Na podlagi uredbe o načrtni razdelitvi in potrošnji blaga je zvezni minister za trgovino in preskrbo izdal odredbo o načinu prodaje posameznih železnih predmetov.
Vsak potrošnik lahko kupi za svoje potrebe brez posebnega dovoljenja (nakaznice) in brez vpisa v nabavni list tele železne predmete: 1. podkovnike vseh oblik in velikosti; 2. primeže (ročne, paralelne in kovaške); 3. vse vrste svedrov razen električnih, ki se še nadalje izdajajo na nakaznice; 4. poljska kovaška ognjišča (poljske kovačnice); 5. dele za kolesa: špice, blatnike, balance, obroče, vilice, verige, zračne sesal-ke, sedeže, zavore, osi (sprednje, srednje in zadnje), ročaje, luči, zvonce in sprednje pesta. Prodajalci na drobno bodo dobivah to blago od iz-
Bloke so imele letos dober pridelek sena. Ker je marsikje drugje v Sloveniji zaradi pomladanske suše zelo nizek, bo Bloška planota prispevala s svojim,, viški, da bomo lažje prebroditi krizo zaradi pomanjkanja živinske krme. Bloke so se obvezale, da ga bodo oddale 700.000 kg, vsa Notranjska po 1,500.000 kg. S tem bodo razbremenile druge okrajp in okrožj-. Slika nam kaže delo pri stiskolnci sena v Novi vasi, od koder se seno potem odvaža na Rakek in naprej.
delovalca na dosedanji način, to je da se jim določi kontingent.
V prosto- prodajo se dajejo tile železni predmeti: t. ročne slamoreznice ža živinsko krmo vseh vrst (razen motornih); 2. robkalniki na ročni pogon; 3. ročni sadni mlini vseh vrst; 4. posteljno želez je.
Semenski pravilniki, ročni mlini za debelo mletje in lemeži za oko painike ne spadajo v načrtno razdelitev in jootrošnjo blaga ter so v prosti prodaji.
Predpisi o cenah ostanejo neizpre-menjeni.
Obisk poslanika Velike Britanije na mladinski progi
Eoe 18- seplembra je prišel v Brčko veleposlanik Vel. Brtaa.je v Jugoslaviji Charles Pieck y spremstvu treh članov veleposlaništva n obiskal mladinsko progo. Vetepcsian.ku je pekazal dela Rudolf Huj oner, načelnik uprave za gradnjo mladinske pro ge G. P-eck se je zadržal pri tunelu št. 12 ter v taborišču daruvarske brigade, kjer si je ogledal dela. Prisotni mladine; so gestern priredili prisrčen sprejem. Po skupnem kosilu v štabu mladinskih delovnih brigad si Je veleposlanik Pleck ogledati še dela na tretji sekciji, zvečer pa je prisfcvoval pri taboriščnem ognju moravske brigade
Naslednji dan se Je poslovni od mladih graditeljev mlad inske proge- V radiu »Mladinska proga« je mei govor pozdravil je mlad no in j: želel uspeha pri delu. Izrazil je veselje, da se mu Je nudila prilika, da je obiskal Mladinsko progo, zahvaljujoč se naši vladi n maršalu Titu- Izraz'! je svoje občudovanje nad vaTkria de'c m mladine.
Zahvala podmlatikarjev Rdečega križa Irski In Ameriki
Podmladkarji Slovenskega Rdečega križa se zahvaljujejo za darove, ki so jih poslali joodmiadkarji Irskega in Ameriškega Rdečega križa. Poleg pisem so poslali v Ameriko 10 albumov, od katerih je bil rajlepši album bežigrajskih podmladkariev s slikami iz italijanske in nemške okupacije, s slikami iz partizanskega življenja in z risbami, v katerih je mladina na svojstven način orisala hoj partizanov za osvoboditev naše zemlje. Na koncu so podmladkarji zbrali slike o delitvi pošiljk, ki «o jih poslali podmladkarji Ameriškega Rdečega križa Skupno so naši podmladkarji doslej poslali 1350 zahvalnih pisem podmladkarjem Irskega in Ameriškega Rdečega križa
Okt c
o začetku poizvedb zaradi ustanovitve nove zemljiške knji sre za katastrsko občino
HINJE v sodnem okraju Novo mesto
Z 8. 10- 1946. se začno poizvedbe zaradi ustanovitve note zemljiške knjige za kat. občino Hinje. k; je bila po vojnih dogodkih uničena Poizvedbe bodo vsak delavnik od 8- do 16. ure v Selo-Hinje na krajevnem ljudskem odboru-
K poizvedbam naj pridejo vsi posestniki, hipotekarni upniki in vse osebe, ki imajo pravno korist od tega. da se poizvedo lastninske pravice ali da se ugotovi istovetnost sedanjih označb parcel s prejšnjimi označbami; navajati smejo vse, kar utegne služiti za to, da se pojasni stanje stvari in da se očuvajo njihove pravice.
Tisti, ki ima.io na teh zemljiščih ali na na njihovih delih zastavne, služnostne ali druge pravice, prikladne za knjižni vpis, naj jih prijavijo, če želijo, da se vpišejo v novo zemljiško knjigo kot stara bremena. V prijavah je treba točno navesti pravico in vrstni red, ki se za njo zahteva in tudi zemljiškoknjižne vložke, v katerih naj se izvrši vpis- izvesti je treba tudi, na kaj se opira prijavljena pravica in na kaj zahtevani vrstni red. Prijavna dolžnost v ničemer ne izpreminja to. da je pravica, ki jo je treba prijaviti, morda očitna iz kakšne listine, ki je že pri sodišču, ali iz kake sodne rešitve itd. Edino pravico in dejstva. za katere so upravičenci že vložili prošnje, prijave ali listine glede na razglas ministrstva za pravosodje z dne 12. 6: 1946-, Uradni list LRS z dne 26. 6. 1946, št- 196/44, se bodo upoštevale uradno in jih zato ni treba znova prijavljati. Prijave se morajo podati pismeno ali ustno na zapisnik pri okrajnem sodišču v Novem mestu, soba št. 12., priti-, do dne 5. oktobra 1946. Od tega dne dalje pa na kraju poslovanja v Sela-Hinje na krajevnem ljudskem odboru-
Posestniki zemljišč in drugi upravičenci morajo prinesti k poizvedbam ali priložiti svojim prijavam v izvirniku ali v prepisu vse spise, izpiske iz zemljiško knjige, sodne odločbe ali druge listine, kolikor so potrebne za obnovitev zemljiške knjige in kolikor jih imajo oni ali njihovi zastopniki.
Razgrnjeni bodo vsakomur v vpogled posestni listi, seznami parcel lastnikov in zemljiškoknjižne mape od 8- lft- do 22. 10. 1946 dalje na kraja poslovanja v Sela-Hinje.	204&-fk
K STRAN
SLOVENSKI
POROČEVALEC
ST. 222 / NEDELJA 22. SEPTEMBEA1948
★
Izdajalci priznavajo svoje ovaduško delo
Obtoženi narodni izdajalci in sodelavci okupatorja pred sodiščem .	v Novem mestu
PO SPORAZUMU
med redakcijama »Ljudske pravice«: in »Slovenskega poročevalca« bo od 23. septembra 1946 izhajala »Ljudska pravica« tudi ob ponedeljkih, zato pa ne bo izhajala ob petkih. — »Slovenski poročevalec« bo izhajal kot doslej.
Upravi obeh dnevnikov sta se dogovorili, da lahko naročniki »Slovenskega poročevalca« naročijo ponedeljsko izdajo »Ljudske pravice«, naročniki »Ljudske pravice« pa petkovo izdajo »Slovenskega poročevalca« za mesečno naročnino 8 din.
Uprava »Slovenskega poročevalca«.
Novo mestg, 21. sept.
Kmalu po 7. zjutraj se je pred no-vomešlcm okrožnim sodiščem nadaljevala razprava proti 9 obtožencem, narodnim izdajalcem in sodelavcem Okupatorja.
Najprej Je bil zaslišan kaplan Klančar. ki ga je vprašal predsednik sodišča.. s kom je imel zveze med svojim skrivanjem.
Obtoženec je pojasnil, da z nikomur in da je njegova sestra slučajno govorila s Prijateljevo v Novem mestu, k; je deja>, da bo najbrže priložnost iti preko meje.
Nato se je pričelo zasliševanje duhovnika Antona Kovačiča.
Na predsednikovo vpraš3nj.e. če se čuti krivega, je odgovoril da se čuti krivega, kar se tiče .njegovega delovanja v Kmečki pisarni, m je izjavil, da se je opredelil za domobransko smer pod vplivom visoke duhovšč ne-
Glede nagovarjanja fantov za vstop v MVAC in k domobrancem priznava, da je italijanskemu komandantu v Mirni peči predlagal Pelka Franoiä za poveljnika bele garde v Mani peči,
Na vprašanje javnega tožilca., kako je bilo z vzpodbujanjem belogardistov o priliki celodnevnega čiščenja, naj pobijejo čim več partizanov, je obtoženec izjavil, da kaj takega n; dejal, češ, da ima navado reči: Srečno pojdite, pa dobro hodite! (Smeh v dvorani.)
Predsednik ga je nato vpraša!, zakaj je trgovcu Remicu grozil z represalijami. če bo še podpiral partizane.
Obtoženec je odgovor1!, oa Je Remicu samo dobrohotno to govoril, češ, da vedo njegovi nasprotniki za vse datume, kdaj je kakšno stvar poslal partizanom.
O pobegu iz Mirne peči v Novo mesto pravd Kovačič, da se Je hote] umakniti na varno pred Nemci-
Tožilec: Zaščito pred Nemci ste iskali pri Nemcih in se jim potem celo udinjali v Kmečki pisarni! (Smeh.)
Glede prepustnic čez mejo in podpor, ki jih je izdajala Kmečka pisar, ca. je obtoženec obširno pojasnjeval postopek, kako so jih izdajali. V glavnem je bila merodajna za izstavitev propustni« knjiga »N«, pr; sestavi katere ie obtoženec tudi sam sodeloval.
Nadalje je obtoženi Kovačič priznal, da je sodeloval pri seznamu, v katerem se je označevala politična pripadnost prebivalstva. Ta spisek je bil podlaga za vse dcmobrsr.ske poboje in presekucije. Na njegovi osnovi So bili pobiti Cesar ,o Scmrak na Velikem Kalu ter Klemenčič na Go-lobinjeku, Jože Koši'3! iz Mirite peči ps. je bil v- zaporu tako mučen, da Je zaradi posledic umri. Mnogo ljudi so odpeljali v nemška uničevalna taborišča.
O delu Kmečke pisarne je obtoženec, ki je opravljal posle blagajnika, izpovedal, da Je pisarna nakazovale ßtanovanja beg.Jncev v prostorih družin, ki so bile na pobudo Informativne pisarne, katera je bila v tesni zvezi s Kmečko pisarno, zaradi simpatij do osvobodilnega gibanja izgnane jz mesta.
Predsednik je vprašal obtoženca, zakaj je o prilik; internacije njegove 6estre grozil Ljudem in jih dal zaradi tega tud; nekaj zapreti-
Obtoženec se je izmikal točnemu odgovoru in je tajil, da je bil pri zaslišanju internirancev v novomeškem zaporu, nakar mu je predsednik sodišča prebral izjavo Kužnika Jožeta, s katerim Je Kovačič govoril pred zaskševalno celico na sodišču.
Tožilec: Alj je bilo vaše delo borba za obrambo vere?
Obt.: Ne.
S tem je bilo zasliševanje obtoženega Kovačiča, končano.
Naslednji obtožnec župnik v Št-Petru Pahulje Franc je na predsednikovo vprašanje, če se čuti krivega, izjavil, da Je v smislu obtožnice delno kriv protidjudskega delovanja.
Predsednik:	Ali ste dela'i spiske
prebivalstva o politični pripadnosti?
Obt.: Samo popravljal sem Jih.
Preds.: Ali ste vedeli za številčno šifriranje in sezname?
Obt-: Vedel sem, kaj pomenijo številke.
Tožilec: KJe ste dobili ta pojasnila in napotke?
Obt.; V Informacijski pisarni.
Predsedn ic je nato prebral obširne sezname in izdajalske pripombe obtoženca, ne- podlagi katerih sta bili poslani v nemško internacijo June Anica in Krašovčeva hči. Medved Ani pa so domobranci požgali domačijo in odpeljali živino. Mnogo drugih je bito aretiranih- in so jih potem mučili v zaporu-
Tožilec: Ali Je to delo, ki spada v duhovniški poklic?
Obt.: Ne.
Tož.: Kakšno delo je bilo potem to?
Obt.: Vohunsko.
Predsednik je vprašal obtoženca, ie to popisal resolucijo, namenjeno poveljništ-vu slovenskega d-cenobratn-stva v Ljubljani, v kat er se zahteva Interniranje in poostren teror n«d
pristaši narodno osvobodilnega gibanja.
Obtoženec je priznal, da je spomenico podpisal-
Tožilec:	Ali je bil poziv na borbo
protj partizanom opravilo v duhu vere?
Obt.: Ne.
Tožilec: Ali je bila vaša borba nar perjena proti OF ali komunizmu?
Obt.: Proti OF.
Nato je bita prebrana resolucija, namenjena poveljništvu »Slovenskega domobranstva«, ki jo je obtoženec sopodpisal.
Vmes je javni tožilec postavil nekaj vprašanj, na katera je obtoženi župnik Pahulje priznal, da je bil z resolucijo poveljništvu »Slovenskega domobranstva« podan poziv za. izvajanje nasilja nad prebivalstvom in da je bila največia krivda za borbo proti osvobodilnemu gibanju na strani protiljudskih duhovnikov.
Zasliševanje obtoženega župnika Pahulje je bilo s tem končano.
Po desetminutnem odmoru je bil zaslišan obtoženi trgovec Miha Lah.
Preds-: Ali ste bil; organizator bele garde?
Obt.: Ne, organizirala sta Jo moja brata.
Preds.: V preiskavi ste izjavili, da so bili sestanki pri vas.
Obt-: Bili so v gostilniškem lokalu, vendar nisem sodeloval. Vem samo toliko kolikor sem slučajno slišal.
Glede dezerterstva od partizanov, ki ga mu obtožnica očita, je obtoženec izjavil, da je prvič dezertiral zaradi bolezni, drugič pa je po tridnevnem dopustu, ko mu Je žena rodila, samovoljno ostal dema, odkoder Je pobegni! v Novo mesto, kjer je potem de Vi v glavarstvu in v Informativni pisarni ter za svojo občino zbiral in dajal podatke o pristaših narodno osvobodilnega gibanja.
Sledilo je zasliševanje obtožene Marije Kocjanove.
Na predsednikovo vprašanje, če se čuti krivo, je obtoženka odgovorila; Sem.
Tož.: Kako je bila organizirana obveščevalna mreža?
Obt.: Po ulicah in krajih.
Tož-: Kdo so bil; zaupniki za posamezne ulice in kraje?
Obi.: Za dr. Bežkovo ulico sem bi. la jaz, za ostale P‘a ne vem točno.
Nato je obtoženka naštela dolgo vrsto ljudi, ki so dajali Nemcem po datke o politični usmerjenosti meščanov, potrdila pa je tudi, da so informacije prinašali »na-rosnostnemu referatu« soobtoženi Fotuna. Klančar, Kovačič i-n drugi-
Poslušalci v dvorani so hoteli za vsak kraj zvedeti ovaduhe, ki jih je obtoženka skesano po imenih navajala.
Na predsednikovo vprašanje, kdaj #e je vrnila s Koroške, je Kocjanova odgovorila, da se Je vrnila po enem tednu. Nato je pojasnila, da je b’-la do letošnjega marca doma, nakar je odšla v Ljubljano.
Preds-: Kaj ste delali pri karmeličankah r Ljubljani?
Obt.:	Hotela sem ostat; v samo-
stanu.
Tož.: Kdo je kriv vašega protiljud-skega ovaduškega delovanja?
Obt-: Kaplan Babnik.
Tož.: Ali je bil Babnik pošten duhovnik?
Obt.: Zdi se mi, da nj bil pošten.
Tož-: Ali je bilo njegovo početje izdajalsko?
Obt.: Da.
Nato Je bil zaslišan obtoženec Karel Lindič. Ko ga je predsednik vprašal, če se čuti krivega, je odgovoril, da Je delno kriv, v kolikor je bil elan n sodelavec Informativne pisarne.
Tož.: Potem ste krivi vsega, kar ste izvršili o-vaduških in izdajalskih postov.
Preds.: Kdo vas je zavedel na to izdajalsko pot?
Obt-: Kaplan Babnik.
Tož.: Kdo pa je kriv. da sta bila na podlagi vaših informacij ubita Kora-čin Marija in Žnidaršič Lado iz Ra-dulj. Taborski Julka pe poslana v internacijo?
Obt: Kaplan Babnik, ki me je uvedel v delo Informativne pisarne in posredno v ovaduštvo.
Za-dnj; obtoženec Brajer Franc je na predsednikovo vprašanje glede krivde odgovoril, da se čuti delno krivega.
Preds.: AÜ ste dajali Informativni Pisarni poročila iz železniške kurilnice?
Obt.: Samo tedaj, kadar sem prišel po dovoljenja in me ie profesor Bajuk izpraševal o razmerah v kurilnici.
Predsednik je nato prebral celo vrsto ovadb o uslužbencih železniške kurilnice, ki jih je obtoženi Brajer dal Informativni pisarni.
Pod težo dokazov je obtoženec nato obotavljaje priznal, da je izdajal svoje tovariše.
S tem je bito ob pol 14. končano zasliševanje obtožencev ter je bila razprava prekinjena za dve ari, nakar je sledil dokazni postopek.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Nedelja, 22. septembra — Mavricij. Ponedeljek, 23. septembra — Tekla. Torek. 24. septembra — Marija Dev. reš. ujetnikov. Gerard
SPOMINSKI DNEVI
23. septembra 1342. — Sestreljen, prvi nemški bombnik na Slovenskem.
23. septembra 1944. — Razširitev Izvršnega odbora OF
DEŽURNE LEKARNE Danes: Lekarna Leus tek. Resljeva cesta št. 1, lekarna Komotar. Vič. Tržaška cesta.
Jutri: Druga državna, lekarna. Dunajska cesta 6. lekarna Hočevar. Celovška cesta št. 62.
Nedeljsko	dežurno	zdravniško	službo	v
Ljubljani vrši do ponedeljka do 6. zjutraj dr. Ciber Franc, Železnikar jeva št. 20. tel. št. 36-41.
Nedeljsko	dežurno	zdravniško	službo	v
Celju vrši do ponedeljka do	8. zjutraj
dr. Čerin J.. Cankarjeva ulica št. 9. Nedeljsko	dežurno	zdravniško	službo	v
Mariboru vrši do {ponedeljka do 8. zjutraj dr. Pertl Eman. Strossmayerjeva ulica št. 28.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
OPERA
Nedelja, 22. septembra ob 20.: Verdi: TRAV 1 A T A. GOSTOVANJE ZLATE G JUNG JEN AC. Izven.
Nedelja, 22. septembra ob 11.: Spominska svečanost cb 100 letnici rojstva Svetozarja Markoviča. Priredi Društvo slovenskih književnikom
Ojwzarjamo na gostovanje Zlate Gjun-gjenac v današnji uprizoritvi Verdijeve TRAVI ATE. Dirigent: D. Zebre, režija E. Frelih, koreograf ing. P. Golovin, scena ing. arh Franz-
Pevska tekma bo v nedeljo, 29. t- m. ob 15. uri pop. v opernem gledališču. Isti dan bo ob 11. uri v Operi interna preizkušnja prijavljenih pevcev. Prijave pismene ali osebne, sprejema tajništvo Opere-
Uprava SNG v Ljbljanl sporoča, da bo v prihodnjih dneh razpisan abonma za občinstvo, ki se ni aboniralo potom sindikata.
DRŽAVNI KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA UNION:	Sovjetski barvni
film »Kameniti cvet.« tednik. Predstave ob 15.. 17., 19. In 21. uri. MATICA: švedski film »Marija Luiza«. tednik. Predstave ob 15. 17. 19. in 21. uri. SLOGA: Zaprto. KODELJEVO:	Zaprto. LETNI
KINO TIVOLI:	Ameriški film »Mali
oglas*, tednik. Predstave ob 19.30 in 21. uri. KINO »LJUDSKE PROSVETE« Št. Vid Sovjetski film »Dnevi in noči«. Predstave: ob 6. in 8.
MARIBOR — ESPLANADE: Sovjetski film »Zdravstvuj Moskva«, tednik. GRAJSKI: Ameriški film »Trije bratje«, tednik. LETNI KINO: Zaprto.
CELJE — METROPOL:	češki film »Pri
petih vevericah«, tednik. DOM: Ameriški film »Melodija zvezd«, tednik.
KRANJ: Sovjetski film »Cirkus«, tednik. PTUJ: Ameriški film »Nepričakovani oče«, tednik.
PROSLAVO
SVETOZARJA MARKOVIČA
priredi Četrtni odbor OF-eenter v ponedeljek, dne 23. 9. 194fi. v Mali filharmonični dvorani (kino Matica) ob 20. uri. Sodelujejo: Oton Župančič, Janez Logar, Rusa Bojčeva, Friderik Lupša, Franc Prus, Salonski orkester kuiturno-umetni-Škega društva poštnih uslužbencev (dirigent M. Nagode, pevske točke spremlja pri klavirju Samo Hubad).
Spored: 1. Emil Piti: Slovanska overtu-ra — igra orkester; 2. O Svetozarju Markoviču — govori tov. Janez Logar: 3. Prešern: Zdravljica, Župančič: Kovaška, Pesem od zapada — recitira pesnik Oton Župančič:^ 4. Solospev: poje sopranistka Ruša Bojčeva: 5. Kajuh: Kmetova pesem, Igo Gruden: Naskok — recitira Franc Prus; 6- Solospev — poje basist Friderik Lupša; 7. Benjamin Godard: Berceuse de Jocelyn- — Vstop prosti
Poziv upravičencem do otroških doklad!
Ob »pričetku novega šolskega leta naj se vsi oni, ki prejemajo otroške doklade od Federalnega zavoda za socialno zavarovanje v Sloveniji, predložijo tekom sept. 1946 za svoje otroke stare preko 14 let. ki obiskujejo šolo (osnovno ali srednjo), potrdilo o obiskovanju šole v šolskem letu 1946/1947. Kdor ne bo predložil potrdila . mu prestane pravica do otroških doklad z 31. septembrom 1946 za otroke, ki so dopolnili 14. leto	2042-n
Vsem brigadirjem II. Univerzitetne delovne brigade »Pepeta Zornade-Frenka«! Interna razstava vseh fotografij naše brigade bo od 23. do 30. septembra v bal. konski dvorani univerze od 8. do 19. ure Fotografije je možno naročiti proti plačilu v naprej vsak dan od 11.30 do 12.30 ure v sekretarijatu LŠM pri tov. Dolničar Silvi.	2046-n
Zdravstvena kolonija Predvor pri Kranju se vrne v Ljubljano v sredo, 25. septembra dopoldne. Delegati KLO iz Maribora, Novega mesta. Črnomlja. Kočevja, Gr osuplja in ljubljanske okolice, kakor tudi starši ljubljanskih otrok naj pridejo po otroke v sredo. 25. t. m. zjutraj na šolsko polikliniko v Ljubljani. Aškerčeva ulica 26.
Zbiralci bukovega žira pozor! Posloval, nice ljubljanske NAFROZE, št. Vid. Brezovica. Dev. M. v Polju. Dobrova. Ježica, Sv. Jakob in Bleiweisova cesta prevzemajo žir od zbiralcev in posl ju jejo v ta namen tudi ob nedeljah popoidne od 17. do 21. ure. Na ta način lhhko zbiralci žir takoj oddajo, in jim bo s tem zelo us tre. ženo.
Prirodoslovno društvo vljudno sporoča, da bodo odslej uradne ure (društvene za. deve. uprava Proteusa) ob ponedeljkih, sredah hin petkih od 17. do 18. (šent-peterska vojašnica. I. nadstropje levo, soba 16). Prihodnje dni izide 1. številka IX. letnika Proteusa. Vse nove prijatelje lista vabimo, naj sporoče svoj točen na. slov; stare naročnike, ki še niso poravnali naročnine, pa prosimo, da to čimprej store, ker jim sicer časopisa ne bi mogli več pošiljati.
Zahvala. Invalidi Invalidskega doma IV. Armije v Ljubljani se naj lepše zahvaljujemo Sindikalni podružnici tekstilne tovarne »SEKOTEKS« za prostovoljni pri. spevek 1872 din. ki smo ga prejeli na podlagi sklepa odbora Sindikalne podružnice »SEKOTEKS« z dne 19. septembra 1946.
Državna Zobotehnična srednja šola v Ljubljani opozarja kandidate, ki reflektiralo na dijaški dom da morajo prinesti s seboj vso potrebno posteljno opremo.
Vsi. ki nameravajo vzeti v najem dele zemljišč, ki jih upravlja ČLO — Center, naj vložijo pri ČLO — Center prošnje, kolkovane z 10 din najkasneje do 2. oktobra t. 1. V poštev pridejo zemljišča na Podrožniškem bloku, parcele na Mirju, na Križanskem svetu'. Vrt ob Nunski ulici zaradi regulacijskega načrta, ne pride več v poštev za obdelavo. ČLO — Center
»Ljudska plesna šola« — Sv. Petra nasip št. 37. nudi delovnemu ljudstvu najboljši pouk v narodnih in družabnih plesih ter lepem tovariško-družabnem vedenju. Posebni začetniški in nadaljevalni tečaji. Informacije dnevno od 17. do 21. Poučuje mojster Jenko.	2050_n
Poenoteno knjigovodstvo s praktičnimi primeri kalkulacije in vsemi navodili poučujemo posamezno tudi ob večernih urah. Pričetek takoj. Informacije- Specialni zasebni pouk. Domobranska ulica št. 15.	2052-n
Pouk knjigovodstva, stenografije stro. .iepisja itd. za začetnike po uspešni metodi do popolne izvežbanosti. Primeri iz pisarniške prakse. Izbira predmeta po želji. Ure dopoldne, popoldne ali zvečer dogovorno. Informacije: Specialni zasebni individualni pouk. Domobranska 15.	2053-n
Ruščino in angleščino za začetnike poučujemo posamezno po uspešni metodi dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Informacije: Specialni zasebni individualni pouk. Domobranska 15.	2054-n
Strojepisni pouk po specialni najupeš-nejši metodi s spisovanjem raznovrstnih pisarniških del s posebnim ozirom na pravopis ln vzorno ohiiko izdelkov. Na razpolago stroji raznih sistemov. Praktično znanje za vsako javno ali zasebno službo. Uspeh zajamčen. Ure dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Informacije: Specialni zasebni individualni pouk. Domobranska št. 15. (Vodi ravnatelj Christof Drago).	2055-n
Pevski zbor hišnih pomočnic obvešča vse članice in vse pomočnice, da so redne pevske vaje 22. t. m. v Domu sindikatov. Miklošičeva 22/EE. nadstropje soba št. 30. ob 15.	2051-n
V	poizvedovalno-informacijskem odseku Rdečega križa Slovenije, Ljubljana. Ma_ rijin trg 5. naj se javijo osebno ali pismeno sledeče osebe ali njih svojci: Mihelič Šime, ing. Maier, Vugrinjac Tomo ter oseba, ki ima v oskrbi otroka Jožo Kustura, rojenega 1935. v Rogatici pri Sarajevu; nadalje naj se javijo svojci pok. Jordan Jožeta, Lubeč Valentina. Beguš Albina, Peklaj Jovana, Gorski * Mihajla. Raška Agneze. Franko Johana. Kolander Ludvika. Mac^n ali Marn Franca. Kruljac Jožefa. Pogačar Jožefa. Malnar Valentina. Stipe Vidota. Kostelnik Mihajla, Podboj Franca. Krajuč Gotfrieda, Anžič Alojzija in Kovačevič Dionizija. — Končno naj dvignejo istotam zapuščinske predmete svojci sledečih padlih borcev: Filipoviča Vaša. komandanta XVIII. divizije. Poljanca Jurija. Tekavca Jakoba. Majdama Milana. Knpana Marjana. Grižona Matije, Polončka Jožeta. Predola, Jožeta. Modica Petra, Fabjana Ludvika. Zidarja Franca. Žaklja Valentina. Dodiča Jožeta. Benčiča Viktorja. Ravnikarja I.. Bohrmana Vilita. Trčka Jožeta. Tomažiča Ivana. Plahute Vinka. Planinca Juleta. Janežiča Štefana in Gerbca Rudolfa.
Opozorilo. Uprava cest pri MLO — okrožno mesto Ljubljana, obvešča vse voznike in šoferje, da bo črno vaška cesta v času od 21. septembra do 14. oktobra t. 1. za tranzitni vozni promet zaprta, ker se gradi most Čez šalčkov ja-lek. Za tranzitni promet Ljubljana—Podpeč se naj uporablja cesta Ljubljana—Ig— Podpeč. TU 1097
Oddelek za notranje zadeve ljubljanskega okrožja se je preselil v nove prostore: Cigaletova ul. št. 3/1.. telefon številka 32-39. 2038-n
Vsem zobozdravstvenim delavcem in članom sindikata podružnice. V petek dne 27. t. m. bo množični sestanek s strokovnim predavanjem v Pokojninskem zavodu. Gajeva 9. Začetek točno ob 20. uri. Za. člane sindikata udeležba obvezna. 2039-n
V	jeseni ob pospravljanju poljskih pridelkov, nabiranju žira itd. je velika potreba in povpraševanje po vrečah.
Naproze in trgovska podjetja naj zato VREČE pravočasno in v zadostni količini naroče pri
„Usteks-u“ v Ljubljani
ali pri podružnici
„Usteks-a“ v Mariboru
Tečaj o negi in prehrani dojenčka se
prične v ponedeljek dne 23. t. m. ob 16. uri v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in deoe v Ljubljani. Lipičeva ul. 3. Prijave sprejema uprava zavoda še v ponedeljek dopoldne med uradnimi urami tudi_ telefonično. (Tel. št. 29-71.) 2040 n
Drž. šola za žensko domačo obrt v Ljubljani, Lingarjeva ni. 4, vabi vse interesen tke za ženska ročna dela, predvsem vezilje in ročne pletilje, da se udeležijo sestanka, ki bo na imenovani šoli dne 25. septembra ob 17. uri. — Namen tega sestanka je organiziranje načrtnega izdelovanja ženskih ročnih del po originalnih zamislih in pristnih narodnih vzorcih ter razdelitev pripravljalnih del.
Sadjarska razstava v Velenju. V nedeljo je otvortev sadjarske razstave v Velenju. Lj udstvo šaleške. Slovenj gradske in Savinjske doline, zadruge, šole in vse. ki se zanimajo za priznano sadje naših krajev, vabimo na to prvo sadjarsko razstavo v celjskem okrožju, j Danes vsi v Kozarje k »Dolgemu mostu« Ob ],i*2 uri velika gasilska vaja po vaji prosta zabava! Za dobro kapljivo in je dačo preskrbljeno.	2017-n
Stenografija — V kratkem času si pri nas praktično pridobite spretnost v steni-grafiji. ki je potrebna za vsako boljšo službo. Prijave, pojasnila: »Instrukcije« Kongresni trg 2/II. tel. 23_91.	2047-n
Strojepisje — V kratkem času Vas dobro usposobimo za nastop službe. Zberete si lahko za Vas najprikladnejše učne ure dopoldne. popoldne, zvečer. Prijave, pojasnila: »Instrukcije« Kongresni trg 2/II. tel. št. 2.3-91.	2048-n
poenoteno knjigovodstvo za začetnike in praktike prične takoj. Naši predavatelji, komercijalisti. Vam v prosti debati pojasnijo še tako komplicirane slučaje iz prakse ter Vam individualno pokažejo, kako najracionalnejše premagate svoje knjigovodske težave. Prijave, poja-snila »Instrukcije«, Kongresni trg 2/II. telefon št. 23_91.	2049-n
SLUŽBENE OBJAVE
POTROŠNIKOM TEKOČIH GORIV
Vabimo vse potrošnike tekočih goriv in maziv, da večje količine tekočih goriv in mazil prevzamejo pri državnem podjetju Jugopetrol postopno tekom meseca ali v sporazumu z direkcijo, a uikakor ne naenkrat v zadnjih dnevih kontingenta, ker je tehnično nemogoče organizirati redno preskrbo, če se hkrati pojavi velik naval potrošnikov. Taka motnja lahko dovede celo do nevarnega zastoja v preskrbi s tekočimi gorivi.
V	zvezi s tem sporočamo vsem potrošnikom, da bo drž. podjetje Jugopetrol izdajalo v času med 5. in 10. v mesecu samo količine tek. goriv in mazil, manjših od 400 litrov. Vse večje količine morajo potrošniki dvigniti že prej, t- j- pred
5-	v mesecu, toda po predhodnem sporazumu z direkcijo Jugopetrola.
(Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo vlade LRS — V. št. 4604/1/46.)
POSTOPEK GLEDE NABAVE SOLI ZA INDUSTRIJSKE SVRHE
Vsa industrijska podjetja, ki v svoji proizvodnji rabijo sol, se morajo v bodoče za nakazilo te soli obračati z vlogami na ministrstvo za trgovino in preskrbo LR Slovenije, preko ministrstva za industrijo in rudarstvo LR Slovenije, ki oceni in potrdi upravičenost predloženih prošenj. Na podlagi teh potrdil ali odobren.) izdaja ministrstvo trgovine in preskrbe dovolilnice za nakup zaprošene količine industrijske soli.
V	kolikor gre za manjše, ne vagonske količine, bo sol izdana iz najbližjega skladišča soli Navoda in sicer franko skladišče. brez embalaže, to je raztreseno. V kolikor bodo pa zaprošene vagonske količine. bo sol izdana ali iz Solarske baze v Ljubljani (Tobačna tovarna) ali pa iz neke solarne, kar bo v vsakem primeru odločilo ministrstvo trgovine in preskrbe FLRJ- V tem slučaju se izdaja sol franko natovorjeno prevozno sredstvo, brez embalaže-
Plačilo soli za industrijske namene se ne vrši več na dosedanji način, t. j. na čekovni račun bivše uprave državnih monopolov v Beogradu štev. 50-305. V bodoče polagajo kupci ustrezno kupnino direkciji Navoda (Ljubljana) v primeru, da je sol izdana iz Solarske baze v Ljublja-,ni ali pa podružnicam Navoda, če je sol izdana iz neke podružnice Navoda. Cena soli v obeh primerih je 4 din za 1 kg.
Naprošajo se zainteresirana podjetja, da vedno pravočasno, še pred izčrpanjem zalog predlože prošnje za nakazilo soli za industrijske svrbe-
(Iz pisarne ministrstva trgovine in preskrbe vlade LRS.)
POZIV!
Drž. babiška šola v Ljubljani
poziva spodaj Imenovane tovarišice, da se zglase 1. oktobra 1946. zjutraj v Ljubljani. šlajmerjeva ulica št. 3 (Porodnišnica) zaradi sprejemnega izpita in zdravniškega pregleda:
Bizant Olga, par. Hren, Zg. Gameljne. Bradač Angela,. Poljane, čurič Ivanka. Ljubljana. Fernus Valerija. Ljubljana, Franz Jožefa, Celje, Gerdej Marjeta, Me-
žica. Grilec Alojzija. Celje, Hribar Jožefa, Dobletina-Mozirje. Jereb Marija. Spodnja Ložnica-Slov. Bistrica.' Klun Ljudmila, Zamostec. Kraševec Danica. Nova vas pri Rakeku. Leskovec Marija. Gorenja vas. Lipovec Ana. Velenje. Marolt Ida, Stara vas pri Velenju, Omerzu Slavka. Blanca. Poljanšek Ana. Loke pri Kamniku. Potočnik Gretica. Lobnica pri Rušah. Radojčič Jelena, Novo mesto. Re-holc Angela, Mokronog, Skube Karolina. Črnomelj. Smolej Marija. Kranjska gora. Stopar Marija. Bolovo-Sv. Jedert nad Laškem. Šparovec Ivana. Lipnica pri Podnartu. Vesel Vera, Žerovnica-Rakek. Vi. lar Franja, Vel. Lašče. Vudler Irena. Sv. Trojica v Slov. goricah. Zakrajšek Štefka, Lačja vas-Mozirje. šele potem se bo odločilo, ali bodo kandidatinje spre. jete v Babiško šolo ali- ne.
NATEČAJ ZA PRVI SLOVENSKI UMETNIŠKI FILM.
»Triglav« film je razpisal natečaj za prvi slovenski celovečerni umetniški film in povabil nekai naših literarnih delavcev k sodelovanju. Nagrade: 15.000. 10.000 in 5000 din. Razsodišče? Predsednik Josip Vidmar, prof. F. Koblar. Josip Ribičič, Dušan Pirjevec, dr. Anton Melik. Samo Hubad, inž. arh. Bojan Stupica. Termin: do 29. novembra 1946. Geslo: trištevilčno število. Naslov v zaprti kuvertič Scenarij, po katerem bo film posnet, bo honoriran posebej (40—50.000 din), a šele, ko ga bo avtor predelal z režiserjem v knjigo snemanja. — Kdor se zanima, naj se zglasi pri »Triglav« filmu. Ljubljana. Gre. gorčiceva 27/LV.
PRESKRBA
ŽIVILSKE NAKAZNICE ZA OKTOBER bodo delili v okrožnem mestu Ljnbljani, ulični krajevni odbori v sredo 25- t- m-
V	četrtek, dne 26- in v petek, dne 27. t- m. predložijo ulični-krajevni odbori obračune in oddajo denar pri pristojnih četrtnih ljudskih odborih-
V	soboto, 28- t. m.: Sprejemanje reklamacij pri pristojnih četrtnih ljudskih odborih.
Upreavičenci. ki iz kakršnegakoli raz loga ne bodo prejeli nakaznic, javijo event- nedostatke oz- svoje želje tako.i pristojnemu-uličnemu krajevnemu odboru, ki bo v določenem roku za reklamacije po svojem poverjeniku za preskrbo ukrenil vse potrebno in sicer istočasno za vse upravičence svojega območja.
Strankam v nobenem slučaju ni^ potrebno. da hodijo osebno na pristojni četrtni ljudski odbor. Začasno odjavljenim osebam, ki za dalj časa odpotujejo, a se bodo po izvršenem potovanju zopet vrnile v svoje stalno bivališče, bodo izdajali
Polne odjavnice- in stalno odjavljenim
Odjavnice« pristojni ulični-krajevni odbori- Tudi na novo prijavljene osebe se morajo prijaviti samo pri pristojnih utič-nih-krajevnib odborih. Isto velja za osebe, ki se preselijo iz območja enega v območje drugega uličnega-krajevnega odbora v okrožnem mestu Ljubljani.
Odseki za preskrbo pri vseh Četrtnih ljudskih odborih bodo poslovali za poverjenike za preskrbo ulienih-krajevnih odborov v dneh 25-, 26-, 27. in 28-_ t. m od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer ne-prekinjeno-
ODDAJA NAROČILNIC ZA MLEKO V LJUBLJANI
Vse upravičence do nakaznic za mleko (otroci do 14 let. osebe nad 60 let starosti, bolnike in noseče žene) opozarjamo, da morajo oddati naročilnice za mleko za čas od 1. okt. dalje najkasneje do petka 27. t. m- v eni (po prosti izberi) izmed spodaj navedenih mlekarn:
Ambrožič Ivanka, Celovška 105; Anderlič Zofija, Predjamska 18: Antonič-Lu-piuc Zofija, Dolenjska 48; Babič Alojzija. Gregorčičeva ul- 4: Bevc Fani, Frančiškanska 6; Cvelbar Nežka, Sv. Petra c. 8; Čerin Ivanka, Litijska c.; Doberlet Slavka. Tovarniška 17: Drolc Ivanka, Staničeva 6; Furlan Nežka, Nebotičnik-pasaža; Gmajnar Anton. Tyrseva 47; Guzelj Marija, Kljunova 8; Hosta Marija, Tavčarjeva 4; Ivanc Marija. Florjanska 10: Jelnikar Angela, Središka 8; Jerman Antonija, Resljeva 8; Janežič Josipina, Poljanska 3; Jug Ana, Tyrseva 31; Jurkovič Katarina, Celovška 42: Kerin Ivanka, Ilirska 15; Kolar Marija. Pređovičeva 12; Kovačič Angela, Čelov. 152; Kovačič Bronislava. Tyrseva c. Kopljenik Marga. Zaloška 7; Korelc Marija, Kongresni trg: 15; Korošec Ana, Karlovška 8; Košak Ivanka. Lepodvorska 25; Kočnik Angela. Prisojna 1: Krajc Milka, Ambrožev trg 10; Kramar Marija, Tyrseva 69: Stare Marija, tržnica: Kranjc Marija, Novi trg 1: Krašna Terezija, Bohoričeva 16: Kalan Marija, Rožna dol. C.V/23; Krese Angela, Vošnjakova 4; Kroupa.Drama, Erjavčeva 4; Leskovic Ana, Tyrseva 47; Levka Angela, Miklošičeva 40: Medved Ivanka, Zaloška 54; Medica, Stari trg 17; Mulej Pepca, Slomškova 9; Nabavna in prodajna zadruga, Albanska; Novak Anica, Tržaška 11; Pečar Viktorija, Poljanska 18: Peček Francka, Pražakova 15; Plahuta Kristina, Trnovska 19; Potočnik Iva, Sinartinska 16: Pretnar Kati. Tržaška 88; Pusovnik Kristina, Sv. Petra c- 45; Raj-ner Jožefa, Borštnikov trg 1; Rejec Frančiška, Kopitarjeva 1; Razpotnik, Pod le-menatom: Režek Minka, Janševa 2: Rozman Josipina, Kolodvorska 15;* Runena Rozalija, Jernejeva 2: Samec Adela. Celovška 70: Seničar Franc-Lesjak, Stari trg 30: Slanic Pavla, Rožna «lob C. TI/26; Scbeicher Adolf, Celovška 28: Šinkovec Fani. Miklošičeva 7: Skriba Lovrencija, Tržaška 60; Span Nežka. Predjamska 53; Stefancioza Marija, Gosposvetska 10; Turk Frančiška, Tržaška 6; Vidic Slana, Staničeva 2; Vidmar Ljudmila, Ciglarje-va 12; Vodnik Alojzija. Tržaška 24: Vokač Roza. Breg 8; Vovk Milka, Kolezij-ska 25; Vrh Ivanka, Pred škofijo IS: Zajec Alojzija, Krakovski nasip 10: Zupanc Kati, Jarše 28: Žiberna Marija, Tržaška 5; Žorž Ema. Tržaška Sl; Babnik Franc, Tomačevo: Dejak Ivanka, Polje, Dolin-šek-Dreinelj, Lavrica: Ham Anton, Vevče; 25; Kestner, Kozarje; Knapič. St. Vid; Kopitar-Florjančič. Dravlje; Korbar Fr., Zg. Hrušica: Krenos Ivanka, Zalog. Novak Cecilija, Zg. Kašelj, Petkovšek Marija. Zadobrova; Pirc Jernej. Sneberje: Podobnik Franc, Rudnik 123; Rotar. Podsmreka; Snoj Roza. Ježica: Seme. Polje; Vrbovec Rozalija. Kozarje: Ramovš Marjeta, Mala vas 50.
Upravičenci, ki ne bodo oddali naročilnic v predpisanem roku. ne bodo mogli prejeti mleka že s 1. oktobrom.
Vse zgoraj na večne ne mlekarne morajo oddati zbrane naročilnice za mleko »Mie. koprometu«, poslovalnici v Ljubljani, % Maistrova ul. 10, zanesljivo v soboto, dne 28. t. m. s spiskom, iz katerega mora biti razvidno, koliko je naročilnic za posamezne skupine upravičencev in do katerega časa so naročilnice veljavne, ker sicer v nasprotnem primeru mlekarne ne bodo mogle prejeti pravočasno pripadajoče količine mleka.
Preselitev upravičenca za mleko iz ene mlekarne v drugo mlekarno v Ljubljani.
Ako se stranka zaradi spremembe stanovanja preseli iz območja ene mlekarne v območje druge mlekarne v Ljubljani, mora predložiti nakaznico za mleko samo »Mlekoprometu«. poslovalnici v Ljubljani, Maistrova ul. 10, ki ukrene vse potrebno.
Prejemanja mleka neposredno od rejca je dovoljeno le v nujnih primerih. Po. trebna pojasnila glede nabave mleka pri proizvajalcih, dobe potrošniki pri pristol-nih četrtnih ljudskih odborih, odsekih za preskrbo.
MLO — za okrožno mesto Ljubljana, oddelek za trgovino hi preskrbo.
FTZKULTUKA
JA tekmuje za ZREN
Tekmovanje za ZREN je izredno razgibalo fizkulturno življenje naših borce^-To bo dokazalo tudi današnje plavanje,, ki se bo pričelo danes ob 8. v Centralnem ljudskem kopališču v Tivoliju. Tekmovanje bo za vse stopnje znaka in vse starostne grupe. Nastopilo bo preko 400 tekmovalcev in tekmovalk, ki bodo plavali za prvo obvezno grupo predpisano progo- Tekmovanje bo ob vsakem vremenu- — Garnizonski center ZREN-a Ljubljana.
Svoboda — Celje
V nadaljevanju nogometnega prvenstva »Slovenske lige bo danes ob 15.30 na igrišču FD Svobode ob Tvrševi cesti tekma med Svobodo in Celjem- Celjani so žilavo moštvo v prav dobri kondiciji in z izvrstnim Dobrajcem v napadu- Doslej so dosegli zadovoljive rezultate- Svoboda se je v zadnjem času popravila in lahko računamo, da ji bodo vse prednosti, ki jih ima. zadostovale za zmago in da si na svojem igrišču ne bo pustila odvzeti točk.
Ob 14.15 se bo začela uvodna tekma med sindikalno podružnico Državne elektrarne Slovenije in mladino Svobode-
Krim — Novo mesto
Danes bodo na igrišču FD Krima na Rakovniku nastopili Novomeščani v prvenstveni tekmi s Krimom .Gostje, ki so v obeh zadnjih tekmah dosegli neodločen izid, se bodo gotovo potrudili in pokazali vse, kar znajo. Moštvo Krima bo nastopilo v nekoliko izpremenjeni postavi, z novimi ni-očmi. Tekma se bo pričela ob 10-30, uvodna tekma pa ob 9-30.
Lahkoatletski nastopi na vasi
Z namenom, da se po naših naseljih poveča zanimanje za lahko atletiko, smo določili nedeljo 29. t. m. kot dan za lahkoatletske propagandne nastope na vasi. Vsa fizkulturna društva, ki imajo lahkoatletske odseke, oziramo aktive, morajo obiskati na ta dan s svojimi lahkoatleti bližnje ali daljne kraje in tam skupno s krajevno mladino izvesti lahkoatletsko propagandno prireditev. Podrobna navodila je objavil že >Polet-. št. 33- od 12. r.vgusta. Poudarimo naj le, da je treba takoj izbrati kraj nastopa in dohiti stike s krajevnimi činitelji, predvsem z mladino zarad določtve prostora, časa n sporeda prireditve. Glede prostora rte sme hiti izgovorov, kajti vsaka livada ali trata bo dovolj primerna za prireditev. Lahkoatleti naj vzamejo s seboj prenosljivo orodje, kot lažje krogle, diske, kopja... V pomanjkanju pravilnega lahkoatletskega orodja pa je treba hiti iznajdljivi Ker bodo ob teh nastopih najlepše prilike za tekmovanje krajevne mladine, naj sodelujejo vsi lahkoatletski sodniki in organizatorji.
Fizkulturne okrožne odbore pozivamo, da ukrenejo vse potrebno, da bodo v njihovem področju vsa društva s svojimi atleti in vaditelji uspešno sodelovala. V nedeljo 29. t- m. pošljimo vse atlete in atlennje v vasi in kraje, da navdušimo vaško oziroma krajevno mladino za lahke atletiko. Lahkoatletski nastopi po vaseh so tudi primerna priprava pred nadalj-nirni tekmovanji za ZREN». Vsako fvz-kulturno društvo oziroma aktiv mora o nastopu takoj pismeno poročati preko okrožja ZveziI — Strokovni odbor za Lahko atletiko pri FZS.
RAZPIS
turnirja za federalno prvenstvo Slovenije v tenisu
Fizkulturna^ zveza Slovenije priredi v izvedbi FD Udarnika v Ljubljani turnir za federalno prvenstvo Slovenije v tenisu, ki ho v dneh 27.. 28- in 29. t- m. na teniških igriščih Udarnika v Ljnbljani, pod Cekinovim gradom. Celovška cesta. Tekmovalo se bo v naslednjih skupinahs
člani posamezno, članice posamezno, člani v dvoje, članice in člani v dvoje, mladinci posamezno, — vsi za prvenstvo Slovenije; člani posamezno — spominska igra za v osvobodilni vojni padlima članoma Gustavom Šivicem in inž. Stankom Murkom, člani posamezno — kategorija B.
Pravico tekmovanja imajo vsi prijavljeni člani fizkulturnih društev Flove-nfje- Igra se po splošno veljavnih pravi-vib teniške igre. V disciplini člani posamezno — v kategoriji B imajo pravico nastopiti vsi prijavljeni člani FD Slovenije, razen prvih desetih rang liste Slovenije -Začetek tekmovanja dne 27. t- m. oh 14.. nadaljevanje 28. in 29. ves dan. Prijave je poslati najkasneje 28. t. m. opoldne na naslov. FD Udarnik. Ljubljana. Celovška eesta -Cekinov grad). Žrebanje bo dne 26. t. m- oh 18. na igriščih. Prijavnina znaša za kategorije člani in članice posamezno 25 din. za ostale kategorije 15 »lin. razen za kategorijo mladincev. kjer znaša prijavnina l’n din- Prijavnine morajo biti plačane do začetka tekmovanja.
Mladinci so oni. ki do dne tekmovanja še niso izpolnili 18 iet. Vsak tekmovalec mora hiti ob določenem času na prostoru. Ako se po trikratnem pozivu in po poteku 15 minut ne javi. izgubi tekmo brez igre. Vse igre se odigrajo na tri vrste (sete) iger. razen finalnih, članov posamezno in v dvoje, ki se odigrajo na pet vrst. (setov) iger. Vsak tekmovalec je. dolžan na poziv so.liti druge tekme. Posamezna tekmovanja sp odigrajo le, ako so prijavljeni vsaj 4 tekmovalci, oziroma pari. Prvaki <-inje) in drugo plasirani prejmejo diplome. V primeru spora o sojenju posamezne tekme, odloča vrhovni so»lnik. oziroma v njegovi odsotnosti namestnik. Proti njegovi odločbi ni nadaljnje pritožbe-•
FZS Poverjeništvo za sabljanje Nadaljevalni meddruštveni tečaj v floretira-nju prične z reilno vadbo v ponedeljek 23- t. m- v telovadnici ženskega učiteljišča. Resljeva cesta oh 19. K sodelovanju vabljeni tudi vsi med letom izostali člani.	Poverjenik.
FD Svoboda: Zaradi prvenstvene tekme proti FD Celju naj bodo danes ob 14.45 na našem igrišču naslednji igralci: Lindtner. Lah. Volavšek. Turšičč. Bajc. Potočnik Acko. Perharič. Keržan. Smole. Martinčič. Hacler II.. Grin tal. Juniori: morajo biti v garderobi rb 13.45. Trener.
FD »Partizan«. V ponedeljek 23. septembra ob 20. uri v društveni pisarni seje uprave, vseh odsekov in prireditvenega odbora. Udeležba obvezna. Predsednik.
^n41-n
Radio Ljubljana
SPORED ZA NEDELJO
8-00 Polke *n valčki na ploščah; 8.30 Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda: 8-45 Bolgarske in Makedonske narodne pesmi na ploščah:	9.no Oddaja
ESZDNJ: 1. Delavci in nameščenci: 2. Ob obletnici I. kongresa enotnih sindikatov Slovenije; 3. Riitler in drug v Mariho-rur — IT. delavski kolektiv; 4- Sindikalni dom v Mariboru; 5- Naša armada — šola mladih delavcev; 9.30 Schubert: Kvartet v A molu. izvaja Trž. godalni kvartet; 10-00 Partizanska ura: Vladimir Dedijer: Septembrski dnevi v partizanih leta 1942; 10.30 Partizanske pesmi pojo »antje na '■} 11.Oft Rahmaninov: koncert za klavir in orkester v C molu, izvaja Filadelfijski simf. orkester, solist Sergej Rahmaninov, dir- Leopold Stokovrskij, Musorgskij: Slike z razstave, izvaja Bostonski simf. orkester, dir-: Sergej Kn-sevitskij: 12.00 Pojo zbori in igrajo godbe na pihala, ki so nastopili na II- Koroškem festivalu v Guslanju; 12-30 Händel: Trio za flavto, fagot in klavir, izdajajo Slavko Korošec. Fr. Ženiva in Samo Hubad: 12-45 Lahe#k orkestralni spored: 13.15 Napoved časa, vesti in objave;
13-30 Odlomk« iz znanih oper: 1415 Napoved časa in poročila: 14 30—15.00 Tgra plesni orkester RL. pod vodstvom B. Adamiča: 18.00 Oddaja za naše podeželje: 1. ing. Oto Muck: Koristi dobrega kolobarja: 2. ^ et. Ante Stefančič: Zopet o steklini; 3. Katarina Špur: Naši otroci: 4. Močnik Vlado: O mehanizaciji kmetijstva: 5- Musek Vitko: Revmatizem: 20 00 Napoved časa in poročila: 20-10 Tri skladbe Petra Iljiča Čajkovskega: 1. Serenada za godalni orkester: 2. Italijanski eapriccio. 3. Labodje jezero — balet: 21.00 Slovenske narodne pesmi poje Vokalni kvintet RL; 21-20 Vedri instrumentalni in vokalni soö na.ploščah: 22.00 Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda: 22 15 23.00 Mo-derna lahka glasba na ploščah.
Krvodajalci
V dneh 'l->. (izjemoma). 24-, 25- in 2f>. t- m- (ponedeljek, torek, sreda in Četrtek) naj javijo <»ti 7-30. uri v Zavodu za transfuzijo krvi Medicinske fakultete v Ljutdjani (klinične bolnice — vliou za Ljubljanico* sledeči krvodajalci:
krvne skupne O: Burnik Jože. Vrstov-fkova IS; Cimperman liudolf. Tržaška K: Carlen Angela, Aleksandrova 11); Krste -Milka. Mestni trjr 11; Ferjančič Ivanka, Koro-ka 4. Korene Cvetka. L’imska 1: Hojek Nada. Poljanska H; Heuffel Marjeta. Pokopališka 8; Jereb Vilma, Zidovska fi: Janežič Franc, Malgajeva 2: Jerič Neža, Stari Irte 32; Korbar Franc, Ježrljčpva 10; Kralj Franc, Zaloška 43; Kosirnik Vera. Celovška 1.28; Medved Lojzka. Tacen 12; Mendušič Marija, Trgovski pristan 4. Novak Mara, Vodovodna ."2; Nečimer Marija, Žabjek 3:	Omejc
Pavla. Vrbovci .77; Obšteter Karolina, Vodovodna 4<d Plehan Majda, Zalokarjeva 4:	Pesto» nik Heda. Medvode-Preska
69; Perič Mihaela, Ižanska 39: Rožmane Martin, Aškerčeva 17; Sešek Franc. Ob železnici 14. Snoj Berta, .Ježica 7K; Seme Anka. Rimska 23; Seden Adolf, Černetova 19: Stefančič Marija. 1’ovšetova 78; Tomič RozaLja, Kolezijska 10. Vojrl Hilda. Celovška 2VI; Zorc Olja. Miklošičeva 7; Zo mer Lidija. Sred iška 2, in vsi ostali krvodajalci krvne skupine O, ki so dali kri pred več meseci.
Krvne skupine A: Kult Ivanka, Milčinskega fiS; Foršnarič Joško. Cesta v Mestni log 7: Horvat Pavel ml.. Ljubljana, Rožna dolina VI 13; Hribar Jožef. Bizovik 27; Jeromen Frane. Mala vas 20, Ježica; Jurftič Danilo. Rimska cesta 9; /agar Josipina. Cigaletova 3; Završnik Zinka, Zg Hrušica 33.
Krvne skupine AR: Srhrimpf Jakobina,
Zaloška 6: Naglost Kristina, Križevniška fi: Kuk man Danica. Baragova 11; Pogačnik Franjo, Jesenkova 7; .Zidar Neva. Dolenjska 23: Zulič Danica. Smarfinska "J: Kokalj Mara. Nunska 3; Hribar Ana. Jenkova S; Pobrila Petja. Ilirska 28; Tomšič Marija, Sv. Petra 52; Selan Dra-ga._ Poljanska 47.
7 ornenjpnih rineh naj se javijo tovariši in tovarišice, ki žele prvič dati kri.
Krvodajalci izven Ljubljane (tudi tisti.
ki žele prvič dati kri), ki imajo kak privatni opravek v Ljubljani, naj se hkrati zglase v zavodu zaradi pregleda in odvzema krvi.
Opozarjamo krvodajalce, da na dan pregleda — odvzema krvi, ne zajtrkujejo nič mastnega-
V zavodu naj se javita: Sedlaček Ne-'venka. Dev. Marija Polje 1.36, in Novak Ivan, Rožna dolina c- XI-28 (v ponedeljek dopoldne).
Informacije: telefon št. 41-08-
ŠAH
IZ SEKCIJ K H) PARTIZANA BEŽIGRAD
Obveščajo se vsi člani, da so od sedaj naprej igralni večeri v prejšnjem prostoru na bežigrajski gimnaziji in sicer v ponedeljek in sredo z .začetkom točno ob 19.30. uri. V sredo dne 25. t. m- je trening brzoturnir kot predpriprava za množični brzoturnir za prvenstvo Slovenije; zaradi tega uaj se istega udeleže vsi člani, vabljeni tudi »e vsi nevčlanjeni bežigrajski šahisti, posebno pa še mladina, šahe prinesite s seboj. Začetek ob 19.30. uri. Obenem se bodo sprejemale tudi prijave za lf. skupino splošnega turnirja; I. skupina igia prvo kolo v ponedeljek ilne 30-. t m. ob 19-30 uri.
Velik turnir v Pragi.
2. oktobra se prične v Pragi velik mednarodni turnir z okrog dvajset udeleženci. Posvećen je češkima igralcema mojstru Karlu Tre j balu. žrtvi nacistov, in svetovni prvakinji Veri Menčik.Saevenso-novi. ki je bila ubita ob letalskem na-pa du na London. Doslej je gotovo, da se ga bodo udeležili: sovjetski šampion Botvin-nik in njegov najresnejši tekmec Keres. in še sovjetska velemojstra Smislov in Flohr; dalje bivši svetovni prvak dr. Uuwe. Amerikanci velemojstra Fine in ReshewSky ter Steiner. Zastopnike bodo poslale tudi Anglija. Švedska. Francija in Argentina. Jugoslavija bo poslala svojega šampiona dr. Trifunoviča in mojstra Gli-goriča. s čimer bo za nas turnir še po. sebno zanimiv, ke rbomo zasledovali, kako se bosta naša mlada mojstra uveljavila v tako močni konkurenci. Turnir bo vsekakor najmanj tako zanimiv kakor je bil nedavni v Groningenu. Domače šahiste bodo zastopali: Pahman. R^haček. Kott-nauer. Foltys. Kate tov in Žita.
Zadruge, ki so pooblaščene za oddajo blaga
za ort ki jp žitaric v okrajih, kjer je bila prvotno pred vt člena količina odkupa presežena in ki za odkup nimajo potrebnih količin tekstilnega blaga na zalogi, ga lahko dobe pri
90
USTEKS-U
ftft
v Ljubljani, ozir. pri podružnici v Mariboru
Blaga za odkup je dovolj na razpolago. Da pa ne bo eventualnih zlorab, je potrebno, da zadruge predložijo potrdilo Okrajnega LO z navedbo, koliko odstotkov znaša višek odkupa v krajih, ki jih oskrbuje dotična zadruga. Brez tega potrdila blaga ne bo mogoče
dvigniti.
Redno — vsak petek — prične izhajati
ilustrirani tednik Slovenskega poročevalca
„TOVARIŠ44
nanj, ker bo že v prvi števil]
SIN DELOVNEGA UUDSTVA
Naročajte se nanj, ker bo že v prvi številki začetek sovjetskega romana
v prvi številki bo reportaža o pripravah v ljubljanski Drami, ki sodi med začetne iste vsebine! Istočasno bo že v prvi številki razpis nagrad za reševalce ugank, križank, rebusov itd.,- zato naj vsak
pohiti v naročnino!
Razpisanih je 40 nagrad za trimesečno tekmovanje v reševanju križank od 27. septembra do 6. decembra t. 1. in sicer: fotoaparat, brezplačno sedemdnevno bivanje s plačano vožnjo v kateremkoli hotelu »Turist-hotela« umetniška slika, nalivno pero, porcelanasti servis, pisalni pribor, aktovka, zbirka knjig »Slovenskega knjižnega zavoda«, zbirka knjig »Cankarjeve založbe«, vstopnice za večkratni obisk v gledališčih, v kmu itd., itd.
Zato naj vsak pohiti z naročnino, da ne bo ostal izven nagrajevanja!
Izrežite in nalepite na dopisnico
Ime in priimek:
Poklic: Kraj: — Pošta: Okraj:
UPRAVI
ILUSTRIRANEGA TEDNIKA SLOV. POROČEVALCA
„TOVARIŠ“
LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5
Naročam se na ilustrirani tednik Slovenskega poročevalca »TOVARIŠ«
Podpis:
m
I
Ilirska Bistrica, 18. septembra 1946.
♦
V Celje bomo prepeljali iz Novega mesta trupli naših ljubljenih
nepozabnih rajnkih
MARICE K1LER roj. ERHARTIČ
soproge artil. polkovnika, ter njene hčerkice in našega ljubljenčka
MILENCE K1LER
ki sta postali dne 14. septembra 1943 v Novem mestu žrtvi okupatorjevega zločinskega bombardiranja.
Pogreb ljubljenih, nepozabnih pokojnic bo v sredo 25. septembra 1946 ob 5. popoldne iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču v Celju do rodbinske grobnice.
Cas maše zadušnice bo objavljen na pokopališču.
Žalujoče rodbine: ERHARTIČ, KILER ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
K večnemu počitku smo položili 18. t. m. našo ljubljeno mamo, gospo
Frančiško Ličan roj. Božeglav
Iskreno se
zahvaljujemo
čč. duhovščini, tov. zdravniku, sestram usmiljenkam z Reke, ki so ji z veliko požrtvovalnostjo stregle v njeni bolezni, čč. sestram tukajšnjega samostana ter vsem, ki so ji poklonili cvetje in jo spremili v njen poslednji dom.
ŽALUJOČI OTROCI

širokokotnlk in teleobjektiv
za CONTAX, kakor tudi univerzalno iskalo za isto kamero,
KUPIMO.
Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca« pod »CONTAX«.
URADNIKA
ali URADNICO — sprejme industrijsko podjetje za obračunava-.nje mezd. — Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca pod »PRAKSA«.

% elektromonterja
za instalacijska dela v Ljubljani IŠČE državno -elektrotehnično podjetje »Elektrotehna«. — Reflektanti naj se zglase v podružnici Elektrotehna, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13.

BUKOVE SODE
LICITACIJA
za izdelavo bukovih sodov 200—220 1, iz naših dog, železa, bičja in parafina — Pismene ponudbe dostaviti takoj na:
»SUTJESKA«, državna tvornica čokolade, bonbona i marmelade Zagreb, Pile L br. 10, tel. 4065 i 8566
Naročajte ilustrirani tednik Slovenskega poročevalca
„TOVARIŠ-
Za večje podjetje iščemo:
knjigovodjo
knjigovodjo-
bilancista
kalkulanta
Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca« pod šifro: »GORENJSKA«
Nenadoma nas je zapustil ln se preselil med nebeške kri-latce naš ljubljeni sin
Slavko Pribovšič
Pogreb bo v'nedeljo 22. t. m. ob 15. z Zal, kapele sv. Marije, k Sv. Križu.
Ljubljana, 21. septembra 1946. Žalujoči: JANKO, at ek; PAVLA rojena NOVAK, mamica; LOJZKA, VIKI, teti in ostalo sorodstvo
I
Dotrpela je naša ljubljena mama
Neža Podpac
Pogreb nepozabne bo v ponedeljek 23. t. m. ob % 5. popoldne z žal, kapele sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 21. septembra 1946.
žalujoči:
ANDREJ, sin; JULKA, hči
Trgovskega gradnika
za vodstvo prodajnega oddelka — in
perfektno strojepisko
iščemo.
Ponudbe na oglasni oddelek Slovenskega poročevalca pod »Perfektno«.

..«..•..•..•..e
Preklic
Nisem plačnik za dolgove in nabavke mojega sina SVETE HINKOTA od 21. avgusta 1946 dalje.
SVETE HENRIK, Jesenice. Pod gozdom 2 — mizarstvo.
PROŠNJE — VLOGE
informacije, intervencije, kalkulacije, poenoteno računovodstvo, agrarna reforma — ter vsa trgovsko-obrtna posredovanja ZAJC LOJZE, kamere, pisarna,- Gledališka uL 7, teL 46-14.
RAZMNOŽEVANJA, PREPISE, PREVODE, PROŠNJE, POSREDOVANJA Izvršuje najhitreje in najsolidneje
SERVIS BIRO
Frančiškanska ulica S Telet. 21-09
Državni rudnik Velenje potrebuje za takojšen nastop 1 KNJIGOVODJO - BILANCISTA
s perfektnim znanjem poenotenega računovodstva;
1 GRADBENEGA TEHNIKA;
1 POMOŽNEGA SKLADIŠČNIKA,
- veščega nakupa in manipulacije z lesom.
Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe, dosedanje prakse z življenjepisom in karakteristiko poslati upravi Stanovanje bo na razpolago.'
Po težki in mučni bolezni je dotrpela naša srčno ljubljena sestra in teta
Angela Toni
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedejek 23. septembra ob 17. z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu.
Ljubljana, 23. septembra. 1946. Žalujoči BRATJE, SESTRE in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob priliki Izgube nepozabnega
Rovšek Maksa
smo prejeli toliko izrazov sožalja in sočutja, da čutimo dolžnost zahvaliti se vsem najprisrčneje.
Posebno smo dolžni zahvalo tov. dr. Brandstaedterju in dr. Mahlu, sestram usmiljenkam v Šlajmerjevem domu, nadalje vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, ki so v tako velikem številu spremili našega blago-pokojnika na njegovi zadnji poti.
Maša zadušnica bo 26. t. m. v cerkvi sv. Petra ob 7. zj.
ŽALUJOČI OSTALI
Naznanjam žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da naju je po težki bolezni v svojem ljubljenem kraju na Rodnah pri Rogaški Slatini v petek zvečer za vedno zapustil ljubljeni mož in očka
Ing. MILUTIN DEBELAK
uradnik ministrstva industrije v Ljubljani
Pogreb nepozabnega bo v nedeljo 22. t. m. ob 16. iz Žalostne gorice na Rodnah na pokopališče k Sv. Trojici pri Rogaški Slatini
Sv. Mohor pri Rogaški Slatini 21. septembra 1946.
Žalujoča žena VIKA tu hčerka ALENKA
ZAHVALA
Vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami ob nenadomestljivi izgubi našega preljubega moža, atka, starega atka, brata itd.
LUDVIKA BERLANA
železniškega uradnika v pokoju
ga obsuli g cvetjem tn prekrasnimi vend in ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti — Iskrena hvala.
Requiem za pokojnim bo v torek 24. t. m. ob %8. zjutraj v cerkvi na Rakovniku.
V Ljubljani, 21. septembra 1946.
Rodbine:
BERI.AN, HABJAN, GRMOVŠEK, ROŠKER in PRIJATELJ
onanonaMmniHi
Klavirska šola HETER
din 55. — »GLASBILA«, Maribor, Gosposka 9.
Skobelni stroj
(kombinirani) po možnosti z vdelanimi motorji, širine 60 cm — kupim ali dam za istega stroj za rezanje zobcev (cinkmašino). ,
MIZARSTVO MIHAEL G R E J A N, Maribor, Židovska ulica štev. 10
BLAGAJNA
registrirna »National« — zadnji najmodernejši tip št. 14.142 G krom-siva, naprodaj za 999.99 din. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenskega poročevalca«.
KUPUJEM AVTO GUME
5 komadov zunanje in notranje dimenzije 5.00X16 ali 5.25X16 ali 7.50X16, potem 5 komadov dimenzaje 5.00X16 ali 5.25X16 in dele za »škoda« tip 1101.
ALEKSANDER RADANOVIC, Zagreb, Vlaška 12, telefon 77-20
»«•••••«•••»••••ti
F. D. „Udarnik“
PRIČNE 22. SEPTEMBRA T. L. S
plesnimi vajami
V NARODNEM DOMU
IN SICER VSAKO NEDELJO OD 18. DO 22. URE BUFFET	JAZZ VE-BE
Originalni 10% VINSKI KIS
prodaja SIRENA d. d. — ZAGREB, Bužanova 22.
Cena din 25,	4% prom. davka, franko tovarna.
VAN KAIT
HmmrtmmminimtinmmimmumumuiiiiHiifmiifTi
luumuuuiiiuiiuiiuiuiiuuuiiiumniiuiiiiijiiiiuiiiaui
Bobna krema Brivska krema Šampon
Evo pralni prašek
Finančnega
knjigovodjo
išče velika tovarna na Govenjskem
Obenem sprejme nekottke tehničmSt m administrativnih pomožnih moči s prakso ter pravnika.
Ponudbe poslati pod »Perfekten knjigovodja« na oglasu* oddelek »Slovenskega poročevalca«.
PLUG LESCE »J L NO« PLUG LESCE »MATO« PLUG »DENEVG« . PLUG »JOTA« . . PLUG »UTILUS« . PLUG »SERVUS« . PLUG dvobrazdni BRANE njivske dvodelne LEMEŽI št. 6, 7, 8 . CRTALA , . . , , PLAZI » • ■ , . DESKE št. 6, 7, 8 .
št. 7 št. 6
št.
št.
št.
din 2000 din 2000 št. 51/2 stane din 1800 din 1985 din 2242 din 1997 din 2.755 din 1430 za 1 kg za 1 kg za 1 kg za 1 kg
stane
stane
stane stane stane stane stane din 28 din 23 din 20 din 23
Dobi se pri
Blagovni centrali N A? ROZ A — Ljubljana, pri Okrožni zadružni centrali v Mariboru m Celju ter vseh N\APROZAH
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega nadvse dobrega in nam nenadomestljivega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta
JOSIPA KLOBUČARJA
višjega policijskega stražnika v pokoju se vsem, ki ste ga pokropili in se s cvetjem in spremstvom poslovili od njega na njegovi zadnji poti, nadalje vsem, ki so izrazili svoje sočutje ustmeno ali pismeno, toplo zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni zdravnici g. dr. Bračko Mariji za njeno požrtvovalnost, čč. duhovniku za spremstvo ter poštnim uslužbencem za ganljive besede.
V3em še enkrat iskrena hvala! Svetel spomin dragemu očetu!
Ljubljana, dne 20. septembra 1946.
Žalujoči KLOBUČARJEVI

ZAHVALA
Vam vsem, ki ste ob smrti mojega moža
ing. Smielowskt Roberta ud.
sočustvovali z nami in razumeli mojo bol, bodi izrečena topla zahvala!
Maša zadušnica bo v trnovski cerkvi v četrtek 26. septembra 1946 ob 6. urL
Ljubljana, 21. septembra 1946.
GIZELA SMIELOWSKA
SARAJEVSKE PREPROGE
stalno na zalogi. Garniture za spalnice v vseh barvah in vzorcih, ročno delo, čista volna, impregnirane proti moljem, stalne barv«, so najcenejše.
Državnimi uslužbencem hi nameščencem sindikalnih «ptahadj dajemo na dolgoročna odplačila v 24 mesečnih obrokih.
Vsa popravila vseh vrst preprog strokovno izvršujemo.
Prodajalna Državne tkalnice preprog, Sarajevo, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica štev. 13. hotela Štrukelj
Za jesensko setev rabite
pluge, brone in piušne dele

\iM&£ia$£&sC
SLUŽBO IŠČEJO
URADNICA z večletno prakso, zmožna samostojnega vodstva pisarne, poštena, želi spremeniti dosedanje službeno mesto. Ponudbe na cgl. odd. »Slov. por.« r~'i Delavnost.«	21.014-1
SLI ŽBO NATAKARJA v državnem ali privatnem podjetju iščem. Ponudbe na Korošec Anton. Celje. Mariborska cesta št. 30.	21.203-1
ABSOLVENTKA enoletne trgovske šole prosi primerne službe. Štrus Ana. pri Wagner. Streliška št. 9.	21.139-1
DEKLE z d°žele želi zaposlitve kot snažilka. hrana in stanovanje pri delodajalcu Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	21.320.1
STAREJŠI TRGOVSKI POMOČNIK, nazadnje trgovski poslovodja vešč špecerijske. manufakturne in železninske stroke, z večletno prakso kot industrij, sk:	skladiščnik,	mehaničnih konstruk-
cijskih delavnic tovarne vijakov s poz. nan;em orodja, jekla, varil, elektrod, potresnega materiala, manipulacija lesa itd. želi svojo sedanjo službo vremeniti, ter išče namestitev kjerkoli v Jugoslaviji. Cenjene d-pise pod šifro »Vsestransko uporabljiv« na podružnico »Slcv. poreč.«. Jesenice.	21.197-1
VDOVA, samostojna gospodinja, varčna, čedna in čista, vajena dobre kuhe in večjega gosp d in j st va. z -veseljem do živinoreje in razumevanjem za kme. tijo. išče primerne zaposlitve takoj ali' pozneje. Gre tudi izven Slovenije. Ponudbe na ogl odd. ‘Slivenskega poročevalca« ood šifro Zmožna 45«. 21237 1 ABSOLVENT STROJNE DELOVODSKE ŠOLE«, z večletno industrijsko prakso. Išče službe.-Dopise na ogl. odd. »Slovenskega poroč.« pod »Strojnik«. 21235-1 TRGOVSKA POMOČNICA mešane stroke z znanjem strojepisja in knjigovodstva želi menjati službo. Naslov v podružnici Celje.	21.202-1
BRIVSKI POMOČNIK išče službo. Naslov v ogl odd. 'Slov. por «	20.984-1
MESTO NATAKARICE iščem takoj ali pozneje v Ljubljani Müller. Mestni trg št, 17.	21.169-1
URADNICA z enoletno prakso išče primerne zaposlitve. Vešča je strojepisja in drugih pisarniških del. Gre tudi za blagajničarke. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	21.167 1
BRIVSKA POMOČNICA dobra moč. Išče zaposlitve. Prednost Gorenjska, štajerska. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca.«	21.195-1
KOT POSLOVODJA ZA GOSTINSKO OERT iščem nameščenje. Reference do bre. Karakteristika v redu. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. por.« »Zmožen.« 21.231-1 KOT PISARNIŠKA MOČ želim dobiti mest-o v lesni industriji, ali v kakem skladišču v bližini Ljubljane. Sem discipliniran, zanesljiv in bil v parti. Banih 3 in pol leta. Naslov v ogl. odd. »Slov. .porć.«	•	21.213J
DAMSKA KRCJAĆICA izurjena, išče zaposlitve tud: delno po dogovoru. Po nudbe pod -Zmožna« na ogl. odd. »Slov por oče val ca.«	21.301-1
SLUŽBO DOBE
GOSPODARSKEGA POMOČNIKA (hrana in stanovanje v hiši. plača po dogovoru), vajenega konj sprejme. Pirnat Ivana. Ljubljana. Cesta na Brdo 14.	20.901-2
4 ČLANSKA DRU2INA zdravniška sprejme zdravo in pošteno gospodinjsko pom,-c. nico. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. por.« ped Okraj Kamnik.«	20.962-2
VODILNEGA URADNIKA za vodstvo knjigovodstva in korespondence, dobrega organizatorja in kalkulanta iščem. Ponudbe na ogl. ođđ. »Slov. poroč.« pod »Okolica Ljubljane.«	21.006-2
PISARNIŠKA MOČ. vešča blagovnega knjigovodstva dobi takoj namestitev. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poreč.« poa »Stalno.«	21.047-2
3 ĐOERE ŽELEZOSTRUGARJE za avtomobilsko stroko, sprejmem takoj. Avto-ebn va DAPPS.a Bežigrad 11. 221.093-2 URADNIKA verziranega v lesni stroki iščemo za dobro mesto v Ljubljani. Po., nudbe pod »Lesna stroka 4000« na ogl. odd -Slov. poroč.«	21.143-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, snažno, pošteno, veščo kuhe. sprejmem v malo-člansko družino. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	21.163-2
OSKRBNiKA za malo posvestvece blizu Ljubija n? iščemo V poštev pride vpoko-ienec z ženo. Ponudbe pod -Oskrbnik m-ko j en ec« na ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	21.361-2
HLAPCA h konjem, ki je vajen voženj in kmečkih del. pridnega iščem za takoj. Plača po dogovoru. Krušič. Bezenškova št. 10.	21.373-2
PRIDNO GOSPODINJO išče za 1. okt-ebr. Državna ustanova. Poizve se Zaloška Št. 77.	21.374-2
KO R ES PONDENT KO ALI KORESPON-DENTA. samostojnega s perfektnim znanjem stenografije in po možnosti tujih jezikov, stre j memo takoj. V poštev pridejo samo verzirane samostojne moči. Sc d'e. Maribor. Partizanska c. 6. 21.335-2 RAZNAŠALCA — KURIRJA, z dobrim poznanjem Ljubljane in lastnim kolesom, sprejmemo s 1. oktobrom. Naslov v ogl odd. Slov. poročevalca.«	21.26Ö.2
NATAKARICO, pošteno, ki se razume v kuhinj: m gospodinjsko pomočnico £-a večii krai na deželi Iščem. Ponudbe pod -Ml? j še« na ogl- odd. »Slovenskega poročevalca«.	21292,2
TRG. POSLOVODJO, v starosti 30—40 let. sprejmemo na manufakturo. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 21289-2 TRG. PGMOGNIK.CA kot poslovodjo za manufakturni oddelek se sprejme s 1. oktobrom. P nudbe na ogl. odde>ek »Slov. poroč. ood Zmožen 8«.	21288-2
KN JI GO V OD J A J3IL ANCIST se sprejme za poenoteno knjigovodstvo kot samostojno moč. Fonudbe na ogl. odd. »Slov. por -č-« pc-cl -Tekstilna tovarna«. 21281-2 STROJNI INŽENIR, po možnosti samski, se sprejme v tovarno za privatni sektor. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Blizu Liubijane«. 21280 2 GOSPODINJSKA POMOČNICA. vajena vsh hišnih del in kuhe dobi stalno službo. Naslov:	Posredovalna pisarna
Kranj. Titov trg 8.	21251-2
HIŠNIKA upokojenca) vajenega tudi konj. sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«	21.354-2
POLJSKEGA DELAVCA. samostojnega, poštenega srednjih let iščemo h konjem. Vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru. P nudbe na ogl. odd. »Slov. por.« ped »Zavod na deželi.«	21.331-2
STAREJŠO GOSPODINJO dobrosrčno, pošteno ki ima veselje z vrtom iščem k mali družini. Naslov v ogl. odd. --Slov. poroč.«	21.324-2
KORESPONDENTE z znanjem tujih jezi. kov. po možnosti pravnika iščemo. Ponudbe je vložiti pod »Korespondenc« na ogl. odd. »Slov. por.«	21.338-2
MIZARSKEGA POMOČNIKA za pohištvo sprejme Lončarič, mizarstvo. Vodnikova št. 116.	21.357-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO skromno in pridno iščem k 3 članski družini. Naslov v trgovini Tičar, šelenburgova ulica.	21.303.2
KROJAŠKEGA POMOČNIKA, dobro moč sprejmem takoj. L. Knol. Litija. 21.335.2 KORESPONDENTA. z raznovrstno pisar -niško prakso, ki bi bil vešč tudi predavanja (pouka), iščemo za nekaj te denskih ur. Ponudbe takoj. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč «	21.382-2
TOVARIŠA z dovršenimi 4. raz, gimnazije ali mešč. šole sprejmemo takoj v laboratorij. Prednost imajo osebe ki so vešče risanja. Ponudbe na ogl. odd. •Slov. poroč.« ood. 'Laboratorij.« 21.380-2 VEČ SLIKARJEV IN PLESKARJEV potrebujem. Borštnar Štefan. Podmilščakova ulica št. 4.	21.316-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO mlajšo zmožne kuhe. pošteno 'pridno in čisto sprejmem s 1 oktobrom k tričlanski družini v dobro stalno službo. Zaželienc dekle z dežele. Naslov v ogl. odd. »Slov. otroče valca.«	21.234.2
VAJENCI
FANT. star 16 let. s 4 nižjimi gimnazijami se želi izučiti radio ali elektrotehniške obrti. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	21.3153
VAJENKA ZA TRGOVINO išče mesto v Mariboru, z vso oskrbo pri trgovcu. D«'bro izobražena. Irrla veselje do trgovine: Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca.«	21.217.3
DEKLE, že nekoliko vajeno trgovine, se želj izučiti v kakršnikoli trgovini, z vso oskrbo v hiši. Angelca M re. Kodrova št. 72.	21.297-3
ZASLUŽEK
DIJAKINJA SREDNJE ŠOLE stara 17 let. z lepo pisavo, vajena strojepisja, išče dnevno par ur zaposlitve dopoldne ali popoldne. Naslov v ogl. oddelku »Slo. venskega poročevalca«	21271-4
ANGLEŠČINO IN NEMŠČINO poučujem. Pouk individualen za začetnike in napredne. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	21.215-4
PRODAM
PERJE VSEH VRST do najfinejšega bele ga puha kupite pri tvrdki Vončina. Prešernova ulica št. 16.	19.476-5
SMIRNA preprogo, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	21.302-5
TRUZNICE. excenter stiskalnice shapm ge. vrtalne in druge stroje dobavlja Gustav Levičar Ljubljana. Medvedova 14 telef. št. 34-61.	S. P 92
ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	20.963-5
KLAVIRSKO HARMONIKO »Viktoria« skoraj novo prodam. Ponudbe na cgl. odd. »Slov. por.« pod -Harmonika.« 21.300 5 MALOSLTKOVTNO KAMERO »Cer to Do. llina«. 36 posnetkov, optika »Cassar« f 1:2.9 vgrajen daljnomer. novo prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.«	21.133-5
MOTOR »ARIEL« 500 ccm ln. >Ilo« 125 ccm ugodno prodam. Delavnica Renčelj. Rimska št. 19.	21.137-5
NEPREMOČLJIVO PLAHTO velikost 6X5 m? prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. por.«	21.149.5
VOZIČEK GLOBOK In športni prodam. Vse dobro ohranjeno. Jadranska 22T. nadstropje A. S.	21.131-5
KMETJE POZOR! Njivske brane Izpod določene proizvodne cene. dobite tudi v nadrobni prodaji. Hromeč Ivan. ključavničarstvo. Sneberje. Ljubljana. 21.211-5 DOBER PIANINO prodam. Resljeva cesta št. 12. pritličje levo.	21.225.5
KUHINJSKO OPREMO izredno poceni prodam. Rižarna I. nadst. levo. 21.226-5 PISALNI STROJ »Triumph« prenosljiv, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca.«	21.256~5
ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen prodam. Koroščeva ulica 6/T.	21.321-5
ŠKORNJE nove prodam. Bleiweisova št. 9. dvorišče.	21.377,5
PUH PERJE, prodajamo. Trgovina lijana«. Frančiškanska ulica št. 3. hotel »Slon«.	S. P. 15-5
DVE KADI. novo hrastovo 40001 in me-cesnova 50001 prodam Laver. Dragomelj Domžale.	21.378-5
ŽENSKO KOLO. dobro ohranjeno prodam. Ogled med 13. in 16. uro. Resljeva cesta št. 22/1.	21.362,5
PISALNI STROJ »Triumph«, prenosljiv, skoraj nov. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	21.365-5
BRZOPARILNIK za prašiče ugodno prodam. Tržaška 107. Vič.	21.369-a
NOVO ŽENSKO in rabljeno moško kolo prodam. Ogled Poljanska cesta št. 71. dvorišče.	21.371-5
ZLOŽLJIVO POSTELJO m železno peč.
prodam. Gradišče Z/II. nadstr. 21.372.5 MLADE PRAŠIČE za rejo prodam. Uranič Ivan. St. Jarše 4.	21.375-5
PRVOVRSTEN ŽENSKI PLAŠČ ugodno prodam. Na ogled pri krojaču Golob Ivanu. Galusovo nabrežje 29.	21.306-5
DINAMOSTROJ 3 kw. prodam ali zamenjam za elektromotor. Ljubljana. Marijin trg 4.	21.307-5
ŠTEDILNIK .stoječ, obzidan bel prodam.
Naslov v ogl. odd. »Slov. por.« 21.303-5 LEVOROČNI STROJ ZA ČEVLJARJE prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. ooroče-valca.« ‘	21.309,5
DVE MOŠKI OBLEKI ln dva suknjiča prodam. Pri krojaču. Igriška 14. 21.311-5 KLAVIRSKO HARMONIKO, novo 80 basov. 2 registra, prodam. Gosposka ulica št. 6. dvorišče.	21.313-5
PRAŠIČKE manjše in večje predam. Tomačevo št. 17.	21.337-5
LUŽNI KAMEN v prosti prodaji. Drog.
Anton Kanc. židovska 1.	21284-5
BRIVCI. POZOR! Proda se kompleten brivsko-frizerskj inventar z vsemi aparati zaradi odpotovanja. Istot-am se proda dobro ohranjeno moško kolo. P. Vodnikova 95.	21283-5
SEJALNI STROJ, dobro ohranjen, ugodno prodam. Mihael štrukelj. Ljubljana, Dravlje. Žanruška c. 8.	21282 5
H AMONI J, prvovrsten, v prav dobrem stanju, prodam. Ogled od 15—18. Naslov v ogl. odd. -Slov. poročevalca«. 21277-5 MOŠKO KOLO v odličnem stanju prodam. Vprašati prj Avtomontaži. Miklošičeva ulica 13.	- 21.349-5
MOŠKO KOLO. prvovrstno in več letnikov 'Lovca« proda Žel. Orlova 21.	21.272-5
VINSKO POSODO. dobro ohranjeno. 650—2.200 1. nov sod za 5500 1 prodam. Naslov: Strgar. Kamnik.	21270-5
KOTEL, ZA ŽGANJEKUHO! Tovariš Iz Radomlja. ki ga je kupil, naj se takoi zglasi v št. Vidu.	21256-5
BELO OMARO, starejšo, razdeljlvo. visoka 205 cm. široka 177 cm. prodam za 750 din. Proda se tudi več posameznih kosov rabljenega pohištva po ugodni ceni v trg. »Ogled«. Mestni trg 3. 21264-5 KRAVO PO DRUGEM TELETU, dobro mlekarico, prodam. Bohinc Filip. Med vode.	21261-5
DVODELNE NJIVSKE BRANE zelo ugodno naprodaj. Kunaver Franc, kovač Ježica 25.	21247-5
MOŠKO KOLO. fino predvojno predam. Jesenkova ulica 10. levo pri pivovarni »Union.«	21.351-0
KAVČ. malo rabljen, po nizki ceni prodam. štrekelj. Emonska cestä št. 2. dvorišče levo.	21.352-5
TELICO za pleme. 13 mesecev staro, od dobre mlekarice prodam. Zupančič, Ižanska cesta 129.	21.355-5
POLTOVORNI AVTO. dobro ohranjen In z zelo dobrimi gumami, ugodno prodam. Holešek Franc. Trbo^lje-Loke št. 544.
21.353-0
NOV VOZ (lajterbogen) prodam. Vrhovnik, kolar. Pristava, p. Križe pri Tržiču Gorenjsko.	21.330-0
KLAVIR doro ohranjen prodam. Horvat Franc Ljutomer. Ormoška cesta št. 48.
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšekt Sv. Petra nasip št. 29, pri Zmajskem mostu tel. 44-43 proda: vrtalne, pisalne in šivalne stroje krojaške in pogrezljive salonske, primež sporedni ustje 12 cm. ročne blagajne, harmonike klavirske, diatonične in otroške, citre, gosli, salonski in ročni gramofon in plošče, likalnike na oglje, sesalko za prah na motor, lestenec, sedlo za motor in za kolo. ležalni stol. preproge, odeje, otroške, ženske in moške plašče, obleke ženske in moške, lovsko obleko, čajne mizice, pleskane v raznih barvah, žepne ure. medeninaste mežnarje. daljnoglede, fotoaparate. otroške vozičke, razna jermena. jedilni pribor rje prost, fotelje tapecirane, radioaparate, napitne kozarce. in steklenice, nalivna peresa, britve, ogrevalno -pečico na petrolej, mizo za šah. tehtnica znamke »Berkel« za 20 kg.	21.177-5
Dišave in prekomorsko blago
Na pol pravi POPER
po določenih cenah!
Zadružne trgovine in druga trgovska podjetja se opozarjajo, da svoja naročila zaradi pomanjkanja zadostne količine izvrše čim prej, odnosno najavijo pri
»OCEAN« - ZAGREB
prodajni ured — Tkaičičeva 37. Telefon 60-81.
2	SADNA MLINA (1 na motorni pogon z
večvagonsko dnevno kapaciteto, drugi na ročni pogon) in grozdni mlin u-edno prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	21.323.5
MOŠKO KOLO dobro ohranjeno po nizki ceni prodam. Girandon, Resljeva cesta št. 29.	21.341-5
KLAVIR pianino. »Stingl original« v zelo dobrem stanju prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	21.334-5
NOV POGREZLJIV ŠIVALNI STROJ, črn ženski zimski plašč s krznom perzija-nec in temno moder jesenski plašč prodam. Ogled od 4. do 6. Novi trg št. IT.
21.342-5
KRAVO s tretjim teletom, dobro mlekarico. prodam, črne Janez. Daljna vas št. 1. pošta Lavrica.	21.344-5
MOŠKI ZIMSKI PLAŠČ, popolnoma nov, ugodno prodam. Ponudbe na ogi. odd! «•Slov. poročevalca« ood šifro »Moški Plašč.«	21.381-5
TRI AVTO GUME 5.50X19 In eno 6X19 prodamo. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca,«	21.379-5
DVOJNI VALJČNI STOL prodam. Franc Rožman. Valjčni mlin. Mengeš št. 51.
21.327-5
BALONE, pletene, nove od 30 do 50 litrov, proda Medama. Ljubljana, židovska ulica.	21.314-5
PREPROGO 2X3 m. in usnjen kovčeg prodam. Vprašati hišnika dopoldne Cigaletova št. 2.	21.317-5
KROŽNO ŽAGO. 80 cm, novo, prodam.
Naslov v ogl. odd. »Slov. por.« 21.318-5 DECIMALNO TEHTNICO za. 200 kg z utežmi ugodno prodam. Ložar, kovač. Sr. Gameljne št. 7.	21.319-5
KOMPLETNO OPREMO za samsko sobo z žimnico in peresnim modrocem prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.« 21.312-5 PETELINČKI Leghorn in Rodlender pasme se prodajo ali zamenjajo. Vprašati ž e g o z a Galusovo nabrežje št 33	21 304 5
3	GUME ZA MOTORNO KOLO 3.50Xi9
skoraj nove prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	21.310-5
LABORATORIJSKA APARATURA za destilacijo vina. merjenja vina. mošta itd. vse v kovčku skupno s menzurama, epruvetama. alkohohneter. Saccharometer. toplomer, vinomer. »Weinlaube«, alkoholmeter po Trailes-u. vse v usnjenem etuiu itd. prodam. Ponudbe na ogl. odd. -Slov. por.« pod »Laboratorijska aparatura.«	21.269 5
PRVOVRSTEN PIANINO, rjav. z odlično konstrukcijo, prodam. Vprašati Samec. Opera.	21.162-5
OTROŠKA KOŠARA s koleščki naprodaj.
Gubčeva št. 13/1.	21.164-5
KOBILICO dveletno, črno. doma zrejeno, brez napake, ima naprodaj. Andrej Vole. posestnik. Rateče-Planica št. 61. 21.175-5 ŠKORNJI št. 43, dobro ohranjeni in zlati uhani ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.«	21.152-5
ŠTEDILNIK z bakrenim kotlićem, prodam za 1700 din. Vodnikova 90. 21.186-5 ZELENO DETELJO prodam. Šimenc, šelenburgova št. 1.	21.216-5
ŠIVALNI STROJ »ANKER« nerabljen, prodam. Poizvedbe:	Langusova ulica
št. 12/1.	21.227-5
PUŠKO DVOCEVKO brezpetelmko kal. 12. puško dvocevko brezpetelmko kal 16. 1 daljnogled za puško prodam. Ogled v trgovini F. K. Kaiser, puškar. Dvorni trg št. 1.	21.294-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK v dobrem stanju na kroglične ležaje po ugodni ceni prodam. Malejeva ulica št. 23. Kodeljevo.	21.296-5
2	POSTELJI. 2 nočni omarici in omaro prodam. Strossmayerjeva 10. pritličje levo.	21.298-0
(5«iščite
OPATIJO
0 jesem
od 20. septembra znižane cene
V	hotelih I. kategorije: MOSKVA, PRAHA, SOFIJA
kompletni pension vključno vse pristojbine 565 lir dnevno za osebo.
V	hotelih IL kategorije: ZAGREB, UČKA, GALEB
kompletni pension vključno vse pristojbine dnevno 500 lir za osebo.
Sindikalisti in člani njihovih obitelji (zakonski tovariš in otroci) ob predložitvi sindikalne izkaznice ali z dokazom, da je družinski poglavar član sindikata, plačajo za kompletni pension ne glede na kategorijo hotela 450 lir dnevno za osebo.
Imetniki »Partizanske spomenice« ne glede na kategorijo hotela, plačajo isto ceno kakor sindikalisti.
Oblastna uprava hotelov za Istro
ŽENSKO KOLO v dobrem stanju prodam Müller. Mestni trg 17/m.	21.170-5
VOZ ZAPRAVLJIVČEK ugodno naprodaj.
Dermastja. Medno 50.	21274-5
2 SPALNICI moderni, vezani prodam. Ogled tudi v nedeljo. Sever. Tržaška cesta št. 17.	21.299-5
KUPIM
V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila. Josip Rojina Ljubjana Aleksandrova št. 3.	S. P. 90 6
DIESEL MOTOR za ladijski pogon s 70— 150 k. s. in vrste manjših motorjev na pogon z nafto, bencin in. elektriko kupujem nujno. Ponudbe na »Starina«, Novakovič. Zagreb. Vlašsa 101. Telefon št. 24-589.	20355-6
SEKALNI STROJ za spodnje usnje, čistilni stroj in stroj za tanjšanje usnjä kupimo. Ponudbp na ogl. odd. »Slov. por. «pod »V dobrem stanju.« 20.932-6 KNJIGE:	»Dr. F. Schleicher. Taschen-
buch für Bauingeniere 1943« kupim. — Ponudbe: Ing. M. S., poštni predal 72. Ljubljana.	20976-6
SAKSOFON, dobro ohranjen, bariton ali tenor in jazz pribor kupim. Juvane Milo. Ribnica.	20982-6
SKRIPTA:	»Finančno pravo« (Murko).
»Narodno gospodarstvo« (Bilimovič) in »Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu« (žun) kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	21.027-6
JEDILNI PRIBOR rje prost za 12 oseb. fino vato 4V= kg za odeje m 30 kg žime kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.	21.182-6
JEDILNI PRIBOR, taso. desertne krožnike, svilo za odeje kupim. Kovačevič. Bleiweisova 11 I. cd 12. do 14. 21.366-6 JAHALNE HLAČE ali blago kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.« 21.367.8 VEČ VAGONOV TRAMOV IN DESK kupim. Ponudbe na cgl odd. »Slovenskega poročevalca« pod »Trami«.	21286-6
VAGONSKO KOLIČINO NAMIZNIH JA_ BOLK vsake vrste kupim. — Ponudbe z navedbo cene. količine in železniške postaje poslati na Franc Jerič. Mokronog.	21285-6
BLAGA ZA ŽIMNICE. 15 m, kupim. Černe Franc. Moste.	21248-6
UNIVERZALNI SKOBELNI STROJ kupimo za mizarstvo. Ponudbe na Sladkogorsko tovarno lepenke in papirja, Sladki vrli. p. št. Uj v Slovenskih goricah.	21.339-6
PISALNI STROJ prenosljiv dobre nemške ali amerikanske znamke z originalno jugoslovansko abecedo v dobrem stanju kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	21.360-6
DIESEL—MOTOR 80 ks. in 250 do 300 ks. za ladijski pegon in en bencinski do 25 ks. kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	21.359-6
TRIKOLO, novo ali malo rabljeno, nosil, nost 250 kg se kupi. Ponudbe z navedbo cene je poslati na pošlem i odbor »NAPRÖZE« Ljubljana, Cerkvena ulica št. 21.	21.008-6
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek, Sv. Petra nasip št. 29. pri Zmajskem mostu tel. 44-43. kupi in prevzame v komisijsko prodajo:	pisalne stroje,
otroške vozičke, linolej; tekače, pred. posteljnike. brisače, zavese, pregrinjala, moške ženske obleke in plašče, otroško, žensko in moško perilo, dežne plašče, razne servise jedilne, kavne, čajne in za liker, jedilni pribor, kuhinjske tehtnice, daljnoglede, fotoaparate, radioaparate, električne svetilke, likalnike in kuhalnike. moška in ženska kolesa, posteljno perilo vseh vrst. kupim 5 xn: suhih bukovih drv po dogovoru.	21.178-6
APARAT ZA SVETLO KOPIRANJE (Licht-pausapiparat) kupim. Ponudbe poslati na Omerzo Ivan Petrovče.	21.199-6
ZRAČNICE (šlauhe) 10.50X16 10. komadov ali odgovarjajočih zračnic, ki se lahko predelajo za to dimenziju in 6 obročev (felge) kupi Otpremničko poduzeće Zagreb, Trenkova 3. tel. 68-08.	21.200-6
KUPIM STEEKEL: Lehrbuch der Gynä. kologie in Lehrbuch der Geburtshilfe, novejšo izdajo. Ponudbe na podružnico »Slov. por.«, Celje.	21.204-6
LESENO STENO ZA VERANDO kupim.
Tržaška cesta 19. trgovina. 21.173.6 SIAMSKO MLADO mačko ali mačka ku_ pim. Kdor ve. kje bi se vsaj dobila, naj sporoči na podružnico »Slov. por.« Jesenice pod »Velika usluga.«	21.196-6
ZAMENJAM
ELEKTROMOTOR 10 ks. zamenjam za motorno kolo 200 ccm. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Zamenjava motorja.«	21.019-7
TR.ISOBNO STANOVANJE s kabinetom ln kopalnico v Mariboru zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«	21.189-7
KLAVTRSKO HARMONIKO 120 basov z registrom zamenjam za motorno kolo. do 350 ccm. razliko doplačam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	21.368-7
KBOMATIĆNO HARMONIKO. 80 basov, zamenjam za radio event, prodam. Naslov v cgl. odd. »Slov. poroč.«. 21287-7
POSEST
DVONADSTROPNO HIŠO z lokalom na glavnem trgu v Škofji Loki prodam. — Naslov v ogl. oddelku »Slovenskega poročevalca«.	21078-8
VEČ Hiš. vil, in parcel ugodno proda »Realiteta« Prešernova 54/1,	21.108-8
PARCELO ob Podmilščakovi cesti zamenjam za parcelo ob Tvrševi ali Celovški cesti. Eventualno doplačam. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.« 21.183-5
DVOSTANOVANJSKO HIŠO ALI VILO, manjšo, kupim na Bledu ali okolici. — Naslov v ogl. odd. »Slovenskega Poročevalca«.	21268-8
POSEST. Gledališka 7/1. proda- hišo na Viču 300.000. vilo tik centra 350.00C. vilo za Bežigradom 650.000. hišo novo. kem-fortnp v Rožni dolini 400.000. vilo na Mirju (cena po dogovoru) in lepo parcelo na Mirju. Poleg navedenih še več hiš. vil in parcel v vseh delih mesta.
21.345.8
VILE. HIŠE. trgovske hiše: za Bežigradom. v Dravljah, Vižmarjih. Kranju, na Bledu, v Celju. Novem mestu :n Mariboru prodam. V nekaterih vilah je prosto stanovanje. Pcjasnila: Realitet-na pisarna Zajec Andrej. Tavčarjeva ulica 10.	21290-8
PARCELE na Mirju, v šiški, remizi, Dravljah, za Bežigradom na Kodeljevem prodam. Zajec. Tavčarjeva 10.	21291-8
STAVBNO PARCELO na Mirju ali bližnji okolici kupim proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. »Slovenskega poročevalca« pod »Parcelo«.	21272-8
PARCELO. 612 m2. »Stan in dom« prt Tržaški cesti, predam. Naslov v oglasnem odd. »Slov. poročevalca«.	21259.8
VILA IN HIŠA pri centru Maribora se proda ali zamenja za manjšo v Celju. Ljubljani ali Primorju. Novejša stavba 4—8 komfortnih stanovanj, vrtovi, dolgoročno plačevanje. Lastnik prosi naslov rsflek-tanta pod »Petrovič« Maribor I.. poštno ležeče.	21.188 8
V NAJEM
MLINAR išče mlin v najem ali grem tud! za mlinarja. Ponudbe p-d -Mlinar« na ogl. odd. »Slov. poročevalca «	21.322-9
NJIVO 10.000 m2 ali več vzamem v najem v Ljubljani ob vodovodni mreži. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Njiva.«	21.373-9
VZAMEM V NAJEM majhno gospodarsko poslopje, primerno z-a obrt. Vodovod,
kanalizacija in elektrika ie pr;
-Ptgoj.
Po možnosti v okolici M-ste—Poljane. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 21278-9 LOKAL, primeren za špecerijo ali kako drugo oprt. se odda takoj. Pokopališka ulica št. 33.	21.3S3-9
V NAJEM IŠČEM v Ljubljani ali naj. bljižji okolici trgovino z mešanim blagom. galanterijo ali kaj sličnega s stanovanjem. Ponudbe na cgl. odd. 'Slov. por.« pod značko »Dobra točka.« 20.834-9
RAZNO
UGLAŠEVALEC glasovirjev, J u r a s e k .
Zrinjskega 7/H. telefon 39-23. S. P. 2-14 DOSMRTNO OSKRBO pri izobraženi samostojni osebi ali družini išče vpokoje-nec proti eventuelni odst-pi tv: nepremičnin. Ponudbe pod »Domačnost« na ogl. odd. »Slov. poroč.«	20.737-14
POZOR! Izdelujemo solidno, hitro in poceni presite odeje 1 kovtre) proti preskrbi potrebnega blaga.. Vato in sukanec preskrbimo sami. R. Thaler izde-lovalnica vatemh odej. Škofja Loka.
21X47-14
OGRODJE ŽENSKEGA KOLESA evid. štev. 207011 se je našlo. Dobi se ga proti iz-kazilu v Milčinskega ulici 84. 21.364-14 DRUŽABNIKA za trgovino, zanesljivega, v vseh ozirih dobrega iščem. Ponudbe r.a ogl. odd. »Slov. poroč.«, Jesenice pod 'Samo Jesenice.«	21.333.14
IZGUBILA SEM gumijasti igrači, fantka in žirafo. Poštenega najditelja prosim, naj vrne proti nagradi na naslov: Zalokar, Vrtača 5.	21279.14
IZGUBILA SEM v tramvaju Rakovnik 21. t. m. torbico z 2000 din gotovine in do. kumente n-a im? Zabukovec Jožefa. Najditelja naprošam, da m-: proti nagradi vrne na naslov: Vrhtelič Romana. Vel. čolnarska 19.	21.356-14
NAGRANO 300 din plačam onemu, ki mi vrne nalivno pero z graviranim imenom: Arh. Sivec. Naslov: Bohoričeva št. 24. Telefon 25-60.	20.972-14
V VLAKU MED ZIDANIM MOSTOM IN LOKO so bili 8. t. m. ukradeni razni dokumenti, med njimi krstr: list; na ime Mihelič Melita. Mihelič lise ;n Mihelič Milana, razna šolska spričevala, nakaznice, mrtvaški list, osebna izkaznica. članska izkaznica, ter ključi. Naprošam vsakogar, kdor bi kaj vedel o najdbi omenjenih dokumentov naj mi sporoči na naslov Mihelič Melita, oja čevalnica Videm.Krško. Obenem preklicujem vse dokumente ter jih proglašam za neveljavne.	21.263-14
VISOKOŠOLEC S PODEŽELJA išče vso oskrbo v Ljubljani po možnosti v bližini tehnike. Po želji prispeva hrano. Resne ponudbe na ogl. odd. ^siov. por.« pod »Plačam naprej.«	21.219-14
DOBROSRČNIM dam stanovanje. 2 ha zemlje v zameno za dobro postrežbo staremu očetu. Hrana preskrbljena. Eventuelno celo posestvo po dogovoru. Bližilna Ljubljane. Zaželjeni narodno zavedni. Naslov v ogl. odd. »Slov. oo-ročevalca.«	21.350.14
POIZVEDBE
ČOLNAR IVAN.HANZI. kemik, roj. 1906 v Kranju, je odšel z doma konec novembra 1944. ter je bii po izjavah očividcev aretiran od belogardistov na kolodvoru v Kranju in prepeljan v kranjski belogardističen bunker. Kdor bi mo. gel dati kakršne koli informacije, naj se zglasi proti dobri nagradi pr; Tdes«. Kranj. Tavčarjeva 7.	21265-15
DR. j i R I BENES
61
Buchenwald je bil za nas kraj presenečenja. Prišli smo iz taborišča tretje vrste in tu je bilo vsaj zdaj ujetniško taborišče prve vrste. Hrana je bila neprimerno boljša. Tatvine so tako strogo kaznovali, da so jih skoraj iztrebili. Xa blokovne starešine pa smo gledali kot na čudeže. Bili so zares očetje ujetnikov, za katere so pošteno skrbeli. Niso jim kradli, pomagali so jim. ko so zašli v škripce, bili so prvi med enakimi in dalo se je z njimi občevati zares kot s tovariši v taborišču. Vse to je bilo Osvieczymu povsem nemogoče in nismo mogli razumeti, kako je kaj takega možno. Bloki so bili cisti, v vsakem sta bili ločeni jedilnica in spalnica. Ko je zvečer ugasnila luč. je bilo zares tiho. Vsak ujetnik je imel svojo posteljo s svojo posebno odejo, zvečine pa so imeli po dve odeji. Ujetniki so imeli tudi omare za svoje stvari.
Ujetniki so delali počasi in nihče ijli ni priganjal. Nekateri so delali, drugi so se pogovarjali, nekateri pa so se celo zleknili na soncu in spali. Nihče jih ni pretepai zaradi tega. V kamnolomu, kamor so pošiljali ujetnike za kazen, so delali precej počasneje kakor v Oswieczymu. Med karanteno so nas nekajkrat poslali po kamenje in blokovni starešine ali kapi. ki so nas peljali tja. so nas med potjo sami vzpodbujali, naj posedemo v gozdu jn se uro ali poldrugo uro odpočijemo. Nikoli niso nikogar udarili, čeprav smo se dovolj okoriščali z njihovo krotkostjo. Vse to je bilo v primeri z Oswieczymom nekaj, kar si je bilo težko predstavljati.
V Buchenwaldu je bila velika knjižnica za ujetnike. Imeli so zelo lepo urejeno bolnišnico in celo javno hi-o. o kateri so nam stari ujetniki pripovedovali, pa smo mislili, da se norčujejo iz nas. Toda videli smo sami, da
je bilo res: tam je bala tudi javna hiša za ujetnike. V Buchenwaldu je bil tudi kino za ujetnike in takoj naslednji dan. ko smo opravili karanteno, nam je blokovni starešina ponujal vstopnice.
Toliko stvari je bilo tam in toliko presenečenj, da smo se sami sebi zdeli kakor otroci pred božičnim dreveščkom. Pa je bila vendar za tem zunanjim videzom tudi druga plat, o kateri smo počasi nekaj več zvedeli. Plat, na kateri je bila moritev običajna. Imeli smo namreč institut za eksperimente. Zdravim ujetnikom so vbrizgavali kali najhujših bolezni kakor zajcem ali morskim prašičkom na poskusni postaji. Imeli so muzej, v katerem so razstavili preparirane lobanje ujetnikov, velike kakor jabolka in presušene, kakor jih obdelujejo južno ameriški Indijanci. Toda bilo je še mnogo najrazličnejših, znanstveno urejenih dokazov za nečloveškost najhuje vrste. Predvsem pa je bilo tam tako zatohlo ozračje, da smo se oddahnili, ko smo odhajali. Kajti ko smo odhajali, smo sicer čutili, da se bližamo težkim razmeram, nismo pa vedeli, da gremo v pekel, kjer bodo podzemske grozote zasenčile celo sloves taborišča v Oswieczymu.
Toda sedaj smo šele prišli iz Oswieczyma in Buchenwald se nam je sedaj odkrival samo z lepe strani.
V taborišču samem ni bilo skoraj nobenega esesovca. Pri vhodu nas je prevzel poveljnik oddelka za razkuženje, ki nas je peljal v umivalnice. Na obsežnem •isfHl"!mi,e' -■iioeecnt Dieslu nam ie prišel naproti praski župan dr. Ženki, nas pozdravil, nam ponudil pomoč in tudi takoj pomagal. Umivalnice so bile za ujetnike, ki so prišli iz Oswieczyma, jiekaj posebnega. Povsod je vladala popolna čistoča, tla in stene so bile obložene s ploščicami, vode je bilo dovolj in vsak je dobil košček mila. Nerodno je bilo, da so nam vzeli vse. kar smo premogli. Dva dni za tem so nam sicer vrnili,, toda vse na kupu. vse premotano in zamešano med seboj. \sak si. je vzel. kar je hole!, nihče ni dobil toga, kar je bilo njegovega. Neprijetno je bilo tudi. da so v bloku, kamor so nas pripeljali, smatrali za prlmenro. da so jed, ki smo jo pripeljali s seboj, razdelili tistim, ki so izjavili, da zdoma ne dobivajo nič. To se ni dalo nadzirati in zalo so to pogosto zlorabljali.
Sicer pa je bil čas karantene v Buchenwaldu najmanj neprijetno obdobje ves čas, ki smo ga preživeli v ujetniških taboriščih. Prve dn.i »ploh nismo nič počeli, če izvzamem seveda večno preštevanje in nekajkratno zapisovanje istih osebnih podatkov za taboriščni razvid, dalje prišivanie novih števiik in podobno. V Oswieczymu so nam taboriščno številko vtetovirali na levico, sedaj pa smo dobili nove številke in vtetovirani znaki so bili brez vrednosti. Med popisi smo ležali na soncu ali pa ugibali, kaj naj storimo, da bomo lahko ostali tu. Stari ujetniki v taborišču so nam pravili, da bomo morali takoj po končani karanteni na nov transport.
Zvečer po zboru so prihajali znanci k žici, ki je ločila bloke za karanteno od ostalega taborišča, in nam prinašali cigarete, hrano in novice. Ugotoviti moram, da so se vsi prav lepo vedli do nas. Vedeli so in nam tudi povedali, da prihajamo iz zelo slabih razmer. Hoteli so nam pomagati. Meni osebno sta njihovo sočutje in pripravljenost pomagati prav za prav škodovala. V dobri veri, da bo storil nekaj dobrega zame, je vsak izmed njih iskal zame zaposlitve v taborišču in ne da bi se domenil z drugimi, je takoj začel posredovati pri taboriščnem uradu dela, ki so ga tukaj imenovali statistika za delo. Tako se je v tej pisarni v par dneh nabralo nekako dvjaset prošenj, da me kot nepogrešljivega oproste karntene in pridele v to ali ono delovno poveljstvo. To je vzbudilo pozornost in pozornost je bila v ujetniškem taborišču vedno neprijetna stvar.
Medsebojna razmerja med ujetniki v Buchenwaldu so bila zelo komplicirana zaradi strank. Pravi politiki so se trudili, da bi pomirili izbruhe strankarskega hujskanja. Doma so bili taki politični spori med strankami nadležni. V taborišču pa so bili pogosto zelo nevarni.
Bil sem v Buchenwaldu samo kratek čas in mislim, da Ho stvar tistih, ki so bil tam dalj časa, če bo treba nekoč pojasnjevati, zakaj so novodošle češke ujetnike pošiljali v najnevarnejše komande, kot so bile Lora, Dora, Kasel in druga, čeprav bi jih vsaj en del lahko zadržali v Buchenwaldu in jih tako rešili. Stari ujetniki bi vedeli povedati, če je res in do kakšne mere je vplivala strankarska vnema ali pa osebno sovraštvo iz drugih nagibov, kakor so o tem tudi govorili.
Rokopise sprejema
uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št 5/XL Telefon uredništva ln uprave št n-22 do 31-26. * Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. * Glavni urednik Lev Modi*.
t