Citateljem v pouk fn. zabavo. Pozablien oloh. 2000 km proč od južno-ameriške obaile, 10.000 km od zapadno-evropske, leži v južnem Atlantskem morju pozabJjen otok Tristan da Cunba. Ko je priBtala leta 1919 ob otoku angleška ladja tin sporočila otočanom o ikoncu grozoivite svetovne vojne, so zmajevali poBlušalci neverjetno z glavo. Ničesar jjim ni bilo znanega o strahovitern. klamju. Zadnjič jih je bil posetil parnik 1. [1913 . . . In vendar otočani niso divjaki ali poldivjaki, ampak prav pOkorni podložniki angleškega ikralja, poslušatjoč božjo besedo angleškega pastorja, Sn ponosni, da so kolonija angleškega ^velekraljestva. Ko je torej po letu 1913 obiskal otok _eta 1919 angleški parnifc, niso imeli ti Samotarji nobene prave hrane več. Pogli so: čaj, rr_c.ka, milo in sadne konzerve. Na Tristan da Cunha ne raste »ičesar. Živali se •ogibljejo pustinje, le 'Ł_./ve'k si jo je izbral fcot bivališče. Otok je odkril v 16. stoletju portugal&I_i raziskovalec Tristan da Cunba. Leia 1816 so 36 polastili otoške samote JlAngleži in potomci takrat izkrcanih :angleških mornarjev prebivajo še da>n.s na otoku. , iVelike ladje vozijo mimo otoka. Vsajlio drugo ali tretje leto se usidra ob iotoku. za nekaj ur angleški parnik. Ne"davno je dospela po radiju vest, da je pristala ob otoku ob priliki potovanja fcrog sveta luksuzn.r ladja »Atlantis«. x Pojav parnika je za puščavnike na totdku dogodek. prve vrste. Ne pričaJkugejo pošte, saj nima nobeden sorodnikov v kakem drugcm delu sveta. Radi pa poslušajo, kaj se dogaja po širnem Bvetu. Tako se že godi dobrih 100 let. IČe ladja zapusti otok, niti ne žalujejo fca njo. Pred dvema letoma je bivalo ina otošfci samoti 95 oseb in so vsi pre(pričani, da se med seboj boljše razujmejo kakor celotni ostali svet. NobeiJen od teh samotarjev še ni čutil poitrebe, da bi bil poskusil zapustiti otok za nekaj časa. Zivijo mirno, patrijar•halično življenje, kalkor so ga životarili naši davni predniki pred 1000 leti. Če 'jim je pripeljala kedaj ladja kako bolj moderno orodje, so ga vsikdar odklonili, češ, da jim je odve. ter škodljivo. Na ladjo »Atlantis« se je ukrcal otoski pastor, da bi oskrbel otok z velikim radio-aparatom, s pomočjo katerega bi ¦bili puščavniiki v stalni zvezi z Anglijo. Pred petimi leti je že imel pastor raidio-aparat, a so mu ga prepovedali njegovi verniki, Łeš, da je privlačnost za ,udare strele in v splošnem moti rnir na otoiku. Temu postopanju samotarjev se ne smemo čuditi, saj niso videli še nikdar 'konja, kaj šele avtomobil! Konji se ne podijo po otoku, ker jih še ni doslej izkrcala nobena ladja. Bi pa bil tudi pravi križ s flkonjem, saj je trava Ha Tristanu da Cunha bolj redka prikazen. Navaden Evropejec si niti predstavljati ne more, ikako je mogoče prebiti celo življenje v taki revščini ter zadovoljnosti. Otočani ne povprašujejo po ničemur. Če se dva poročita, hočeta posedati svojo lastno leseno kočo. -Največja redkost na Tristan da Cunhi je les. Radi tega se pa tudi glasi molitev vsakega zakonskega para: »Gospod, daj nam brodolom in kolikor mogo.e lepih desk, da si zamoreva zgraditi hižico za naše po.oms.vo.« Edini les, iki ga poznajo na otoku in iz katerega so zgrajene vse bajte, so stene razbitih ladij, klopi in zaboji, katere pomeče morje na obal, če se kjc v ^ližini razbije kaka ladja. Žalibcg bo tem tolikanj miroljoibnim ljudem božji mir kmalu skaljen. Tristan da Cunha je zgubljen otoik, a ravno v tem tiči njegova vrednost v sedanji dobi. V najkrajšem času bo otvorjen letalski promet preiko južnega Atlantskega morja in baš ta otok bo naravnost idealna vmesna postaja. Angleži se zavedajo, da j« otok tudi v vojaškem oziru najvcčjega pomena in radi tega niso doslej popolnoma zapustili samotarjev iz bojazni, da bi s_ ne pričela za nje zanimati kaka druga država. Med leti 1920 in 1922 so se znatno razpasli v ameriških Združcnih državah napadi na poštne avtomobile ter vlaJke. Vsled neprestanih napadov so bile banke tolikanj preplašene, da se niso posluževale za prevoz vrednostnih papirjev pošte, temveč lastnih oklopnih avtomobilov. Meseca junija 1922 je bil izvršen v sredi dneva v Njujorku napad na poštni avtomobil in je vrgel banditom 2 milijona dolarjev. Še le po tem napadu se je zasvitalo oblasti, da morajo biti tolovaji vnaprej podučeni, kedaj se bo vršil kak dragocen prevoz. Natančnejša preiskava je dognala, da je zakrivila vlada sama rope in to radi tega, fcer je postopala pri izbiri šoferjev in stražarjev xoštnih avtomobilov skrajno brezbrižno. Na skupnem posvetovanju policije z zastopniki pošte je bilo sklenjeno: odvzeti vsem poštnim šoferjem prstne odtise. Ko je bilo to izvršeno, so ugotovili, da je bilo med šoferji 70 odstotkov predkaznovanih. Nekatcri so bili kaznjenci, >ki so prestali večletne kazni. Ko so pa odpustili največje lopove iz Soferske službe, so prenehali napadi na poštne avtomobile tako naglo, kakor so se bili pojavili. DobičHanosnost SoešSiega prelfopa. Gospodarji Sueškega prekopa &o danes Angleži, čeravno so ga zgradili Franoozi pod vodstvom inženerja Lessepsa. Prvotne delnice &o bile razdeljene med franeosike kapitaliste in drugi del je posedal mohamedanski vladar Egipta. Nikdo ni v začetku toliko splebkaril in rovaril proti Sueškemu prekopu kaikor ravno Angleži. Ko so pa videli, da so sue&ke delnlce na vifiku, so se trudili tako dolgo, da so pretentali vladarja Egipta, da jim je ta odstopil svoj delež na delnicah in prevladuje danes angleški kapital v pr&i kopu. Za vsak prevoz skozi kanal pla. 5a ladja 6 zlatih frankov od tone, če j« naložena z raznim blagom iai 3.325 zla* tih frankov za parr_i4_e brez tovora. 6-i tLsočtonsika ladja plača za prevoz 200Q funtov šiterlingov. Prevoznina je takoj draga, da vozijo nekatere paroplovne družbe rajši ono dolgo pot ikrog cele! Afrike, samo da si prihranijo prevoz-' nino, iki podraži fižol iz Vzhoda za 15| odstotkov, žito za 12% in riž za 20%. Dohodki Sueškega prekopa so znašali leta 1932 — 834.2 milijona frankov in so padli napram letu 1931 za 137 mili. jonov. Prev-oznina sfcozi Panamski kanal je za polovico nižja nego pri Suezu, (e poraDiE Napoicon? Med lOletno vlado franooskega cesarja Napoleona mu je dal za njegov^ vojne pohode senat naslednj« štcvilke vojaštva na razpolago: V letu 1805 ...... 80.000 mož v letu 1807 ...... 80.000 mož v letu 1808 ...... 240.000 mož! v letu 1809 . . * , * . 76.000 mož v letu 1810 . . . , , » 120.000 mož v letu 1811 . . v . s , 160.000 mož v letu 1812 ..,,.. 237.000 mož v letu 1813 ...... 1,030.000 mož skupaj torej 2,023.000 mož. K zgorajnjemu številu je treba dodjati še pro-, stovoljce, leta 1813 postavljeno konjico 17.000 mož in garde iz raznih okrajev. Leta 1814 je razpolagal Napoleon celotno s tremi milijoni mož. Po ponesrečeni vojni z Rusijo in po osvobodilni vojni s Prusijo se ;e skrčila Napoleonova armada na 900.000 mož. Na ruskih ter pruskiK bojnih poljanah je obležalo 2000.000 Napoleonovih vojakov,