Štev. 58 TRST, v ponedeljek 27. februvarja 1911 Tečaj XXXVI t! IZHAJA VSAK DAN tad! ab asdtljsh Ir praznikih sb 5., ib panaMJUli tb •. i|iitrs|. FtiamUse Itev. m prodaj »io po S nvfi. (6 sto*.) v saaogifc kofcaJtarnah v Trstu in okolici. Gorici, KLrujn, §4. Petro, Postojni, Sežani, Nabražini, St. LucQi, Tolmina, Ajdor-Kini. Dornbergn itd. Zastarele itav. pa 5 nvL (10 stoi.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MtLIMETRC v ibstoati 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi m • st mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih savodov H 20 st. mm. Za oglase v teksta lisU do 5 nsi 30 K, wh nadalje a vrsta K 2. Mali oglasi p« 4 sto*, beseda, noaoj pa 40 stol Oglase sprejema Insaratni oddelek uprava .Edinosti". — Plačuje se iakljačno le upravi „Ediaoate* : PlatlJIvo ta Htožljlve • Trsta- CPIN05T Glasilo političnega drufttM „Edinost4* za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA * fido leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na aa- roike brez dopoelane naročnine, se nprara ne ozira. a* ii«*ij* „tanoiTi" «t*a»: a« MU lata Kru MS, u hI lata Krta t tO. ▼al dopisi n^ se poAMjsio na aradnifttvo lista. Nefranka- ----1--m M aprcjMuij^ ui rsksplsl M m vrsfiajs j$ mUt InsUas, oglaae in reklaasacge je pošiljati na upravo lista. U1MDMI8TVO: atfea ttsrfls Galattt 18 (NarsdaJ dsa) Izd^ateti in odgovorni urednik ftTSFAlf G0d>IXA.T — kouiorcdj tista .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpiasm zadruga s amejenias poroštvom v Trste, nlioa ■ ■ - Giorgio Galatti štev. 18. - Paltae-hraaltaKal ratna St Mit 52. TELEFON H. 11-57. BRZOJflUNE UE5TI. oddajo teh naročeb zanimal nemški odposlanec iz privatnih razlogov. Pl. Reiche-nau je proti tej tvrdki protestiral, nakar Banffy obolel. | je vojni minister dne 24. t. m. v skup- BUDIMPEŠTA 25. Bivši ministerski ščini izjavil, da ni hotel osumiti nemškega predsednik Banffjr je opasno obolel. — odposlanca. S to izjavo se pa Reichenau Zdravniki upajo da bo okreval. Skopni ministarski svet v Budimpoiti. BUDIMPEŠTA 26. Pod predsed-j ni zadovoljil in je zahteval, naj se vojni minister v skupščini opraviči ali naj odstopi. Za slučaj, ako se njegovim zahte- vršil danes skupni ministerski svet. Ministri so razpravljali o raznih stvareh Bosne in Hercegovine, med temi gradnje novih železnic. Romunska straža stroljala na bolgarsko ribiče. . . vam ne ugodi, je odposlanec pretil z re-stvom ministra za vnanje stvari se je . ' „ ' presalijamt od strani Nemčije. — V političnih krogih menijo, da vojni minister odstopi. BELIGRAD 26. — Govori se, da je vlada sklenila dati nemškemu odposlancu zadoščenje s tem, da odstopi vojni mini-j ster. Vprašanje formalnega odstopa vsega SOFIJA 25. Včeraj so se iz vidin- j miaisteratva se baje reši jutri, skega okraja odpeljali trije ribiči na Do- j Kuga. »avo lovit ribe. Iz neznanih vzrokov je pa ; p£KING 25> Kmga vidno pojema. začela romunska straža na nasprotnemu^. sta bila prijav4jena dva slučaja iz obrežju nanje streljati. Dva ribiča sta bila !Fundjjađjana( ^ Mukdena> 35 b ubita, tretji pa ranjen. I Kvangčentseja, 15 iz Harbina in en slu- Bolgarski ministri pod obtoibo. ! čaj \z Tientsina. Vesti iz pokrajine Šan- SOFIJA 26. Sobranje je sklenilo sta- tung so sicer nejasne, vendar se zdi, da se viti pod obtožbo bivše ministre Gudeva, >je tamkaj položaj zboljšal. Petrova, Genadijeva, Savova in Halačeva I ___________ radi sistematičnih kršenj zakonov iz oseb- j nih interesov. Glavna točka obtožbe glede /IVjtrijSkB lIMIKB \\\%U SlO I Bil. odprave uradniškega zakona je bila od-1 . . .. .. . r i Tedaj je krožilo 950 milijonov ban- naj bi tvorile edino vrednoto države. Kmalo pobem, ko so bili izdane, je stal klonjena. Ministri niso glasovali. j kovcev. Položaj je postajal čim dalje nez- Spor bellgrajskega nemškega odposlanca s jnosneji, vlada je popolnoma izgubila glavo, srbskim vojnim ministrom. i Meseca februvarija 1811 so imeli ban- BELIGRAD 26. Med nemškim od-; kovci že kurz 1200. poslancem v Beligradu pl. Reichenau-om J Tako je prišlo do patenta od dne 20. in srbskim vojnim ministrom polkovnikom ' februarija 1811. Ta patent so poslali za-Gojkovićem je prišlo o spora, ki bržkone j prtega v kuvertah v pokrajine in bi se j*rovzrcči odstop vojnega ministra. —j ga imelo slovesno otvoriti dne 15, marca Srbska vojna uprava je bila namreč za; v navzočnosti občinskih predstojnikov. De-časa aneksijske krize naročila 15 gorskih j kret je ugotovil, da kroži za 1060 milijo-baterij. Med inozemskimi ponudbami sta nov bankovcev, ki jih je tako rekoč z bili tudi oni tvrdke Krupp in nemške tvrdke Erbard. Vojni minister Gojković je slednjič naročil baterije pri tvrdki Krupp. Ker so bili parlamentarni krogi mnenja, da ni vojno ministerstvo pri na- enim vdarcem uničil. Na arečo so bili bankovci, kakor omenjeao, itak že brez vsake veljave in je bilo prebivalstva na tako težek vdarec pripravljeno ie po okolščinah. — Patentu od 20, februarija kupu teh baterij prav korektno pokopalo,j je bil namen da zmanjša papirnati |denar je bila izvoljena posebna enketna komi- J na ono svotc, ki bi odgovarjala promet-aija. ki naj bi se bavila s to stvarjo. Na nim potrebam. Na mesto bankovcev so seji skupščine dne 21. t. m., na kateri se j stopili odkupnice (Einlosungscheine) ki je razpravljalo o zakonskem načrtu glede j naj bi ne iznašale nikdar več nego 212 naknadnega kredita 680.000 din. za nakup omenjenih baterij, je več členov komisije milijonov/Bankovci naj bi bili v prometu do 51. januarija 1812 in do tedaj naj bi zatrjevalo, da ni vojno ministerstvo pri j se jih za peti del njihove nominalne vred-nabavi baterij postopalo korektno, češ, da uosti zamenjalo za odkupnice. se je baterije nabavilo pri Kruppu, Če I Od 15. marca 1811 naprej, katerega prav je stavila tvrdka Erhard ugodneje ! dne je stopil v krepost najnoveji finančni pogoje. Na te napade je vojni minister patent, se je smelo vsprejemati bankovec polkovnik Gojković odvrnil, da se je za le v vrednostnem razmerju 5:1. Odkupnice karz istih že 180 proti kovanemu denarju. Prebivalstvo je moralo plačati vse davke v peterem znesku v bankovcih ali pa enoterno v odkupnicah. Tudi vse plače se izplačevali tako. Bakreni denar po 30 in 15 krajcarjev so reducirali na 6 in 3 krajcarje, 7a 111 Ve krajcarjev so stavili povsem iz prometa. Obresti državnega dolga so znižali na polovico, plačali so jih pa v odkupnicah. Vlada je postavila tudi posebno lestvico za odplačanja dolgov. Dolgove, narejene leta 1799, so morali odplačati po kurzu 900, dolgove iz leta 1807 po 500, in 1810 po 200, primerno tedanji vred-bankovcev. Prav tako je postopala Francija po padu asignatov, sličnih našim bankovcem ; tako je storila leta 1806 Bavarska na Tirolskem in leta 1810 Francija v ilirskem kraljestvu. Niže sloje je zadel omenjeni finančni patent v toliko, v kolikor so bile odkupnice, izdane v najnižjem znesku 25 goldinarjev. Toda tudi bankerot leta 1811 ni prinesel reda v avstrijske finance. Prišlo je zopet do vojn, a vojne stanejo, kakor je rekel Že Montecuccoli denarja, mnogo denarja, zelo mnogo denarja. Leta 1812 je morala Avstrija glasom sklenjene zveze s cesarjem Napoleonom postaviti pomožen vojni zbor, ko je Napoleon pričel vojno z Rusijo. In ko je spomladi leta 1813 pretila nova vojna z Francijo, je bil izdan nov papirnat denar, anticipacijski listi in sicer za 4* milijonov. Ti anticipacijski listi naj bi tvorili del fundira nega dolga lin nai bi bili različni od odkupnic. Ti oboii so tvorili dunajsko vrednoto. Prebivalstvo pa je že postalo nezaupno proti vsakemu papirnatemu denarju. Nu odprava i bankovcev leta 1911 ni napravila reda v s avstrijskih financah in leta 1815 so bile I tudi odkupnice že brez vrednosti. Medtem so pa nastopile ugodneje razmere v državi. Ista seje po Napoleonovih vojnah povečala in Francija je morala plačati 150 mil. frankov vojne odškodnine, Napolj in Sardinija sta plačali Avstriji tudi velike svote za vojno pomoč, vrhu tega se je zmanjšal tudi vojni proračun. Vlada je hotela napraviti red tudi v financah. To bi se bilo lahko tudi zgodilo ob ugodnih razmerah, ali žal, manjkalo je, kakor smo že omenili) mož, ki bi bili dorasli položaju. Mini-sterskemu svetu sta bila predložena dva predloga: prvi, naj bi se polagoma zmanjšalo svoto papirnatega denarja, drugi, PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Toraić. Poslov. Štefan Klavs. Zatrjevanje kmetov je bilo tako eno-dušno in na videz nedolžno, da je podžupan videl pred seboj sama nedolžna jagnjeta, ki ne bi niti vode skalila. „Pa se vendar vaša gospoda pritožuje čez vas", je rekel podžupan malo bolj z milim glasom, „kaj vendar imate proti svoji gosposki ?" Ko je to vprašal, so se oglasile ženske in odrivale so moške v stran. Na to vprašanje odgovore one milostivemu gospodu podžupanu. „„Joj, vaša milost. To bi vam mogla vse polno povedat", se je oglasila prva najbolj jezična baba, ostrih neprijaznih črt na obrazu in pričela govoriti tako glasno, kakor da bi se bala, da ji podžupan pre-fitriže besedo. „Ne ve se, kdo je hujši, naš gospod, ali njegova gospa podžupanja ; to je pravi vrag v človeški podobi". „Lažeš, baba !u, je zavrnil podžupan. „Ni laž, temveč gola resnica, božja resnica!", so zavpite vse ženske naenkrat, in baba je nadaljevala: „Zastonj ji moramo, kadar ji ie pade v glavo, delati, na vrtu, v kuhinji, povsod; moramo ji prati in hraniti sočivje; za njo moramo presti predivo, j po zimi za njo dajati vsako deseto gos, j purana al£ipišče; vse to ji moramo donašati v grad____!" „Nehaj, vrag babji!", je zavpii jezno podžupan, udaril je z nogo ob tla. „To so samo babje govorice, poznam vas! Kar vi delate za gospodo, to mora vedeti ves svet, a kar vi dobite od nje, tega se ne spominjate !w „Dobivamo dovolj batin", je zaklical I nekdo iz množice, in vsi so se zasmejali, i da se še sam podžupan ni mogel vzdržati, j da se je malce nasmehnil. .„Vidi se, da se vam ne godi hudo, ko imate še šalo in smeh", je rekel podžupan j porabivši priliko, da se čim lepše poslovi od kmetov. „Ljudjef 'le pamet imejte! Ne bodite neumni, in mislite na nevarnost, ki j vas more zadeti vsak hip. A ve ženske, j zavežite si jezike, in vi možki, pazite se, da vas ne zavedejo neumne Ženske glaveu. Po teh besedah se je podžupan obrnil ter se odpeljaj s svojo kočijo. Podžupan se je odpeljal drugi dan z istim spremstvom pod Kalnik, kjer je našel še bolj pohlevne ljudi, in posebno še ženske se niso pritože-!vale z nobeno besedico. „Čemu govore o vstaji?", je govoril podžupan svojemu sodniku, ko sta se vračala iz Kalnika. „Sami ste videli, da to ljudstvo še sanja ne o tem, kar se mu pred-baciva. Ničesar nisem zapazil, prav nič in tako tudi sporočim vicebanu!" Siromak Saič, kako se je varal! Čeprav je obetal Rafaju, da dobro odpre oči, vendar ni nič videl. Res je, da so se kmetje potuhnili, ko so videli med seboj podžupana s huzarji. Hlinili so se in delali, ali človek bistrega pogleda — in to Saič ni bil, — bi takoj uvidel, kaj je resnica na njihovih trditvah. Kmetje so bili veseli, da so tako zvito preslepili podžupana. Gledajoč za njim, ko se je vozil nazaj v Križevce, so se zlobno smejali v Ravni, kakor tudi v Kalniku, ro-gajoč se gospodi: „Glej, glej! Nekaj so zavohali, dobro, da vemo! Sedaj je treba še preje zasukati rokave, pa naj bo, kar hoče ! Kmetje so se začeli shajaii čim dalje bolj gostejše, ali zelo oprezno in še to samo po noči v skrivnih krajih. Njihovi ovaduhi in seli so ggapašali vesti P° bIatu od do sela in ščuvali kmete na upor. Gospod Rafaj je imel boljši nos od svojega tovariša Saiča. Tiste dni, ko je preživel na svoji grajščini, se je prepričal še bolj, da vsak hip izbruhne upor med kmeti naj se proglasi nov bankerot z zakoniitm reduciranjem vrednosti papirnatega denarja na dnevni kurz. Cesar Franc je bil proti poslednji odredbi. Tako je prišlo do finančnega patenta iz leta 1816. Ta patent je določil med drugim, da se papirnati denar po zamenja proti enoodstotnim državnim obveznicam in po s/7 proti nakaznicami, ki se jih je zamoglo vsakčas menjati proti kovanemu denarju. Kmalu je pa v državnih blagajnah pošel kovani denar. Zato so morali patent zopet sistirati. Nadalje je omenjeni patent dolo-ločil, da se izaa ustanoviti narodno banko, dandanes avstroogrsko banko. Uplaćana glavnica iste je znašala 100 goldinarjev konvencij skega denarja v srebru in 500 gold. papirnatega denarja Izdanih je bilo 50.600 delnic. Uplačani papirnati denar je bil uničen in država je izdala zato 21/3 odstotne obveznice, odplatne v 36 letih. Novoustanovljena banka je napravila tudi kmalu red v denarstvu. Do leta 1848, se jej je posrečilo, da je denarstvo držala v redu. Seveda, se je v tej dobi vlada borila vedno s primanjkljaji in je najemala mala posojila. Se le po letu 1848. je Avstrija čutila pogreške in opustitve, narejene v dobi od 1818. do 1848. Koncem naj Še omenimo, da je v finančni dobi od 1793. do 1815. prišlo na beraško palico na tisoče in tisoče bogatih in posestnih rodbin, mnogo jih je pa Še dolgo potem trpelo na posledicah državnega poloma. Dnevne novice. Krvave volitve. Na volitvah poslancev v Romuniji je prišlo do krvavega pretepa. Zmagala je opozicijonalna lista. Opozicijo-nalni kandidat Bozil Mortzun je hotel govoriti pod milim nebom, ali vladni pristaši so se vrgli kakor besni na govornika, mu trgali obleko s telesa, ga vrgli na tla, pretepli do krvi in ga teptali z nogami. Ko se je pripeljal bivši predsednik poslanske zboraicn Cantacuzene ter hotel Mortzunu na pomoč, je padel strel, ki je zadel Cantacuzenovega kočijaža. Bivši predsednik je tedaj potegnil revolver in večkrat vstrelil v množico. Nastala je ne-opisna panika. Ljudje so hiteli na vse strani narazen. Mnogo ranjenih oseb se je valjalo v krvi. Ćuti je bilo mnogo pre-tresujočih klicev na pomoč. Notri v sredi tega strašnega prizora so ugasnile etek-T7 trične svetiljke, tako, da so bile ulice za- j vite v popolno temo. Cantacuzene je po*- Kar so ravenske kmetice pred podžupanom govorile o njegovi ženi, to je on vse natanko čul, pa je sprevidel, da ne sme držati križem rok. Gospod Rafaj se je pri-pravil za vsak slučaj. Neposlušnega in nezvestega župana je odpustil, a mesto njega je vzel drugega, ki licemersko hlinil svojo zvestobo napram njemu; sicer je pa bil, kakor vsi drugi. Gospod Rafaj je napačno storil; kar se je sedaj odpuščeni špan postavil na čelo nezadovoljnežev. Zadnje dni svečana 1755. je dal gospod Ralaj naložiti na vozove vse, kar je bilo vrednega v ravenskem gradu in to bi se bilo moralo pred zoro, da bi nihče ne videl, odpeljati v Varaždin. Istega dne zjutraj se je odpeljal s svojo ženo Amando v Varaždin. Ostalo pa je prepustil volji božji in oskrbi novega špana. Predno se je odpeljal iz Ravne, je še napisal pismo vicebanu Rauchu, kjer mu je rekel, da ne ve, kaj mu je sporoči! Saić, a da se boji, da se Saič moti nad kmeti in da gotovo napačno obvesti vicebana. „Jaz sam", je zaključil Rafaj pismo, „sem bit osebno tam, videl sem na lastne oči in morem zatTditi vaši velmožnosti, da se ne izvrši srečno". (Pride še.) Stran II »EDINOST« it. 5* T Trstu, dne 27. febravarja 1911 rabil to priliko, da je pobegnil. Ušel je tako gotovemu maščevanju ljudstva. Ker policija ni mogla vspostaviti miru, je bilo pozvano vojaštvo, kateremu »e je posrečilo, da je spraznilo trg. Bilo je aretiranih mnogo oseb. Domače vesti. Politično društvo „Edinost" ima odborovo sejo danes, dne 27. t. ro. ob 3. uri popoludne v „Slovanski Čitalnici*. — K tej seji so uljudno vabljeni tudi vsi gg. deželni poslanci. Smrtna kosa. Predvčerajšnjim, ob 9. uri zvečer je preminul naš rojak Ivan Gvardjančič v najlepši moški dobi, v 40. letu svoje starosti. Bil je dolgoleten član našega »Delavskega podpornega društva«, ter se vsikdar z vnemo in požrtvovalnostjo vdeleževal naših bojev. Zapušča ženo in troje nedoraslih otrok v največji bedi. Pogreb pokojnika se bo vršil danes opoludne, iz mrtvašnice mestne bolnišnice. N. v m. p. Akademičai kipar gospod Ivan Zajec preselil se je iz Ljubljane v Trst, ter ustanovil svoj kiparski atelje pri sv. Ivanu. Ta pridobitev nas tembolj veseli, ker ta stroka dosedaj med nami ni bila zastopana po Slovencu. Narodna naša dolžnost je, da ga podpiramo z naročili ter s tem utrdimo tla na tržaškem ozemlji. Svoji k svojim! Opo- Koledar in vreme. — Danes: Baldo-zarjamo na inserat, ki izide te dni v na- mir šk. — Jutri: Roman op. šem listu. j Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne — Umrla je v petek po noči v Vi-1+ Ce,s- — Vreme včeraj: lepo, zve- j ppr /IpS pavi v visoki starosti gospa K a r o l i n a ;_ M a j e r, mati grajščaka in župana v Lo- ~ dvoru javna dražba najdenih predmetov, ki jih ni nikdo reklamiral. Maskirani plesni vsnčsk priredi v svojih prostorih v ul. sv. Frančiška št. 2 odsek > Trgovsko-izobraževalnega društva <, jutri zadnji dan pusta. Ples prične ob 6. uri zvečer in bo trajal do 2. ure zjutraj. Sviral bo salonski orkester in sodelovala bo tudi šaljiva pošta. Na venček pride tudi gospod Karneval z vso družino. Vstop je dovoljen le dostojnim maskam. Tržaška mala kronika. Nesreča na morju. Zadnje dni je bila na Jadranskem morju gosta meglat vsled česar se je ponesrečilo več ladij. V soboto zjutraj so blizu otoka Lošinja zadele na prod tri avstrijske Iadije in sicer par-nik „Flink" tukajšnjega brodovlastnika Martinolicha, pa mik „ Zadar" paroplovne družbe „Dalmatia" in brzi parnik avstrijskega Lloyda „Princ Hohenlohe". Parnik Princ Hohenlohe", ki je vozil v Kotor in na katerem je bilo okolu 90 potnikov, je na vse zgodaj blizu otoka Lošinja obtičal na produ. Lloydova agencija je poslala po drugi parnik, ki je potnike in prtljago odpeljal v Zader. Iz Trsta je od-plul na mesto nesreče Lloydov parnik „Carintia" in nade je, da se danes posreči osvoboditi parnik „Princ Hohenlohe". JADRANSKA BANKA v TRSTU VABILO na V. REDNI OBČNI ZBOR delničarjev Jadranske banke v Trstu kateri se bo vršil v soboto, dne 18. marca t. 1. ob G.% uri zvečer v lastnem poslopju banke v Trstu, Via S. Nicolo št. 9. DNEVNI RED: V Letno poročilo upravnega »veta in predložitev bilance pro 1910. 2) Poročilo nadzoretvenega sveta o računskem zaključku za I. 1910 in tozadevni sklep. 3) Predlog opravnega sveta o razdelitvi čistega dobička za I. 1910. 4) Predlog upravnega sveta za pomnožitev članov upravnega sveta od 10 na 11 in vo litev enega člana upravnega sveta. 5) Volitev 5 članov nadzorstvenega sveta za I. 1911. 6) Povišanje delniške glavnice in sprememba pravil. 7) Razni predlogi. _ V Trstu, dne 27. febrtivarja 1911. Upravili SVet. Izvleček iz pravil. § IS. Na občnem zboru tvori vsakih deset delnic po en glas, nikdo pa ne sme ne v svojem ne v tujem imenu imeti več nego 20 glasov; delničarji, ki se osebno ne udeležijo, morajo biti zastopani po pooblaščench, ki ne morajo biti delničarji. Delničarji, kateri nameravajo udeležiti se občnega zbora, morajo položiti delnice pri blagajni banke v Trstu ali pri podružnicah v Opatiji ali Ljubljani najpozneje 8 dni pred občnim zborom. žah, gospoda Karola Majerja. Pogreb je bil včeraj popoludne. N. p. v m. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje. Sokolova maškarada. Ta tradicijonalna pustna prireditev je ostala vredna vrst Nar. del. organizacija. Na pustili torek torej dne 28. febru-varja t. 1. vsi na veliki delavski ples v gledališčno dvorano „Narodnega doma". niča svojim prednicam. Kar daja poseben Mislim, da ni potreba še posebej p3v-j iar sokolski maskaradi, je ona srečna kombinacija elegance s prisrčno pripro-stostjo. Videlo se je na plesu mnogo lepih kostumov : spomlad, dimnikarica, coff boy, ukusni narodni bebe, lovka, mnogo ukusnih domino in drugih. Tudi najnovejša parižka meda — juPe culotte — je poslala na ples svoje zastopnice. V četvorki pod izskušenira vodstvom brata prof. Umeka je plesalo nad 100 parov. Ples je trajal v veseli animiranosti do ra»e ure. Tudi dvorana in stopnjišča so bila ukusno priprostostjo odičena : prva v zelenju, druga v trikolori, Traditore— traduttora! Te dni se vrši volilna borba za občinski zastop v Kopru. Proti dosedaj vedno vladajoči kamoristični stranki ^signorov" se je sestavil ad hoc takozvani „blocco popolare". V tem bloku so zastopani razni demokratični elementi im socijalisti. Ker spadajo k občini tudi bližnje slovenske vasi, je omenjeni blok popolnoma pošteno stopil v dotiko tudi s kmečkimi volilci in je nominiral tri kandidate, katere so si jih slovenski kmetje koteii imeti kakor take. Sicer je tudi ca-morra postavila kakor kandidate tudi neke okoličane — seveda take, ki so njej po godu. Camorra — kakor tudi pri nas in povsod — predbaciva demokratom izfla-jalstvo. Neki naš prijatelj, ki je včeraj slučajno šel v Koper, nam je pripovedoval, darjati, da ta prireditev našega delavstv a, kakor prejšnja letat doseže tudi letos višek pustnega rajanja in neprisiljene zabave, Zlasti veliko zanimanje vlada za loterijo, letos prvič uvedeno na ta ples. Ravno o poinoči bo izžrebal poseben i odsek, sestavljen iz zastopstva N. D. O. in občinstva številke srečk nad 100 do- 1 bitkov v vrednosti 2000 kron. Prvotno je bilo določenih 34 dobitkov, ali požrtvovalni in hvalevredni naklonjenosti prija- ' teljev organizacije in našega delavstva se je zahvaliti, da presega sedaj število dobitkov 100. Omeniti nam je tudi, da nastopijo maskirane skupine. — Posamezna srečka za loterijo stane 20 stot. Vstopnina k plesu 1 K. Lože 6 K. — Čisti dobiček '' je namenjen prepotrebnemu bolniškemu ; zakladu Nar. del. org. — Dobitki so raz-, stavljeni v knjigarni Jos. Gorenjec, ulica ] Caserma št. — Vstopnice se dobe v „Narodnem domu pri g. Bičekovi in v vseh uradih organizacije. Odllkou. tovorna sodooke In Šampanjsko šumečih pokallc z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rimu 1. 1010. Tli jem Hribar - na Opčinah - naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljenčeve kisline za pivo. Priporoča se tudi za odjem pokalic i a sodovke. — Za točno postrežbo se jamči. ————————— gaBBMMatfMBMBBM Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij Paolo Gastwirfb TRST, nI. Stadion št- 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohišt/o. ona zmerne. Bogata izbera izbera popolnih aob i»d do 4000 kron^ Jedilne sobe. Sprejemne in kariilne dvorane v najuovejSeui slogu. — SPECIJALITET-i : Železno in medeno pohištvo gogata izbera vsakovrstnih siolic. — popoln-; opreas in sosaaiszni deli. '=a a Ćopio se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stina „Marca Angelo), katere so najboljše vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld D A R O V L Popravek. — V »Edinosti" od minole srede je bilo rečeno, da je gospa Amalija j ~ ^VneO 39 - Trsi Drufovka iz Sv. Gcre darovala 4 pare klobas za Ciril-Metodov ples. To treba popraviti v toliko, da g. Drufovka ni iz Sv, Gore, ampak iz Rojana (Scala Santa). — Na svatbi g. Ivana Tau<^er z go- kako je debelo zazijal, ko je po vseh oglih |sPic° Ant°mi° Stok na ™ T "•esta zagledal doige plakate in na njih brali K 6 za moSko PodrUŽn'C° CMD" Denar hrani uprava. — Za podružnico družbe sv. C. in M. na Greti daroval je gospod Subernik K i o gospod Jakob Morel (ml.) iz Hraš K i nabrano pri igri briškolon št. 60. j •— Šked. podružnici družbe sv. C. in j s kubitalmini, dva decimetra visokimi črkami, besedo — „Edinost" ! Kaj vraga pa je to ! — si je mislil naš prijatelj. Pristopil je bližje in čital: »Leggevasi neT „Edinost" del. in na to je sledil Granano /.amap; Trst, deli' Istiia št. 28 — nasproti Šolam — Sovama cementnih plošč po K 170 v velikosti 25 cm- delanih na roko iz najboljšega materijala. Zaloga ima na razpolago vedno dovot] Blaga. stvai Luigi Gramaccini TRST, ulica Barriera gcchia št. 19. Cene dogovorne, s^sr Plačilo m obrote. Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene bivalne siroje. Rodi konca sezone se^a zimsko blago po znižanih cenah. V zalogi je še velika partija čipk trakov, srajc in nogavic vseh kakovosti. - Zaloga drobnarij. TRGOM: PARTIJSKEGA: BLAGA ul. Farneto 5, nasproti lekarni Godine. v italijanskem prevodu neki naš članek, s # katerim smo komentirali to volilno |M- sta darovali pevski društvi „Slava« in borbo. S tem plakatom označajo kamoristi Velesila" 41 K, t. j. tretjino čistega do-demokrate kakor traditore — izdajalce ! jbička od plesov, na katerih s nego ženskah. pa dajala še velikanski pridelek. V Kanadi Tako je v razdobju od 1903 do 1905 bilo v t je zemlje, ki meri 16O0 kilometrov v širini fitarOBti po ^ Jetu dya (,Q trikrat yeg tu_, in 500 kilometrov v dolžin«, k. še čaka po- bcrkuloznih boloikov pri moških nego pri] Ijedelca. Ravnotako se nahajajo velikanska ženskah< Biično je tudi v drugih vdiklh j neobdelana zemljišča v Argentinij,, v Sibiriji me8tih> Bertilkm pravi. jj^hol je najvaž i in v Mandžuriji. Radi pomanjkanja rodo- ^ faktor pljuČDe ttlberkuloze na Franco I vitne zemlje se nam še m treba bat, sve- gkem> QQ določa zeraljepi6no Urjenje te ] tovne lakote. Razmere so pa ros v sedanjem ,judske bolezili naši deželiu z bojem J Času take, da strada ogromna večina prebi- „ . » , . . . ' & r žganju v severni francoski bi se po mnenju! Bertillona zamoglo rešiti vee ljudi, nego li z Oni del vrta, ki se nahaja ¥ 8enci. se dragimi bolnišnicami in lekarnami. navadno zanemarja in pusti, da raste na; 43 ^ ^ alkoholizma. Po izvestju njem plevel, meneč, da ne rasto tam nikake ^^ zdravstvenega svetnika dr, Leubu. koristne rastline, najmanj pa povrtnina. Te- cher]a y Meiningenu na Nemškem je 48.000 mu pa ni tako, ampak dobi se povrtnina, slabouamih otrok? katerih slaboumnosti je katera uspeva dobro tudi v senci, kakor n. krIv alkoljollzem roditeljev. Teh 48.00«) sla- ^apos3adi aaiiSamo°3 ^ "boUmnih otrok' ki Jim Je alkohol odvzel du-% " J 1 P°3eJe naJ Be ševne zmožnosti, tvori 48 odsto skuonega toraj na tak prostor prejnavedeno zelenjavo -tevila siromašnill otrok. švicarski zdravnik in naj se ne pušča, da bi tam rastel plevel ' j d 1 u tt 1 J -1 j F c » j dr. Bezzola ima prav, ko pravi: ..\saka ki je vrtu le v škodo, ker se zaseie potem i_ i-- o 1 1 1 • -- . J ' J 1 kaplju-a alkonola, ki ga pije oce, znaci kap- od tam njegovo Beme po vsem vrtu. ;,1 • . . « j., , . J 0 r ljico siabo umut sfci pri otroku, lijditelji bi se Civilnosodnih depozitov jena Kranjskem i murali že radi otrok čuvati opojnih pijač." 1«,234.213 K, na Primorskem 37,437.539 K.! .. . u. , - ... ». ■ 1 mnA', 13a r ^ T1 • Uvoz kitajskih las v Avstrijo. V Avstro-na štajerskem 100.051438 K, na Koroškem'^ , , 9,a „an zr -«-v 1 ... ofta,.,., _ Ogrsko se uvaža mnogo las iz Kitajske. 2.i.3t>8.230 K, v Dalmaciji 8,920.1ol K, v: T * 101A - , , A ^ , . L00 do 1909 na leto 5,139.000 hI, potem takem se je pridelalo v 1. 1909 približno 3,700.000 hI manj, ali povprečno 2,600.000 hI. Iz teh podatkov se jasno razvidi lanska elaba vinska letina v tostransk polovici države. iz Kitajske. Leta 1910 ee je izvozilo v Avstro-Ogrsko 1604 kvintalov iz Kitajske, iz Italije 508, iz Francoske 120 in iz Rusije 95. Ker razsaja sedaj na Kitajskem kuga, zato treba posvečati tej trgovini največo pažnjo. Novi srbski redi. Srbski kralj Peter na merava uvesti več novih srbskih odlikovanj. V tej smeri bo predložen skupščini tozadevni zakonski načrt. Mesto Takovskega reda Jbo uveden red krone, obstoječi iz pet razredov, Pridelala se je v posameznih kronovinah j nadalje bo uvedeno odlikovanje z redom in deželah naslednja množina vina, in sicer: J carja Lazarja. Lastnikom starih redov bo na Nižje Avstrijskem 127.000 hI belega in ^voljeno, da jih še nadalje nosijo. 26.000 hI črnega vina, skupaj 153.000 hI; na .Štajerskem 162.000 belega in 162.000 hI rdečega vina ; na Kranjskem 29.000 hI belega in prav toliko rdečega vina ; na Tiroi-ckem 200.000 hI in belega 466.000 hI rdečega vina ; na Predarlskem 100 hI belega 198 hi rdečega vina; na Goriško-Gradi- MALA POŠTA. Ker so nam pošle vse številke lista od 15. maja, 25. aprila, 20. novembra in 11. decembra 1910 prosimo uljudno naše čitatelje, ako jih kdo ima, naj nam jih pošlje proti odškodnini. Upravništvo. Prodajaln, ur in dragocenosti & BVCHI (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst K«; Corso štev. 36 Bogati izbor zlataaine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupaj e in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovTStne srebrnine, zlatanine. kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. TELEFON 1743. N&JfcoiJAi vir K& dobivanje pa&eao sa.ro mam Edina slovenska ■■ knjigoveznica ANTON REPEN^EK, Trst Ul. Cedilo 9 Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta ! in fina dela «fcS" PO KONKURENČNIH CENAH- l\mm\! - Hrvati I - Srbi! - Čehi! Odprla se je R. Blaha zaloga tovarniškega pohištva TRST ulica Caserma št. 4. prej „Mizarska zadruga v Solkanu". Popolni uredbe za hotele, penzije, gostilne, kavarne. Mr Pohištvo po vsakovrstnih cenah, SPECIJALITETA: Stolice iz zvitega ksa lastne tovarne po tovarniških cenah. TRST, ulica Caserma št. 4, TRST. TELEFOS 1316. v Trstu, ulica Griosue Cardaeci 9 nova elegantna hrvatsko - slovenska :- BRIVNICA -: —— BRADIČ & TIŠLJAR. Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 31* UMETNI ZOBJE PltjiabiraaJo sobo v Izdiranje lobov lirež S vsake bolečine Dr.J.Ćermak V. Tuscher : zobozdravnik : koncesij, zobni ichni = - TRST - nlioi. dolU Oaaerma it. 13. IX. n. Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki iz klobučevine prvili tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje in za šport. Stran IV „EDINOST" štev. 58 V Trstu, dne 27. februvarja 1911 Odhajanje In prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej. e»il u prlhed, odrom* odhod »o naznanjeni p* srednjem evropejskem * Ž. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.55 0 do Poreča in medpostaje. 6.00:0 do Gorice (in Ajdovščine). T .HO B Gorica—(Ajdovščina)—Jesenic«—Beljak— Celovec—Lonec—Praga —Draždane — Be- rolin. 7.34 0 Herpelje—Divača—Dunaj. 8 55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 9.00 0 Herpelje—Pula. 9.12 M Le do Boj (in medpostjge). I.05 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec I7Š M Koper—Boje—Poreč. 4.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 745 0 Herpelje (Divača—Dun^) (Rovinj) Pula. B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7l0 0 Le do Buj (in medpostaje). 7.22 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 8*20 0 Herpelje—(Divača—D onaj)—Pola. T&5 B Gorica—Jesenice—BeQak—Celovec- Linee —— Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomosfc — Mo-—— nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.14 0 Boršt—Herpese—Divača. 3r40 0 Gorica (In medpostaje). Prihod v Trst. 6.47 0 Iz Dunaja, Solnoarada, Celovca, Mona- ko va, In o mosta, Boloana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.15 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.20 0 Iz Gorice (AjdovSčine). 8.32 0 Iz Bnj (in medpostaj). 8.52 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du naja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pula (iz Rovinja). 1015 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. II.15 B Iz Dunaja (Ljubljane) Go rice in medposta 12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.i0 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice - (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage Dunaja. 3.35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.40 0 Iz Bnj in medpostaj. 6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7J02 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. ■J.bS B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-naja, Celovca, jnomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). S.45 0 Iz Poreča in metspostaj. 1023 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo). H.1«i 0 Iz Dunaja, oeiov ca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.48 0 Iz Gorice in medpostaj. ŠTiO 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. 6.20 7.5 5 OPAZKF : Podčrtane številke značijo ponalodne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak Južna železnica. Odhod iz Trsta (Fiazza della Stazione) 5.48 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čeuad in B do Kormir a (Cormons) preko Nabrežine. O do Gorice preko Nabrežine. B v Ljubljano, Dunaj, Keko. Zagreb. Budino pe&to. 4.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim. v.GO O preko Kormina rv Videni in dalje in O preko Tržiča v Červinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O ^reko červinjana v Benetke—Milan. ;i.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm. Milan itd. SOM O v Ljubljano, Dunaj, Keko. tf.35 B v Ljubljano, Dunaj, Oetende, Reko. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. «00 B v Kormin in Italijo. ft.SO B v Ljubljano. Dunaj, Zagreb, Budimpešto 9.15 O v Kormin (se zvezo v ^ ervinjan). II.SO 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.45 O do Kormila in mej postaj. 3.551 0 do Nabrežine in mej postaj. Prihod v Trst. O z Dunaja, Budimpešte. B z Dunaja, Ljub'jaue, Oetendo in Londona O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. B z Dunaja, L: ubijane, Zagreba, BndimpeSte in Reke. O z Dunaja, Ljubljane in Reke. B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana. 11.30 0 iz Italije preko Kormina in NabreŽioe. 2.06 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 2JM O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4JS O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. aas O z Dunaja, BndimpeSte, Reke, Zagreba. 7.07 0 iz Italije preko Červinjana in Nabrežine. 7.4« O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. s as B \t Italije preko Kormina in Nabrežine. » 05 B z Dunaja in Budimpešte. Il.OO 0 Vidma preko Kormina in Bivia in , it Italije preko Červinjana. OB N EDELJAH IN PRAZNIKIH : 10.55 O iz Nabrežine in mejpoataj. i 1.50 O iz Kormina in mejpoataj. OPAZKE. Mastne Številke enačijo popoludne. — bra o v Sij MALI OfiLBJlES MALi OOLAS1 se računajo po 4 sto L besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelka. Antonio Alborti kotLlwne- Trst, ulica Ponziana 665, Telefon 23-56. Zaloga in in bogata iz bera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Čisti in pere vsako vrst kožuhovine. Va v « priredi tamkajšnje »Prostovoljno oezam gasilno društvo" javni ples na pustni torek v gostilni ,Na Vagi". Svira sokolska godba iz Herpelj. _ Pozor 1 Cltojte, uuožulte! Mčat. delle Poste 10, je na razpolago slavnemu občinstvu ves pustni čas do 9. ure zvečer v svrho slikanja v kostumih. 2129 |1oqLo 86 posojajo, kostimi, ciganke, hudički, mttoKC postil j oni, angeljiki, domino beli, v barvah. Sprejemajo se naročbe za tekmovanja v društvih. Piazza Goldoni 6. 327 UIau ®® živali 8 prizidkom, stanovanje oddali 16 V ljeno 5 minut od kavarne Fabris, se odda takoj v najem. Naslov pri inseratnem oddelku Bdinosti. 202 C»AHMinHiA * * sobami in z vrtom se išče btanovanje kje v Škorklji. Ponudbe na ins. udd. „Edinosti" pod „Antonovič". 317 I An Jio m sotneaem friii na Do- L6p graaiC lenjsken, 15 minut od že Irznllke postale, proda se takoj r ed jako urodainl porofl. Naalev pave iaseratnl oddelek .Slneati- pod St. 272. ^72 Svetlo in likano perilo. Kdor hoči ________: — : imeti svetlo in likano perilo, naj" Be obrne na zavod F. Samokez v Trstu, ulica Cecilia št. 14, pritličje. Telefon 22-69. 2003 Saldakontista deželi. Potrebno je znanje slovenskega in nemškega jezika in kolikor mogoče laščine, kakor tudi lepa pihava. Pogoje po dogovoru. Ponudbe s ponatisi spričeval in sliko poslati na Inseratni oddelek „Edinosti" do 28. febr. 1911 pod „Saldakontist". 2o1 ■ _ _ Šivalni stroj Singer K ugodna pniiKa. 62, drugi dot™ Bkžeč za vsa dela, tudi veznine K 100, triletno jamstvo. Ulica S. Caterina 7, skladišče na dvorišču. 270 n n moeft vsak dan sveže, 5 kg govejega UcVIU mcbU, mesa, teletine ali ovčjega mesa samo 4 krone franko po povzetju, strogo solidna postrežba, ker reflektujem na stalne odjemalce. Meso je tekom 24 ur na vsakem kraju. Alada. B. M. Kerincse, Ogrsko. 282 Pncnnrlinn^ 3 5 mesečno prakso išče službo uOS|JuQlvlia v pisarni. Ponudbe za inseratni oddelek „Edinosti" pod „Ljudmila". 285 M fotograf Je Anton JerKiUršt Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. ! Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno ' k njemu. 315 ZD_o_ne,j_nnr_o^oo|ias8 Ogiase (Inserate) treba našlovliati ne na Uredništvo lista, in do na Tiskamo »Hdinost«, na na „Narodni Dom" in ae na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino no „Inseratni oddelek" ntfesa listo i ali na Upravo. = Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila. To aaj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in 2el6, da bodo Uti točno uvrščeni. — — — — ■ -1»--I FILIP IMtSISEVIČ zaloga dalmatinskega vln& lastni pridal »k v Jesanicak pri Omiiu w »lisi ▼aldlrlv* ftt 17 (Talafaa i 40a) r kateri prodaja aa malo ta ▼sliko. — HadaH« priporoča slav. ok^instra «voj« gostila« ^AlTAirl« tlim luia It. 11 in „Al fraislil «aima^f tli« UiaMka n. a. ▼ katarik toči rvoia ▼ian t vrni* ODVETNIŠKA PISARNA Dr. Frana Brnčlća In Mat. Pretnerja v Trstu, Via Nuova 13, II. n. sprejme IzorMo stenografa-strojepisca veščega slovensko-nemlkega jezika ali pa dne stenosraflnjl, Vstop 1. aprila 1911. Plača po dogovoru* Al. Repič - Trst ulica Madonnina št. 5. Rvt. meh. delavnica za upeljavo vode in plina. Brizgalnice in posebni aparati za preskrbo s pitno vodo na pritisk (brez vsake pripomoči), zaloge za dvorce, zdravilišča, in sploh za kraje, kjer manjka npeljava vode na pritisk. - Prodaja mrežic in cilindrov. - Sprejemajo se vsakovrstna kleparska dela. Delavnica za popravljanje. — Načrti ln proračuni ————— na zahtevo po nizkih cenah. ——— Oglata treba ■atlovllatl na IfltaratRi addtlak „Eitaaat!" Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča *alarmi Marija ad. i86i Pol stoletja ospehou i9ii V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobe Pastiglie Prendini flV proti kašlju ""V8 □ bolezml v grlu, hrlpavoatl, kataru □ Glavna zaloga: LEKARNA PRENDINI. Preprodajaloem velik popuat. Ponte dfilia Fabra 2 ! al ^oste ?i»ov9 (vo«d Torrsntei AiIji ttA di Lcndrh "slik izbor izgotovlienib oblek ta mcskr ta dečke rcsiomi za. otroke. Površniki, močne jope kakor tndi c-znih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske ibieie. Tirolski ioden. Nepremočljlvi plaSČt (pristni i;n-le?ki) Speoljallteta: blago tu- ln inozemskih jovnra. I^gjiovljajo »e obleka po m?ri po najnovej5t ■ rsdi. to^no »r»!}dno in elejeanta" ro ni«kin cenah mi i TRATTORIA „Air Antica Pompei" Trst, Piazza Carlo Goldoni 4 Priporoča se slavnemu občinstvu. - Toči_ se izvrstno vino: teran, iBtrako, furlansko in belo. šteinfeldeko pivo. Domača kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi Jedili. — Za obilen obisk se toplo^priporoča FSANJO MARINSEK. HE m Slovenci Slovani Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglaSajo v „Edinosti"], sklicujte se vedno na oglas v naSem listu, ker fako bodo znale dotične tvrdke, da prinašajo oglasi, ki jih uvrStajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v naSem listu. Za to bodete bolje postrežem,zraven tega pa pomagate s tem mi-: : ferijalno listu „Edinost" : : E—11 1 a 1 Mć Goldoni' 1 fl I rg , Pi Ca :o old-ni št. 2. rvf \-ite. ('»''opisi i-u i, i li ŽBJl točna. ■ DRUŽBENE SVEČE ' ::Stearinove:: Zahlegajte določno v vsek trgovinah! "Tpg Zastopnik je in glavno zalogo ima g. Vekoslav Plesničar Trst, ulica Giulia št 29, Trst ji Z .. i i t a -.k se n jt«ylejc prlporoža i [!| FRANJO MAillSŠEK. U -'■--I g ■■■nBMnmBBi MTJSf J ' | ■MittiSai trgovina čevljev. - Zalagatelj c. kr. deželnega žar ..irmerijskega poveljstva TRS^ - ulica Sios&ie Gae* jucci šf. 40 6.15 6.30 7.42 S.53 925 10.25 10.40 ~ osebni vlak; lak. i 1 i __iT — O n c N 5 C > «8 & O o o- t/i G-cS d C *n o o i. a. o. II ,e izdal in založil sledeče knjige: 1. „Vohun14, Spisal J. F. Cooper. 1 Cena K 160. 2. „Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinarjev. 3. „Kazaki". Spisal L. N. Tolstoj. Prevel J. Knaflič. Cena K 1-60. 4. „Prva ljubezen". Spisal Ivan SjergjejeviČ Turgjenjev. Prevel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1. 5. „Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev. 6. „Ig ^lec". Roman. Iz spominov mlaaeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K-Cena K 160. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh :::: knjigarnah po Slovenskem. :::: I Poštnina za posamezno knjigo je 10 vinar. Nizke cene. Delo solidno in trajno Limiment Capsici Comp.l nadomestek za sidro Poln - Espeller Pri nakopa tega priznano irbornega sredstva za drgnenje, ki se ga vdobi skoro v vseh lekarnah, naj ae vedno pasi na varat'eno zaamko „SIDRO" Br. Rickter-ja lekarna „K ZLATEMU ANGELJU" EllzabftbttraNt No. 5 hi 1 KroJotnlcn za civiliste In uoloke M. Franjo Polanec v Trsta, rim S. Giacomo (Corso) 6,lLn, Priporoča Be slavnem občinstvu in vojaitvu za vsako-vntna dela. Blaf« pn»» vrati, Mt telMae, cm« OPrsTzemajo dela po meri fina in tuđi priprosta. Sprejemajo se tudi vsakovrstni čevlji v popravljanje. |J Splošno anonimno društvo za prevažanje Via Ghega 3, Telefon 2487. Shrambo In prevažanje poliIStua Telefon 1220. Razpošll. In slfram&a koučeHou 2572. Čiščenje In shramba preprog Telefon 2573. z: Panifieio Triestino o« Otvoritev filiialke na Opčinab ob sežanski oesti. m Odlikovana delavnica in zaloga sedlovja in potnih predmetov FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. 10