Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje 150 let Cinkarne Celje 50 let proizvodnje titanovega dioksida Dan odprtih vrat 2023 Letnik LXIX | junij 2023 | številka 1 | 327 Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje 150 let Cinkarne Celje Letnik LXIX | junij 2023 | številka 1 | 327 50 let proizvodnje titanovega dioksida 50 let proizvodnje titanovega dioksida v Cinkarni Celje 4 Utrinki letošnjega Dneva odprtih vrat v Celju in Mozirju 8 Ob jubileju odprli razstavo »Zgodovina Cinkarne skozi objektiv mojstra Pelikana« 9 Dan odprtih vrat 2023 Naslovnica Časopis Cinkarne Celje, d. d. Letnik: LXIX, junij 2023 Številka: 1/327 Glavna in odgovorna urednica: Barbara Rozoničnik Izdajatelj, naslov uredništva in tisk: Cinkarna Celje, d.d. Kidričeva 26 p. p. 1032, 3001 Celje telefon: +386 (0)3 427 61 01 e-pošta: vodstvo.tajnistvo@cinkarna.si Glasilo podjetja Cinkarna Celje, d.d., najdete tudi na spletni povezavi: Na jubilejnem 15. natečaju sodelovalo rekordnih 1.700 otrok 11 Trajnostno poročilo = del poti za trajnostno prihodnost 13 V sklopu širitve proizvodnih kapacitet titanovega dioksida vgradili tretji peščeni mlin 16 PRIHAJAJOČA DOGODKA Slavnostni prireditvi 21. 9. 2023 - poslovni partnerji V dvorani Celjskega doma bomo gostili slavnostni dogodek ter obletnico proslavili z našimi cenjenimi poslovnimi partnerji. Na dogodku bomo ob umetniško-glasbenem programu (glavna gostja: Nuška Drašček) proslavili uspešno medsebojno sodelovanje skozi leta. Z našimi partnerstvi, s katerimi smo v preteklem obdobju bili deležni izjemnih dosežkov, si v prihodnje želimo okrepiti obstoječe poslovne vezi in sodelovanja ter obenem navdihniti nove priložnosti za nove uspehe. www.cinkarna.si/o-podjetju/aktualno/publikacije 1. 12. 2023 - zaposleni Oblikovanje: Decembra bodo dejavnosti osredotočene na zaposlene, ki so gonilna sila delovanja podjetja. Ta poseben dogodek bo trenutek za priznanje in hvaležnost za trdo delo ter predanost vsakega posameznika, ki prispeva k uspehu podjetja. Dogodek bo organiziran v Modri dvorani Celjskega sejma. Glavni namen so druženje, pogostitev in zabava ob glasbeni spremljavi priljubljene skupine Čuki, stand-up točke Ane Marije Mitić in še kaj. Cinkarna Celje, d.d. Tisk: Atelje 64, d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da po potrebi skrajša ali slogovno predela članke. Dubravka Kunst UVODNIK 3 Drage Cinkarnarke, dragi Cinkarnarji! Smo sredi jubilejnega leta, ko naše podjetje obeležuje 150 let neprekinjenega delovanja in 50 let od začetka proizvodnje pigmenta titanovega dioksida. Častitljivi obletnici sta dovoljšen razlog, da se je tekom leta zvrstilo že nekaj dogodkov, nekaj pa jih še sledi. Prehojena pot velikokrat ni bila preprosta, zagotovo pa polna sprememb in izzivov, s katerimi so se in se še uspešno spoprijemamo ter nadgrajujemo pol drugo stoletje dolgo zgodbo obstoja in številnih dosežkov. V maju smo v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine odprli razstavo Cinkarna skozi objektiv mojstra Pelikana. Fotografije, posnete od leta 1920 do 1970, pričajo o popolnoma drugačnih časih, kot smo jim priča danes. Razstava bo po dogovoru z muzejem odprta do konca septembra, posebej za Cinkarnarje pa bo na voljo brezplačen ogled v treh poletnih sobotah, 19. avgusta ter 9. in 23. septembra, od 9. do 12. ure. Vabljeni, da si jo ogledate. V maju smo v Osrednji knjižnici Celje obeležili tudi 15 let sodelovanja z osnovnimi in srednjimi šolami s širšega celjskega območja. Tokrat s torto in rekordnim številom sodelujočih – kar 1.700 učencev in dijakov je razmišljalo o pomenu vode, ki je bila rdeča nit letošnjega natečaja. Za nami je tudi zelo uspešen Dan odprtih vrat na lokacijah v Celju in Mozirju. Obiskovalci so bili presenečeni nad dejstvom, da skoraj na vsakem koraku, tudi v svojem domu, uporabljajo izdelke Cinkarne Celje. Razumevanje delovanja podjetja pa je ključno tudi za dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo. Niz dogodkov v jubilejnem letu bomo nadaljevali septembra z dogodkom za poslovne partnerje, 1. decembra pa bomo na prednovoletno druženje povabili zaposlene. Za nami je 150 let nenehnih sprememb in prilagajanj. V 70. letih prejšnjega stoletja smo zaprli topilnico cinka in začeli graditi nov nosilni program – proizvodnjo pigmentnega titanovega dioksida. Začetno nazivno kapaciteto smo v petih desetletjih obratovanja več kot potrojili z lastnim znanjem in investiranjem. To in pravilno strateško odločanje ni edina, vendar je ključna osnova, da Cinkarna danes dosega odlične poslovne rezultate. Za ohranjanje le-teh bomo morali tudi v prihodnosti vlagati v rast in razvoj, predvsem pa zago- toviti izpolnjevanje meril, ki jih industriji danes postavljajo naravne okoliščine in evropska zakonodaja. Zeleni dogovor in Kemijska trajnostna strategija, ki sta bila potrjena v evropskem parlamentu, še posebej kemijski industriji, postavljata zahtevne izzive. Na prvi pogled se hitro poenotimo z všečnimi cilji energetske samooskrbe iz obnovljivih virov, ničnih emisij toplogrednih plinov in prepovedjo proizvodnje in uporabe v določenih okoliščinah škodljivih snovi. Vendar za doseganje ciljev včasih potrebujemo finančna sredstva v obsegu, ki za donosnost programov niso več vzdržna ali zahtevajo spremembo tehnologij in zamenjavo surovin, ki lahko zamajejo finančno stabilnost podjetja. Ohranjati in nadgrajevati proizvodnjo v tako naravnanem evropskem in lokalnem okolju bo tako naloga, ki jo bomo zmogli le ob podpori deležnikov, še posebej pa zaposlenih, delničarjev, lokalne skupnosti in države. Poleg že navedenih izzivov delovanja v Zeleni Evropi se podjetje spoprijema tudi z lokalnimi tveganji in tveganji razpoložljivih surovin na svetovnem trgu. Obvladovanje teh tveganj bo zato v središču naslednjega petletnega strateškega načrta. S podnebnimi spremembami še potencirano lokacijsko danost vodnega vira naslavljamo z vrsto investicij. Z njimi povečujemo ponovno rabo vode v procesu in izvajamo projekt uporabe odpadne vode iz Komunalne čistilne naprave Tremerje. Za dolgoročno delovanje mora podjetje ustrezno ravnati tudi z odpadno rdečo sadro in si zagotoviti alternativne vire surovin. Ti bodo zahtevali tudi prilagoditev tehnologije. V prihodnjem petletnem obdobju se bomo osredotočili tudi na širitev proizvodnih kapacitet, razvoj in trženje novih tipov proizvodov in nadgradnjo kakovosti le-teh. Ob vsem tem pa bomo bistvene finančne vložke namenjali tudi področju zmanjševanja emisij in porabe energije ter digitalizaciji. Zavedamo se, da so pri uresničevanju tako visoko zastavljenih ciljev ključni zavzeti zaposleni. Številne generacije so se zvrstile v 150 letih delovanja podjetja. Lahko smo ponosni, da smo ena izmed njih. Iskrene čestitke sodelavcem ob visokem jubileju podjetja. Želimo vam sproščujoče in navdihujoče poletne dni. Uredništvo 4 50 LET TITANOVEGA DIOKSIDA 50 let proizvodnje titanovega dioksida v Cinkarni Celje 21. maja 1973 ob 10.55 se je s prvim razklopom rude uradno začela proizvodnja titanovega dioksida v Cinkarni Celje. S francosko tehnologijo in 49-odstotnim solastništvom vzhodnonemškega podjetja Lacke und Farbe. Kljub tehnični podpori Francozov so bila prva leta osvajanja nove tehnologije izjemno težka. Primanjkovalo je znanja, izkušenj, ljudi in denarja. Še težje je bilo, ko je proizvodnjo nekaj mesecev po zagonu prizadel požar. Tovarna, zgrajena za 20.000 t titanovega dioksida na leto, je nazivno kapaciteto dosegla šele deveto leto obratovanja. Ko sem se podjetju pridružila leta 1986, je bila osnovna nazivna kapaciteta že rahlo presežena. Vodenje procesa je na večini proizvodnih postopkov potekalo ročno. Merilna letev in podatek za vsako posodo, kakšen je volumen enega centimetra na njej, sta bila nujna pripomočka za delo. A obstajala je vizija za rast, boljšo kakovost in za računalniško voden proces. Ta vizija me je prepričala, da je to tovarna, kjer želim uporabiti svoje pridobljeno znanje s fakultete. To vizijo smo nemudoma začeli udejanjati. Tri leta pozneje smo dosegli kapaciteto približno 30.000 t/leto in avtomatizirali prvi proces – kristalizacijo. Sledilo je leto padca Berlinskega zidu, nato leto osamosvojitve Slovenije in izguba ju- Pogled na proizvodno halo titanovega dioksida ob začetku obratovanja. (Foto: arhiv Cinkarne Celje) goslovanskih trgov. Verjetno je bilo to najbolj kritično obdobje za preživetje podjetja. A smo zmogli. Vodstvo je sprejemalo prave strateške odločitve in zagotavljalo finance, inženirji pa smo jih uresničevali. Z lastnim znanjem in ob vrsti omejitev smo najprej dogradili površinsko obdelavo pigmenta in s tem omogočili rast na 50 LET TITANOVEGA DIOKSIDA 40.000 t/leto. V letu 2000 se je začel največji investicijski korak z ekološko posodobitvijo v skladu z direktivo IPPC in popolno avtomatizacijo procesov, ki nam je v letu 2008 že omogočil doseči nazivnih 56.000 t/leto. A tukaj se še nismo ustavili. Trenutno dosegamo nazivno kapaciteto 65.000 t/leto. Zaposleni, ki smo gradili to proizvodnjo, drug za drugim počasi izpolnjujemo pogoje za upokojitev. Za nami prihajajo mlajši rodovi. Rast, boljša kakovost, novi proizvodi, izpolnjevanje trajnostnih zahtev, prilagajanje novim časom so izzivi, ki prav tako ne bodo preprosti. A če v cilje verjamemo in vanje vlagamo svojo življenjsko energijo, znanje in zavzetost, rezultati ne izostanejo. Verjamem, da bodo prihodnji rodovi s svojim delom poskrbeli, da nas za prihodnost ni treba skrbeti. Nikolaja Podgoršek Selič Marinka Kačičnik, pred 50 leti zaposlena v investicijski skupini za titan Danes 79-letna Marinka Kačičnik je zgovorna in vedra upokojena Cinkarnarka, ki se je z zanimanjem udeležila Dneva odprtih vrat. Beseda je dala besedo, zato smo energično gospo povabili v Cinkarno, da je ob sproščenem klepetu povedala več o časih, ko je potekala gradnja objektov danes nosilnega proizvoda Cinkarne Celje – titanovega dioksida. Kačičnikova je bila del investicijske skupine, ki je pred več kot petimi desetletji pripravljala vse potrebno za gradnjo skladišča gotovih proizvodov in glavne hale titanovega dioksida, programa, ki je letos 21. maja dopolnil 50 let obratovanja. Gradnja se je začela leta 1969 s pripravo dokumentacije, zbiranjem ponudb izvajalcev, sledilo je opravljanje gradbenega nadzora in ob koncu pridobivanje uporabnih dovoljenj. Tudi ko je proizvodnja že potekala, investicijski skupini še leta ni manjkalo dela. Zatem so na lokaciji v Mozirju gradili skladišče gotovih izdelkov, v Celju pa cinkarniško kuhinjo in jedilnico. V nekaj več kot 35-ih letih, ki sem jih preživela na našem 'titanu', smo vpeljali meritve emisije prahu na vseh pomembnih operacijah, zgradili sistem beleženja, vodenja in poročanja, ki izpolnjuje zahteve, ki jih je pred nas postavljala vedno ostrejša zakonodaja. S sistemom SPEKTER in njegovim delom Okolje so nam vedno na voljo podatki o emisijah in delovanju čistilnih naprav. Sistem moramo ohranjati in nadgrajevati. Titanov dioksid bo v prihodnje še izboljšal svoj trajnostni prispevek k zelenim načrtom Evrope. Zmanjševa- Gradnja glavne hale titanovega dioksida. (Foto: osebni arhiv) Tudi Kačičnikova je ena številnih Cinkarnarjev, ki so podjetju ostali zvesti vso delovno dobo, od 15. avgusta 1964 do 15. avgusta 1996. Rojena je bila v neposredni bližini Cinkarne, v Bukovžlaku, se izučila za gradbenega tehnika in nato z družino živela v Celju. Z možem, danes žal že pokojnim, sta vsa leta obdelovala manjše posestvo na Kozjanskem, kjer sta pridelala od fižola do zelja in grozdja. V službi je veljala kot pridna delavka, s sodelavci pa se je kot edina ženska v moškem kolektivu investicijske skupine dobro razumela. Marinka, za sodelavce Mica, ker je bilo menda Marinka predolgo, je še povedala, ima na Cinkarno veliko lepih spominov. Barbara Rozoničnik nje emisij prahu, žveplovih plinov in izboljšanje rabe energije iz obnovljivih virov bo prispevalo k zmanjšanju okoljskih odtisov proizvodov in jim izboljšalo konkurenčnost. Zamenjali bomo sporne snovi v proizvodih, da bodo okolju in uporabnikom prijaznejše. Z digitalizacijo bomo postavili sisteme, ki bodo omogočali hitro odzivnost do kupcev in izpolnjevanje njihovih potreb po skladnosti proizvodov TiO2 z zakonodajami na različnih področjih uporabe. Boža Šuk Lubej 5 6 50 LET TITANOVEGA DIOKSIDA 150 let podjetja, 50 let proizvodnje pigmentnega titanovega dioksida in prav toliko let procesnega nadzora v proizvodnji pigmenta, od skladiščenja rud skozi vse postopke do nadzora pigmenta, ki jo izvaja Služba kakovosti. Hiter razvoj tehnologije in nadzora je v petdesetih letih proizvodnje pigmentnega titanovega dioksida povzročil velike spremembe v postopkih proizvodnje in nadzora. Prav tako so se spreminjale potrebe po novih znanjih zaposlenih, ki so bili in so vključeni v procese, ki omogočajo razvoj, proizvodnjo, nadzor in prodajo pigmenta ter tako vsak na svojem področju prispevajo k uspešnemu delovanju podjetja. Sama, Mojca Pustoslemšek, sem se v Proizvodnjo pigmenta vključila kot vodja Obratnega laboratorija leta 1985. Kmalu zatem sta se pridružila Zvonko Marcen (danes vodja procesa Črni del) in Slavko Gominšek (danes vodja procesa Beli del). Zaradi potrebe po boljšem obvladovanju procesa je takratno vodstvo zaposlilo tehnologinjo Nikolajo Podgoršek Selič (danes tehnična direktorica podjetja) in tehnologa Igorja Kolenca (danes vodja razvoja in tehnične podpore kupcem). Z izkušenimi sodelavci (Zoran Kanduč, Vinko Tehnična podpora kupcem pri prodaji titanovega dioksida je bila v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja organizirana kot del prodaje v organizacijski enoti Marketing. Po letu 2000 je tehnično podporo kupcem prevzel g. Dimitrij Veber v okviru PE Titanov dioksid. V tistih časih je poleg obiskov komunikacija s kupci potekala zgolj po telefonu ali telefaksu. Tehnična vprašanja glede produktov s strani kupcev so bila redka, morda kakšno vprašanje ali dopis tedensko. Pri novih potencialnih kupcih je bilo za preverjanje vzorcev titanovega dioksida v laboratorijih le občasno nujen Varnostni list, pa še ta ni bil obvezen. Zakonodaje, ki bi omejevala ali specificirala uporabo titanovega dioksida pri določenih področjih, ni bilo. Že pred odhodom g. Vebra v pokoj sem poleg dela samostojnega tehnologa področja na Končni predelavi aktivno sodeloval z vodjo Tehnično komercialnega servisa in od leta 2007 obiskoval kupce na tehničnem in razvojnem področju. Poznavanje proizvodnje in predvsem prejšnje dvajsetletne izkušnje na delovnem mestu samostojnega tehnologa ter vodenje investicijskih projektov so mi prehod na novo delovno mesto precej olajšali. Zadnjih petnajst let se je z razvojem informacijske tehnologije način tehnične podpore in komunikacije s kupci precej spremenil. Komunikacija poteka večinoma po elektronski pošti ali spletnih sestankih v živo, še vedno pa tudi z obiski pri kupcih ali obiskih v Cinkarni, kamor kupce pogosto povabimo. Rakoša) smo delovali pod taktirko Slavka Cankarja. Bili smo mladi in zagnani. Zavedali smo se, da vsak sam v proizvodnji pigmenta ne pomeni nič, skupaj pa veliko. Višje zahteve kupcev po kakovosti in količini pigmentnega titanovega dioksida so povzročile ne le velike spremembe v postopkih in nadzoru, temveč tudi v organiziranosti proizvodnje. Ves čas so bile spremembe edina stalnica pri delu. Menjale so se generacije delavcev v proizvodni, tehnološki, nadzorni in vodstveni funkciji, vsi pa se lahko ponosno zazremo v leta, ki smo jih preživeli skupaj na delu. Nismo bili samo sodelavci, bili smo in smo še danes prijatelji. Starejši sodelavci počasi zapuščamo podjetje zaradi upokojevanja. Mlajšim generacijam želimo veliko uspehov in zadovoljstva pri delu. Naj se zavedajo, da samo skupinsko delo, razumevanje in sodelovanje žanjejo uspehe. V imenu Zvonka Marcena, Slavka Gominška in Mojce Pustoslemšek zapisala: mag. Mojca Pustoslemšek Obseg tehničnih in zakonodajnih vprašanj s strani kupcev se je povečal na nekaj deset vsak dan. Za potrditev vzorcev titanovega dioksida pri kupcih je tako že pred preverjanjem v laboratoriju treba dostaviti številne izjave o skladnosti in izpolnjene specifične obrazce na tehničnem in zakonodajnem področju. To pa zahteva dodatno poznavanje zakonodaje EU, lokalne zakonodaje po posameznih državah v EU ter drugih državah po vsem svetu, kamor prodajamo produkte. Za vstop na posamezne trge so tako obvezne različne registracije po posameznih regijskih zakonodajah, ki zahtevajo različna preverjanja produktov in s tem tudi višje stroške. Zaradi povečanega obsega dela na tem področju se je po reorganizaciji v letu 2020 v PE Titanov dioksid Tehnična podpora kupcem kadrovsko razširila s pripojitvijo Razvoja proizvodov. V organizacijski enoti Razvoj proizvodov in tehnična podpora kupcem uspešno razvijamo nove tipe pigmentnega titanovega dioksida, izboljšujemo kakovost obstoječih proizvodov, nudimo tehnično in zakonodajno podporo kupcem, izvajamo tehnične obiske pri kupcih, rešujemo pripombe in reklamacije ter spremljamo novosti ter dogajanje na trgu titanovega dioksida. Igor Kolenc 50 LET TITANOVEGA DIOKSIDA 7 50 let proizvodnje titanovega dioksida obeležili s tradicionalnim pohodom Titanov dioksid poznamo že od leta 1923, a v Celju so bile prve tone tega najimenitnejšega belega pigmenta proizvedene natanko pred 50 leti. V čast prvega izvedenega razklopa smo se pred desetimi leti na pobudo takratnega direktorja Zorana Kanduča ob 40-letnici titanove proizvodnje prvič podali na pot od podjetja do dislocirane enote Za Travnik. Tako smo letos obeležili kar tri obletnice, ob 150-letnici Cinkarne in 50-letnici proizvodnje cinkarniškega titanovega dioksida še 10-letnico tradicionalnega pohoda. Obletnici primerna je bila tudi udeležba. Sodelavci in sodelavke iz PE Titanov dioksid smo se, kot je že v navadi, zbrali na parkirišču pred Marketingom in polni dobre volje krenili v smeri 'odlagališča', kot po domače ljubkovalno imenujemo Napravo za odstranjevanje nenevarnih odpadkov Za Travnik (NOOZT). Sonce je močno uperjalo svoje žarke, grla so se hitro sušila. Pohod na Za Travnik ob 50. obletnici delovanja PE Titanov dioksid. Na srečo smo s seboj imeli intervencijske tekočine, da smo premagali žejo, in si tako medsebojno pomagali z deljenjem prinesene domače pijače, kot si med delovnim časom delimo stvari (in skrbi), ki jih imamo na voljo v službi. Vreme in lepota narave sta nas razvajala. Ko smo prečili zadnjo gozdno mejo, smo zagledali NOOZT. Vsako leto je jezero manjše in travnata površina bujnejša. V nobenem primeru pogled ne opravičuje 'zaničevalnega' poimenovanja odlagališča. Prej bi to lahko bila počitniška destinacija. Tega dne smo se počutili počitniško, prijateljsko, zaželeno in pogoščeno, saj sta nas ob prihodu na cilj čakali hrana in pijača. Pričakali so nas tudi sodelavci, ki so iz različnih vzrokov preskočili pohodniški del druženja. Bilo je čudovito. Želimo si, da bi služben vsakdan med nami vsaj malo širil podobno energijo, kot smo jo ustvarjali na desetem Tradicionalnem pohodu Za Travnik. Nasvidenje ob letu osorej. Vreme in lepota narave sta razvajala. Tekst in foto: Mateja Močnik Ivec 8 DRUŽBENO ODGOVORNE AKTIVNOSTI Utrinki letošnjega Dneva odprtih vrat v Celju in Mozirju Letos smo želeli pokazati, kje vse so naši proizvodi v izdelkih, ki jih imamo doma. Pod šotoroma na obeh lokacijah smo simulirali notranje prostore hiše, jih opremili in jim dodali napise, ki so razložili, kje je naprimer pristoten titanov dioksid, kje masterbatchi ipd. Večina obiskovalcev je bila presenečena! Več fotografij najdete v Javnih mapah - CC-galerija. Špela Kumer Letos smo želeli pokazati, kje vse so naši proizvodi v izdelkih, ki jih imamo doma. Pod šotoroma na obeh lokacijah smo simulirali notranje prostore hiše, jih opremili in jim dodali napise, ki so razložili, kje je naprimer pristoten titanov dioksid, kje masterbatchi ipd. Večina obiskovalcev je bila presenečena! Več fotografij najdete v Javnih mapah. Špela Kumer DRUŽBENO ODGOVORNE AKTIVNOSTI 9 Ob jubileju odprli razstavo »Zgodovina Cinkarne skozi objektiv mojstra Pelikana« V Fotohiši Pelikan smo ob 150-letnici podjetja in 50. obletnici začetka proizvodnje titanovega dioksida odprli razstavo fotografij Josipa Pelikana, ki je upodobil številne motive življenja in dela v tovarni v letih od 1920 do 1970. Podjetje se je v 150 letih iz pretežno metalurškega transformiralo v kemično podjetje, zato so posebej zanimivi motivi že davno ukinjene topilnice cinka s staro valjarno, proizvodnje svinčevega oksida, bolj znanega kot minij, cinkovega belila, litopona, modre galice … Direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar je ob tem povedal: »Kot najstarejše in obenem še vedno uspešno delujoče celjsko industrijsko podjetje je Cinkarna že 150 let stalnica ter gonilo tukajšnjega gospodarskega, socialnega in družbenega razvoja in Tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič, župan Mestne občine Celje Matija Kovač in predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok. sprememb. Predstavlja pomemben del mestne identitete, osebnega in kolektivnega spomina mnogih generacij ter naše skupne zgodovinske zavesti, ki jo z razstavo skoraj stoletje starih Pelikanovih fotografij na novo osmišljamo, ohranjamo in utrjujemo.« Razstavo si je mogoče ogledati po predhodnem dogovoru v Muzeju novejše zgodovine Celje do konca septembra, posebej za Cinkarnarje pa bo na voljo brezplačen ogled v treh poletnih sobotah, 19. avgusta ter 9. in 23. septembra, od 9. do 12. ure. Krajši kulturni program in prijetno druženje ob otvoritvi razstave Zgodovina Cinkarne skozi objektiv mojstra Pelikana. Fotograf Josip Pelikan je upodobil številne motive življenja in dela v Cinkarni Celje v letih od 1920 do 1970. Tekst: Špela Kumer Foto: Dušan Mastnak 10 DRUŽBENO ODGOVORNE AKTIVNOSTI Nekdanji direktorji poslovnih enot in vodje služb s članico uprave in tehnično direktorico Nikolajo Podgoršek Selič in predsednikom uprave Alešem Skokom. Ob visokem jubileju smo na ogled razstave povabili tudi dolgoletne zaposlene, ki so soustvarjali uspešno 150-letno zgodbo o razvoju Cinkarne Celje. Upokojeni direktorji poslovnih enot in vodje služb so si s članico uprave in tehnično direktorico Nikolajo Podgoršek Selič ogledali razstavo fotografij mojstra Pelikana, se zapeljali do naprave za odstranjevanje odpadkov Za Travnik ter se ob druženju s predsednikom uprave Alešem Skokom seznanili z aktualnimi projekti v podjetju. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Dobrodelna Katrca v Celju za 4-letnega Urbana Pred Mestno občino Celje smo se pridružili tretjemu krogu Dobrodelne Katre. Z donacijo smo v Cinkarni želeli pomagati čim prej zbrati 2 milijona evrov za gensko terapijo, potrebno za zdravljenje redke nevrorazvojne motnje 4-letnega Urbana. Špela Kumer Filip Koželnik, delavski direktor Cinkarne Celje, predal donacijo podjetja v tretjem krogu Dobrodelne Katre. (foto: organizator dogodka) DRUŽBENO ODGOVORNE AKTIVNOSTI 11 Na jubilejnem 15. natečaju sodelovalo rekordnih 1.700 otrok Že več let v podjetju zmanjšujemo količino porabljene vode v proizvodnji, s projektom čiščenja odpadne vode iz Komunalne čistilne naprave Tremerje pa si želimo popolnoma nadomestiti uporabo sveže vode iz reke Hudinje. Letošnji prejemniki glavnih nagrad: Osnova šola Štore, učenka Erika Belen Grbec Valencia, Podružnična osnovna šola Socka, učenka Mia Repas, »Vsaka kapljica vode šteje,« je bila zato tudi rdeča nit letošnjega 15. natečaja za osnovne in srednje šole v regiji. Letos je sodelovalo 46 šol, med njimi tudi mentorica Tanja Pogorevc Novak iz Osnovne šole Mozirje: »Zaslužnim za izpeljavo natečaja se lepo zahvaljujem za brezhibno izpeljan natečaj, ki je pravočasno napovedan, izvirno ciljno zastavljen in pušča dovolj prostora za kreativnost.« Podelitev najboljšim v vsaki triadi in kategoriji srednjih šol je potekala v Osrednji knjižnici Celje, presenečenje za udeležence pa sta bili zvočna kopel in torta. Osnovna šola Mozirje, učenka Blažka Poljanšek, Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva, učenka Zala Zdolšek, Osnovna šola Hudinja, učenka Pia Rebernik, Osnovna šola Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, učenec Tim Gaberc, Osnovna šola Glazija, učenec Jernej Sušič, Gimnazija Slovenske Konjice, dijak Aljoša Sabo, Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, dijakinja Maša Štern. Tekst: Špela Kumer Foto: Amina Kolarič Vsaka kapljica vode šteje – 15. natečaj Cinkarne Celje za osnovne in srednje šole. Ob zaključku 15. natečaja Cinkarne Celje smo sodelujočim razrezali torto velikanko. Nagrade in priznanja je učencem in njihovim mentorjem podelila tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič. 12 OKOLJE Aktivnosti na področju fotovoltaike Projekt gradnje sončnih elektrarn v Cinkarni Celje se nadaljuje in kaže prve rezultate tako na področju energetske samooskrbe kot tudi vizualno, saj lahko opazimo vse več streh z nameščenimi fotonapetostnimi paneli. Na današnji presečni datum (31. 5. 2023) znaša samooskrba dobrih 3,6 odstotka celotne porabe električne energije. Ocenjujemo, da bo do konca leta, po zagonu predvidenih dodatno nameščenih sončnih elektrarn, delež proizvedene sončne energije, pretvorjene v električno, znašal dobrih 5,7 odstotka. V ta izračun je upoštevana nameščena instalirana moč 0,7 MWp na strešnih površinah dislocirane Poslovne enote Kemija Mozirje. Površin za namestitev ni več na pretek. Pri izboru je pomembnih več dejavnikov. Naj omenim najpomembnejše. Vsekakor morata biti streha in nameščena kritina v dobri kondiciji, stavba mora biti statično in požarno primerna. Pomemben dejavnik sta tudi bližina in kapaciteta transformatorske postaje, na katero je nato priključena sončna elektrarna. Najprimernejše površine moramo zato predhodno ustrezno sanirati. Tako poteka projekt sanacije strehe na skladišču Marketinga, ki bi se ga morali lotiti tudi sicer, saj je kritina, ki ji je že zdavnaj potekel rok uporabe, začela puščati. Projekt vodimo v smeri, da bo na to strešno površino pozneje mogoče namestiti sončno elektrarno. Ocenjena in predvidena instalirana moč znaša 1,3–1,5 MWp. Tudi naše počitniške kapacitete v Logarski dolini in na Rogli bodo predmet pregleda smotrnosti in seveda samih dovoljenj za zmanjšanje porabe električne energije oz. energetsko samooskrbo teh stavb. Poleg strešnih površin so aktualne tudi talne površine, ki niso predvidene za spremembo namembnosti. Hkrati urejamo vso potrebno dokumentacijo za namestitev sončnih elektrarn na področju parkirnega prostora in Sončne elektrarne na objektih PE Kemija Mozirje ... travnate površine za upravno stavbo. S to pridobitvijo naše podjetje ne bi dobilo samo dodatnih kapacitet proizvodnje zelene energije, možnosti namestitve polnilnic za električna vozila za službena vozila in vozila zaposlenih, temveč tudi, z ustrezno vizualno podobo, povečan ugled v širši javni skupnosti. Prve ocene možnosti nameščenih kapacitet znašajo 1,3–1,8 MWp. Pred časom smo se lotili razmisleka in priprave projekta o namestitvi sončne elektrarne na degradiranem območju po končani sanaciji Odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak. Zadeva ni tako preprosta, saj to področje sodi med vplivno območje ob Spominskem parku Teharje, zato bo potrebno veliko potrpežljivosti in seveda pridobivanja ustreznih dovoljenj tako na občinski kot tudi na državni ravni. Dodatno težavo predstavlja velika oddaljenost od ustrezne transformatorske postaje. Skratka, po pridobitvi mnenj in dovoljenj bo treba vzeti v ozir tudi ekonomsko upravičenost gradnje, vse prednosti in slabosti, kar je nedvomno osnovni parameter pri odločitvah. Začetek gradnje ni predviden pred letom 2028, degradirano območje pa glede na svojo velikost omogoča namestitev 4–5 MWp dodatnih kapacitet proizvodnje zelene energije. Odločitev uprave o postavitvah sončnih elektrarn je bila nedvomno pravilna in ekonomsko upravičena. Rast cene električne energije v preteklem obdobju to samo potrjuje. Trenutno umirjanje na tem segmentu energetske oskrbe seveda ni nikakršno zagotovilo, da bo tako tudi ostalo. Nam pa je jasen signal, naj s projektom samooskrbe nadaljujemo v najboljši in najsmotrnejši meri. ... in objektu PE Metalurgija. Tekst in foto: Miran Špegel OKOLJE 13 Trajnostno poročilo = del poti za trajnostno prihodnost Cinkarna Celje kot družbeno odgovorno podjetje s svojimi dejavnostmi in poslovnimi odnosi vpliva na gospodarsko, naravno in družbeno okolje. Uspešni smo takrat, kadar ima naš uspeh pozitiven vpliv ter posledično prispeva k trajnostnemu razvoju. Trajnostno poročanje pa je orodje merjenja in spremljanja tega prispevka oziroma vplivov, ki jih ima podjetje na družbo in okolje. Trajnostno poročilo torej daje informacije o ekonomskih, okoljskih, družbenih in upravljavskih učinkih ter rezultatih delovanja podjetja. Kaj pomeni trajnostni razvoj? Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED) trajnostni razvoj opredeljuje kot »razvoj, ki zadovoljuje trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožal zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij«. V praksi se je trajnostni razvoj v zadnjih letih uveljavil s kratico ESG (environment – okolje, social – družba, governance – upravljanje). Tovrstni okvir uveljavlja tudi zakonodaja na področju upravljanja (skrbni pregled) in poročanja. Poročanje o trajnostnem razvoju je del trajnostnega upravljanja podjetij, brez katerega večja podjetja nimajo več legitimnosti. Seveda niso vsa zakonodajno zavezana k poročanju, a s sprejetjem Direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti (Corporate Sustainability Reporting Directive – CSRD), ki je nadomestila Direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD – Non-Financial Reporting Directive), se krog zavezancev bistveno širi. Podjetja z več kot 250 zaposlenimi ali podjetja, ki kotirajo na borzi, bodo do leta 2024 morala objaviti svoje poročilo v skladu s standardi EU za poročanje o trajnosti. Zaradi zahtev deležnikov pa smo se tako kot nekatera druga podjetja tega lotili lani in pripravili integrirano poročilo, kjer so trajnostna razkritja del letnega poročila. Cilj poročanja o trajnosti z uporabo standardov trajnostnega poročanja GRI (Standardi GRI – Global reporting Initiative, 2021) je pregledno razkrivanje o tem, kako Cinkarna prispeva ali želi prispevati k trajnostnemu razvoju. V globalnem kontekstu javno razkriva svoje najpomembnejše vplive na gospodarstvo, okolje in ljudi, vključno z vplivi na človekove pravice, in načine, kako te vplive obvladuje. S tem podjetje izpolnjuje pomemben del svoje korporativne odgovornosti, prispeva k doseganju globalnih trajnostnih ciljev, hkrati pa si kot družbeno odgovoren subjekt odpira številne tržne priložnosti. 14 OKOLJE 28 Cinkarna Celje, d. d. Letno poročilo 2022 / Predstavitev družbe Letno poročilo 2022 Letno poročilo 2022 Predstavitev družbe / Letno poročilo 2022 Cinkarna Celje, d. d. 29 Smo največji proizvajalec TiO₂ v regiji Odgovornost do družbe in okolja je naša prioriteta. Temelj naše trajnostne razvojne strategije je manjše obremenjevanje okolja z inovativnimi tehnološkimi rešitvami. • • Namen trajnostnega poročila je večplasten. Vodstvo podjetja na več ravneh uporablja informacije o svojih vplivih pri odločanju, na primer pri postavljanju trajnostne strategije, ciljev ali pri ocenjevanju in izvajanju svojih politik in praks. Poročilo je pomembno orodje upravljanja vplivov in komuniciranja vzdolž celotne vrednostne verige Cinkarne. Za zainteresirane strani in druge uporabnike informacij je poročilo orodje za oceno, kakšen vpliv imajo na Cinkarno in kako bi lahko dejavnosti Cinkarne vplivale nanje. • • memb vplivov podjetja skozi čas in analizo teh vplivov glede na vplive drugih organizacij. Popolnost – zagotavljamo dovolj informacij za oceno vplivov v obdobju poročanja. Trajnostni kontekst – poročamo o svojih učinkih v širšem kontekstu trajnostnega razvoja. Pravočasnost – redno poročamo o informacijah in jih pravočasno razkrivamo uporabnikom, da lahko na njihovi podlagi sprejemajo informirane odločitve. Preverljivost – zbiramo, beležimo, združujemo in analiziramo informacije na tak način, da jih je mogoče pregledati in ugotoviti njihovo kakovost. Pri poročanju se zagotavlja verodostojnost poročanja o trajnosti. Lastniki oziroma vlagatelji lahko na podlagi poročila ocenijo, kako podjetje integrira trajnostni razvoj v svojo poslovno strategijo in model. Te informacije lahko uporabijo tudi za prepoznavanje finančnih tveganj in priložnosti ter za oceno njenega dolgoročnega uspeha. Načela poročanja so temeljna za doseganje visokokakovostnega trajnostnega poročanja: Ob bistvenih vsebinah poročanja se v poročilu referira tudi na doseganje trajnostnih ciljev Združenih narodov do leta 2030. • Natančnost – poročamo o informacijah, ki so pravilne in dovolj podrobne, da omogočajo oceno vplivov. • Ravnovesje – poročamo o informacijah na nepristranski način in zagotavljamo pošteno predstavitev negativnih in pozitivnih učinkov. • Jasnost – predstavljamo informacije na dostopen in razumljiv način. • Primerljivost – dosledno izbiramo, združujemo in poročamo informacije, ki omogočajo analizo spre- Pri pripravi Letnega poročila 2022, katerega del je tudi trajnostno poročilo, je sodelovala delovna skupina sodelavk in sodelavcev iz uprave podjetja, finančne službe, poslovnih enot, nabave, prodaje, varnosti in zdravja pri delu, kadrovske službe, pravne službe, službe za varstvo okolja, odnosov z javnostmi in lokalno skupnostjo ter Fit medie. Vsem gre zahvala za uspešno opravljeno delo. Poročilo si lahko preberete na naslovu: https://www. cinkarna.si/uploads/Novice/2023/Letno_porocilo_2022_slo.pdf Bernarda Podgoršek Kovač INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE 15 Demontaža stolpa za proizvodnjo gradbenih mas Avgusta 2019 smo v Cinkarni Celje ustavili proizvodnjo gradbenih mas, v prodajnem postopku pa je bilo kot najboljši ponudnik izbrano podjetje Baumit. Pogodbeni rok za demontažo stolpa za proizvodnjo gradbenih mas se je zaradi epidemije nekoliko podaljšal, letos v marcu in aprilu pa je razgradnja objekta stekla. Podjetje Baumit bo stolp postavilo na lokaciji hčerinskega podjetja v Srbiji. Cinkarni zlato priznanje za urejeno okolje Prvi obrat za proizvodnjo in prodajo gradbenih materialov je začel poslovati na območju stare Cinkarne leta 1974, jedro programa pa so vsa leta predstavljali izdelki skupine Nivedur. Program je svoj zenit dosegel leta 2008 z rekordno prodajo in dobičkom. Sledila so leta vse večjega pritiska konkurence in globalizacije trga, kar je program pahnilo v primež negativnega poslovanja. Barbara Rozoničnik Turistično in kulturno društvo Celje je lani decembra že 53. zavrtelo projekt Zlata vrtnica in metla za urejeno okolico. Že vrsto let se z urejenim videzom zunanjih površin za naslov potegujemo tudi v Cinkarni Celje. Za leto 2022 se lahko ponovno pohvalimo z zlatim priznanjem za lepo urejeno okolje, vrt in cvetlice. Barbara Rozoničnik Demontaža stolpa za proizvodnjo gradbenih mas. (foto: Amadej Kujan) 16 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE V sklopu širitve proizvodnih kapacitet titanovega dioksida vgradili tretji peščeni mlin V sklopu krovnega projekta širitve proizvodnih kapacitet titanovega dioksida smo izvedli investicijski projekt vgradnje tretjega peščenega mlina proizvajalca Netzsch. To je mlin, ki je vgrajen pri postopku mokrega mletja kalcinata in spada k procesu Končna predelava. Mlin ima horizontalno mlevno komoro prostornine 1 m3, v kateri je približno 2.000 kg mlevnih teles, ki so cilindrične oblike s premerom približno 0,6 mm in se poljudno poimenujejo kar mlevni pesek. Namen postopka mokrega oz. peščenega mletja je razbijanje aglomeriranih delcev v suspenziji kalcinata do te stopnje, da se ti v čim večji meri razbijejo – idealno do popolne deaglomeracije, ki dejansko ni dosegljiva. Glavni namen postavitve dodatnega peščenega mlina je zagotavljanje obratovalne zanesljivosti pri postopku, saj smo bili do zdaj ob izpadu ali popravilu peščenih mlinov primorani znižati proizvodno kapaciteto. Projekt smo izvedli tako, da je omogočeno sočasno mletje v treh mlinih, hkrati pa smo pripravili tudi cevne povezave za možnost zaporednega mletja, ko bi suspenzijo kalcinata pomleli dvakrat. Obseg projekta je zajemal postavitev novega peščenega mlina in dveh 20 m3 mešalnih posod, ki sta postavljeni pred in za peščenim mlinom. Za postavitev omenjene opreme na mesto je bilo treba ustrezno urediti prostor za postavitev, kjer smo izvedli obsežna gradbena dela. Odstraniti je bilo treba ostanke temeljenja stare opreme, ki je bila postavljena na tej lokaciji, in zgraditi novo Peščeni mlin in mešalni posodi. Pregled mlina pred zagonom. lovilno ploščad, na katero smo postavili nov mlin in obe mešalni posodi. Za novo postavljeno opremo je bilo treba izvesti še vse cevne povezave, novo nameščeno opremo povezati z električnim napajanjem in namestiti merilno opremo za nemoteno obratovanje. Tretji peščeni mlin z oznako 36.22 C je na stopnji poizkusnega obratovanja od 11. 5. 2023. Kakovost materiala iz mlina izpolnjuje vse kakovostne zahteve, podane s strani proizvodnje titanovega dioksida. Do zaključka projekta moramo urediti še končno dokumentacijo, nato pa bomo napravo predali v proizvodnjo. Tekst in foto: Mitja Gračner RAZISKAVE IN RAZVOJ 17 Uporaba umetna inteligence pri projektnem vodenju Slovensko združenje za projektni management (ZPM), ki je del mednarodnega združenja IPMA, vsako leto organizira Projektni forum. Tokratni je bil 9. maja v hotelu A v Žalcu. Letošnja nosilna tematika je bila umetna inteligenca pri projektnem vodenju. Predavatelji so bili priznani slovenski strokovnjaki, ki ne le poznajo, temveč je uporaba digitalizacije in umetne inteligence njihov življenjski slog. Vsa predavanja so bila zanimiva in uporabna. Obenem je bila to odlična priložnost za vzpostavitev novih stikov ter za osvežitev starih poznanstev. Kot posledica teh navezav sem v zadnjem mesecu za sodelavce v Cinkarni organizirala več spletnih sestankov oziroma predstavitev, katerih vsebine so predavatelji prilagodili našim potrebam, in sicer: • • • 'Skladiščenje in umetna inteligenca' (Martin Pečar, OMNI OPTI), več kot 35 udeležencev, 'Proces izboljšav in digitalizacija pri projektnem vodenju' (Milan Zajc, Scepter, d. o. o.), več kot 40 udeležencev, 'Možnosti izboljšav pri vodenju investicij z uporabo UI' (Milan Zajc, Scepter, d. o. o.), 11 udeležencev. Udeležila sem se Mercuryjevega poslovnega virtualnega zajtrka na temo 'Hibridno vodenje – Kako biti uspešen vodja v vse bolj digitalnem svetu' ter izobraževanja 'Uporaba Chat GPT in drugih UI v podjetju' (Peter Mesarec, Seos.si). Umetna inteligenca postavlja mejnike, ki bodo krepko spremenili naše delovanje. (foto: organizator dogodka) Nove tehnologije, zlasti umetna inteligenca, nam postavljajo mejnike, ki bodo krepko spremenili naše delovanje. Uporaba Chat GPT je pomembna prelomnica, ki sledi iznajdbi parnega stroja, elektrike, serijske proizvodnje, mobilnega telefona, uvedbi svetovnega spleta. Naše delovanje se bo zelo spremenilo. A najbolj sem si zapolnila misel Milana Zajca, ko je govoril o uporabnosti umetne inteligence. Povedal je nekako takole: »Zdrava pamet, spet prihaja tvoj čas.« Brez uporabe zdrave pameti in gojenja kritične distance do umetne inteligence in drugih tehnoloških novitet ne bomo dosegli kakovostnega napredka. Mateja Močnik Ivec KONČALI ŠOLANJE OB DELU V Cinkarni Celje cenimo prizadevanja sodelavcev, ki ob delu pridobivajo nova znanja in višjo stopnjo izobrazbe. Nareks Mitja je 10. 11. 2022 uspešno opravil diplomski izpit po višješolskem študijskem programu strojništvo in pridobil višjo strokovno izobrazbo »inženir strojništva«. Galuf Matic je 24. 11. 2022 uspešno opravil diplomski izpit po višješolskem študijskem programu mehatronika in pridobil višjo strokovno izobrazbo »inženir strojništva«. Petelinšek Jure je 22. 2. 2023 uspešno opravil diplomski izpit po višješolskem študijskem programu naravovarstvo in pridobil višjo strokovno izobrazbo »inženir naravovarstva«. ČESTITAMO! 18 RAZISKAVE IN RAZVOJ Praškasti lak skladen s FDA regulacijo za stik z živili Za potrebe kupcev smo razvili praškasti lak, ki zagotavlja skladnost s FDA regulacijo US FDA CFR 175.300. Postopek pridobivanja izjave o skladnosti za pripravke oz. zmesi zahteva, da vse uporabljene surovine zagotavljajo skladnost s to isto regulacijo. Poleg tega je treba z analizo migracij v destilirano vodo, 8-% etanol in N-Heptan dokazati, da je količina določenih migriranih snovi v zahtevanih normativih. Izbor surovin je zaradi tega nekoliko omejen in tako je tudi manj možnosti za različne variacije kakovosti laka. Pridobitev Izjave o skladnosti za segment praškastih lakov kot zmesi različnih surovin je precej enostavnejša kot postopek pridobitve izjave za snovi. Je pa zahtevnejša od pridobitve Izjave o skladnosti za stik z živili po regulaciji evropskega parlamenta EC No. 1935/2004. Ta je pridobljena le na osnovi migracij določenih snovi v modelnih raztopinah. Vendar je ameriški standard FDA globalno prepoznavnejši in ima večjo težo. Če lakirani izdelek tržimo globalno, se za praškasti lak zahteva skladnost s FDA regulacijo, zato ga zahtevajo tudi nekateri domači in evropski odjemalci v živilski, farmacevtski in še kateri drugi dejavnosti. Tekst in foto: Bine Bezjak Praškasti lak, skladen s FDA (Food and Drug Administration) regulacijo. Z nizkotemperaturnimi praškastimi laki korak bližje k trajnosti Ekolak ekipa je razvila še dodatne odlike, ki dopolnjujejo asortima praškastih lakov za nizkotemperaturno utrjevanje. S tem svojim trajnostno naravnanim strankam omogoča prehod s klasičnih lakov z utrjevanjem pri 180–190 °C na nizkotemperaturne lake, ki se utrjujejo pri 140–160 °C. Paleto obstoječih značilnosti nizkotemperaturnih praškastih lakov smo razširili z dvema dodatnima odlikama: • Matirani praškasti lak za zunanjo uporabo. Tega je mogoče v peči utrjevati pri 160 °C namesto pri 190 °C. Na voljo je tudi različica z zelo dobro zunanjo obstojnostjo in certifikatom Qualicoat 1,5. • Strukturni praškasti lak za notranjo uporabo, ki ga je mogoče utrjevati v peči že pri 140 °C namesto pri 180 °C. Nizkotemperaturno utrjevanje predstavlja za uporabnika več prednosti, in sicer: • Razlika v temperaturi utrjevanja je neposredni prihranek na račun nižje porabe energentov, kar je korak k boljši energetski učinkovitosti in zagotavljanju trajnosti. RAZISKAVE IN RAZVOJ 19 • Možno je lakiranje tudi temperaturno občutljivejših elementov, kot je npr. MDF (Medium Density Fiberboard), plastičnih mas itd. • Nudi možnost lakiranja izdelkov, ki so si zelo različni v debelini. Debeli kosi namreč potrebujejo daljšo časovno izpostavljenost v peči, da se lak utrdi, kar pa lahko vodi v razbarvanja pri utrjevanju v klasičnih režimih. • Z uporabo nizkotemperaturnega laka se lahko poveča produktivnost tako, da se ta utrjuje pri klasični temperaturi (180–190 °C), a je pri tem potreben zadrževalni čas v peči bistveno krajši (potreben zadrževalni čas elementa v peči je namesto npr. 30 minut lahko 20 minut). Naše osebje iz prodajnega oddelka nudi brezplačno uslugo preverjanja režima utrjevanja praškastih lakov (čas zadrževanja in temperature v peči), s čimer se lahko optimalno nastavijo temperaturni režimi za vsako lastnost praškastega laka v povezavi z obliko, velikostjo in debelino izdelka, ki se lakira. S tem lahko porabniku pomagamo k hitrejšemu in uspešnemu prehodu iz ene lastnosti praškastega laka na drugo. Z novo razvitimi odlikami praškastih lakov Ekolak omogočamo našim odjemalcem sledenje trajnostni politiki v smislu nižje porabe energentov za ogrevanje peči. V največji meri je to zemeljski plin, pa tudi elektrika in kurilno olje. Tekst in foto: Bine Bezjak Z nizkotemperaturnim praškastim lakom omogočamo sledenje trajnostni politiki v smislu nižje porabe energentov za ogrevanje peči. Lokalno finalno tekmovanje CFA Research Challenge Ob koncu preteklega leta smo poročali, da je Cinkarna predmet raziskovanja na tekmovanju CFA Research Challange. V prvih mesecih letošnjega leta so študentje predložili in predstavili rezultate. Slavila je ekipa Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in sicer v sestavi: Ana Šenk, Gjorgji Gjorshevski in Viktor Kukunesh, svetovala pa sta jim prof. dr. Igor Lončarski z Ekonomske fakultete in svetovalec s prakse Matija Filiplič, CFA. Zmagovalna ekipa je tako napredovala v nadaljnje tekmovanje na ravni podregije južne Evrope. Predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok in delavski direktor Filip Koželnik sta se udeležila finala in študentom pomagala z dragocenimi povratnimi informacijami. Vsem udeležencem iskreno čestitamo, organizatorjem dogodka pa se iz srca zahvaljujemo. Filip Koželnik Predsednik uprave Aleš Skok (desno) in delavski direktor Filip Koželnik ob predstavitvi rezultatov CFA Research Challange. (foto: organizator dogodka) 20 RAZISKAVE IN RAZVOJ HUMOVIT EKO – nov substrat Cinkarne Celje, namenjen ekološki pridelavi vrtnin Ekološko kmetovanje je način pridelave hrane rastlinskega in živalskega izvora ter krme za živali, pri katerem je prepovedana uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov, pridobljenih iz teh organizmov, ter različnih spodbujevalcev rasti. Osnove ekološkega kmetijstva, kot ga poznamo danes, je v tridesetih letih prejšnjega stoletja razvil angleški botanik Sir Albert Howard. Znatno povpraševanje po ekološki hrani pa se je pojavilo šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se potrošniki začeli zavedati škodljivega vpliva nekontrolirane rabe pesticidov, čezmerne uporabe lahko topnih mineralnih gnojil in vse bolj razširjene uporabe gensko spremenjenih organizmov. V Sloveniji se je ekološko kmetovanje začelo načrtno in kontrolirano izvajati leta 1999, ko je bila ustanovljena Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije. V EU ekološko kmetijstvo ureja posebna zakonodaja, ki jo je implementirala tudi Slovenija. čajo optimalno zračnost, dobro ukoreninjenje sadik in razvoj koreninskega sistema; črna šota in zeolit omogočata boljše zadrževanje vode in hranilnih snovi; kompost, namenjen ekološki pridelavi, pa zagotavlja hranilne snovi v količinah, ki pokrivajo tritedensko potrebo rastlin. Pozneje priporočamo dognojevanje z gnojili, namenjenimi ekološki pridelavi. Pri gojenju plodovk priporočamo tudi dognojevanje s kalcijevimi gnojili. Igor Zidarič Pridelovalci, ki želijo svoje proizvode in izdelke prodajati kot ekološke, morajo biti vpisani v register ekoloških kmetij in pridobiti certifikat, ki zagotavlja pristnost in neoporečnost pridelkov. V strokovni literaturi, poljudnih člankih in pogovorno uporabljamo tri različne izraze, ki so pravno priznani kot sinonimi, to so ekološko, biološko in organsko kmetijstvo. V letu 2021 smo se v PE Kemija Celje odločili, da bomo sledili trendom na področju ekološke pridelave zelenjave in željam potrošnikov, da si sami doma pridelajo zelenjavo na ekološki način. V ta namen smo izdelali rastni substrat Humovit EKO in ga tudi testirali, Inštitut za ekološko kmetijstvo pa nam je izdal potrdilo, da se lahko uporablja v ekološki pridelavi. Humovit EKO je namenjen ekološki pridelavi plodovk, solatnic, kapusnic in ostalih vrtnin na stalnem mestu (v loncih, visokih gredah ali na vrtu). Vse sestavine rastnega substrata Humovit EKO so naravnega izvora. Bela šota in kokosova vlakna omogo- Nasvet: Številne bolezni na zelenjadnicah lahko na ekološki način zatiramo z bakrovimi in žveplovimi pripravki Cuprablau Z in Pepelin WG proizvajalca Cinkarne Celje. RAZISKAVE IN RAZVOJ 21 BESEDA JE VAŠA – izkoristite platformo LEADBACKER in podajte iskreno povratno informacijo 01234567249521532625 53215 Z namenom, da bi razvijali kulturo neprestanega razvoja posameznikov in ekip, želimo v podjetju okrepiti pridobivanje povratnih informacij in na podlagi pridobljenih rezultatov s konkretnimi ukrepi naslavljati priložnosti in izzive, ki jih bomo zaznali. Ker vsakodnevno stremimo k učinkovitosti, smo se odločili, da nas bo pri zbiranju povratnih informacij podprla digitalna platforma Leadbacker. Platforma ima različne funkcionalnosti. Ključne so: • podjetju omogoča merjenje srčnega utripa organizacije (zavzetost, vodenje, ekipno delo, učenje in razvoj …), • vodjem omogoča pridobivanje povratnih informacij o njihovem načinu vodenja; na ta način je vodenje merljivo, • podpira izvedbo razvojnih razgovorov in drugih razvojnih procesov (mentorstvo, coaching, sledenje ciljem in ključnim rezultatom po metodologiji OKR). 3 657535656 35 6575356252 Leadbacker je zanesljiv 'poslušalec', kjer šteje vsak glas. Povratne informacije po platformi zbiramo redno, kar pomeni, da pravočasno zaznamo, kje je treba sprejeti ciljno usmerjene ukrepe. Zaradi zagotovljene anonimnosti pri podajanju povratnih informacij so rezultati veljavni in verodostojni. Leadbacker se lahko uporablja tako na računalniku kot na mobilnem telefonu (na voljo mobilna aplikacija) in se hitro aktivira. Marsikdo se je z njo že srečal, saj ste prejeli povabilo, da ocenite svojega sodelavca, ali pa ste se z njeno pomočjo pripravili na razvojni razgovor. V juniju boste priložnost, da podate povratno informacijo po platformi, prvič prejeli vsi, ki boste to želeli. Letos bomo platformo uporabljali na naslednjih področjih: 1. Izvajanje letnih razvojnih razgovorov 2. Pridobivanje povratnih informacij vodij – Mojih360 3. Merjenje srčnega utripa organizacije – dvakrat v tem letu (junija in novembra) boste prejeli anketo, ki bo obsegala 30 vprašanj 4. Vodstveni utrip organizacije – vsak mesec boste prejeli 10 vprašanj, ki se nanašajo na vašega neposrednega vodjo Čeprav je sodelovanje pri podajanju povratnih informacij prostovoljno, vas prosim, da v čim večji meri sodelujete in tako prispevate svoj glas pri razvoju našega podjetja. Z vami bomo mesečno delili najpomembnejše rezultate in ukrepe, ki smo jih sprejeli. Zaposleni, ki imate službeni elektronski naslov ali ste svojemu vodju za namen izvedbe razvojnega razgovora posredovali osebni elektronski naslov, ste že prejeli povabilo z naslova system@leadbacker.at za aktivacijo aplikacije. Ko nastavite geslo (preprosto sledite navodilom), je uporaba platforme enostavna. Povabila k podajanju povratnih informacij prejmete po elektronski pošti. Povratno informacijo oddate tako, da preprosto sledite navodilom. Brez skrbi, orodje je za uporabo enostavno. Sodelujete lahko tudi sodelavci, ki nimate službenega elektronskega naslova. Svojo željo lahko sporočite v Kadrovsko splošno službo Mateji Avberšek (mateja. avbersek@cinkarna.si) ali naši zunanji sodelavki Špeli Vauhnik (spela.vauhnik@reco-rc.com), ki vam bo z veseljem odgovorila tudi na morebitna vprašanja. Špela Vauhnik, Leadbacker 22 RAZISKAVE IN RAZVOJ Podelitev priznanj inovatorjem za leto 2022 Tudi letos so bili najboljši inovatorji preteklega leta povabljeni na sprejem pri vodstvu podjetja. Predsednik uprave Aleš Skok, tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič in delavski direktor Filip Koželnik so pozdravili dobitnike priznanj in pohvalili njihovo ustvarjalnost. Poudarili so, da so še posebej nagrajenci lahko ambasadorji širitve ustvarjalnega pristopa k vsakodnevnim nalogam. Prav prispevki inovatorjev so tudi pomembni gradniki celotnega uspeha podjetja in njegovega dolgoročnega, trajnostnega in vzdržnega delovanja. ZLATO PRIZNANJE za največje število predlogov je je dobil Štefan Lipar (Kadrovska-splošna služba), SREBRNO PRIZNANJE sta prejela Franc Brglez (PE Vzdrževanje in energetika) in Primož Čretnik (PE Titanov dioksid), BRONASTO pa Milena Vujkovič (OE Marketing), Iztok Trobiš (PE Polimeri) in Bine Bezjak (PE Kemija Mozirje). Priznanja za najkoristnejše predloge v preteklem letu so prejeli inovatorji: BRONASTO PRIZNANJE za najkoristnejše predloge: poškodb ročnih ter samodejnih ventilov zaradi nastanka tlaka pred ventiloma, ko sta oba skoraj zaprta. Samodejni ventil so zato vgradili na cev za krogotok, ročnega pa na cev za naprej in ustrezno spremenili tudi nastavitve regulacije nivoja v posodi. Z rešitvijo smo znižali frekvenco potrebnih menjav vsaj za polovico prejšnje potrebe (s prejšnjih 50 menjav na leto na le 25). Anton Kočar (PE Polimeri) Štiričeljustna glava Z razvojem tržnih izdelkov novih oblik (npr. za izdelek v obliki pravilnega pravokotnika) smo ugotovili, da v proizvodnji nimamo primernih orodij oziroma prijemal za njihovo obdelavo. Pridobili smo sicer ponudbe za nabavo nove samodejne vpenjalne glave, za katero pa bi bili poleg visoke nabavne cene potrebni tudi vsakokratna zelo zamudna montaža in demontaža. Da bi se temu izognili, je inovator predlagal spremembo samodejne tričeljustne glave, kakršne imamo montirane na vseh CNC-strojih, tako da bo mogoče obdelovati izdelke novih oblik. Čeljusti so že nameščene ter preizkušene in se zelo dobro obnesejo. Nove čeljusti omogočajo tudi, da jih lahko v skladu s potrebami prestavljamo z ene CNC-stružnice na drugo. Janez Hrovat (PE Titanov dioksid) Dodatek za urgentno izdelavo V zadnjem času opažamo veliko pritiskov s strani kupcev, ki želijo imeti kratke dobavne roke. Menimo, da je večina teh pritiskov posledica slabega načrtovanja v podjetjih naših kupcev. Predlog je uvedba dodatka za urgentno izdelavo. Kupcu na ponudbi predlagamo standardni dobavni rok, ki pa ga lahko skrajšamo, če je kupec pripravljen plačati več. S tem načinom lahko dosežemo višje cene storitev/proizvodov, prav tako pa kupca motiviramo za boljše načrtovanje zalog. Po preteklem šestmesečnem obdobju smo analizirali prodajo in ugotovili, da smo z uvedbo urgentne izdelave dosegli opazne prihranke. SREBRNO PRIZNANJE za najkoristnejše predloge: David Kadenšek (PE Titanov dioksid) Preureditev regulacije nivoja v posodah 35.08 Za črpanje suspenzije iz 35.08 A in B se večino časa uporablja star sistem, ki pa nima najboljše regulacije nivoja. Samodejni ventil za regulacijo nivoja je namreč na cevovodu v 36.21 A, B in ne na cevi za krogotok. Tako imamo trenutno ročni ventil, ki je na cevi za krogotok skoraj zaprt, saj nam drugače suspenzijo vrača v 35.08 A in B, tudi če je samodejni ventil odprt. S tem pride do Bine Bezjak (PE Kemija Mozirje) Ločevanje odpadka in zbiranje kot tehnološki izmet V proizvodnji praškastih lakov zbirajo odpadke pod oznako Odpadna praškasta sredstva, ki jih približno enkrat letno odpeljejo na uničenje. Gre za letno količino okrog 15–20 t. Del teh odpadkov lahko ločeno shranjujemo kot tehnološki izmet in ga predelamo v lak RC kakovosti. Ti odpadki so prahovi pod filtri mlinov, kjer gre za mešane kakovosti, in jih ne moremo shra- Vjekoslav Jurina (PE Titanov dioksid) Oprema za dodajanje Na-Al v reaktorje Pri dodajanju Na-Al v reaktorje 38.08 A, B, C je prihajalo do zamašitve cevovodov, peskolova in kolektorja na posodi 38.05. Zato sta bili potrebni izdelava novih cevovodov, peskolova in kolektorja in njihova menjava na približno 2–3 mesece, kar je predstavljalo velik strošek. S poizkušanjem je prijavitelj ugotovil, da 120-g kislina H2SO4 uspešno odstrani kristalizirane obloge. Izdelali so komplet rezervnih cevovodov, ki jih ob zamašitvi zamenjajo. Zamašene cevovode namočijo v kislino in pripravijo za naslednjo menjavo. RAZISKAVE IN RAZVOJ niti kot določeno kakovost, ter razni čipsi, ki se odstranjujejo med proizvodnjo. Gre torej za vse odpadke, ki jih še lahko ekstrudiramo. Produkt RC lahko prodamo po sicer zelo nizki ceni za aplikacije, kjer ni zahtevana posebna kakovost. Ideja prinaša zmanjšanje količine tehnološkega izmeta iz mlina, ki ga trenutno predajamo med odpadke, in njegovo predelavo v gotove izdelke z oznako Ekolak RCxxx. S tem sta dosežena prihranek in učinek krožnega gospodarstva (poraba tehnološkega izmeta, zmanjšano obremenjevanje okolja z odpadki). Odpadek od odsesavanja kot RC praškasti lak Preko centralnega sistema za odsesavanje se zbirajo vsi odsesani fini delci, ki nastanejo pri proizvodnji praškastih lakov. Gre predvsem za prah, ki nastane pri prašenju ob tehtanju surovin, mletju praškastega laka in lakiranju pri medfazni in končni kontroli. Vse zbrano se odstranjuje kot odpadna praškasta sredstva in se enkrat letno odpelje na odpad. Namesto da odsesani prah zavržemo, ga ekstrudiramo in ponovno predelamo v praškasti lak RC kakovosti. To kakovost je mogoče po sicer nizki ceni prodati kot praškasti lak nedoločene kakovosti (RC), namesto da zanj plačamo kot za odpadek. Na letni ravni sta dosežena prihranek in pozitivni učinek na krožno gospodarstvo (poraba izmeta, ki bi bil sicer predan med odpadke, zmanjšano obremenjevanje okolja z odpadki). ZLATO PRIZNANJE za najkoristnejši predlog: Ladislav Lojen (PE Polimeri) Mehko tesnilo z jedrom Za izboljšanje stanja filtrov Fundabac je bila pred leti sprejeta odločitev, da se ohišje razdeli na vmesni segment s kovinsko plastjo in spodnji del ohišja ter pokrov, ki sta gumirana. Na ta način so se odstranile težave s preboji ohišja, pojavile pa težave s tesnostjo ohišij filtrov z vmesnim obročem. Po izvedbi so se pojavile težave z odrivanjem tesnila in puščanjem, ki so jih najprej neuspešno poskušali rešiti s pritrjevanjem Inovatorji na sprejemi pri upravi Cinkarne Celje. 23 tesnila, nato pa z dodelavo s protizdrsnimi mikro utori in nadgradnjo z uporabo različnih gum. Končno so na predlog sodelavca PE Vzdrževanje in energetika vgradili silikonsko tesnilo, kar je prineslo napredek, a težava še vedno ni bila odpravljena. Predlagatelj nagrajene rešitve je za izdelavo tesnila uporabil izločeno tesnilo oziroma jekleno sredico izvedbe tesnila Donit, ki jo je z izdelavo radijev, zagotavljanjem oprijema obdelovalnih površin in osnovnih nanosov premazov pripravil za potrebe nanosa gumene obloge. Sledila je izdelava namenske gumene obloge za potrebe tesnitve v obliki, ki sredici nudi zaščito pred vplivi in hkrati povečuje naležno površino. Izvedli so še termično obdelavo s prirejenim ciklusom, ki zagotavlja maksimalno tesnjenje. Takšno tesnilo zagotavlja pričakovan rok obratovanja, lahko pa ga hranimo tudi kot rezervni del in s tem skrajšujemo zastoje, ki jih sedaj lahko tudi načrtujemo. Posebno diplomo so dobili inovatorji Andrej Lubej, Peter Bastl in Stjepan Zagorščak iz PE Kemija Celje, ki so na razpisu Regionalne gospodarske zbornice Celje za najboljše inovacije v letu 2022 prejeli SREBRNO PRIZNANJE za inovativno tehnologijo Razvoj postopka industrijske proizvodnje fitofarmacevtske učinkovine tribazični bakrov sulfat. Gre za inovativni alternativni postopek proizvodnje tribazičnega bakrovega sulfata brohantitne kristalne modifikacije, aktivne fitofarmacevtske sestavine s fungicidnim delovanjem. Značilnost in konkurenčna prednost postopka sta vrhunska kakovost produkta ter dejstvo, da je postopek s stališča trajnostnega razvoja ugodnejši, saj pri proizvodnji skoraj ne nastajajo neželeni stranski proizvodi. Nastali proizvod tribazični bakrov sulfat je ena izmed petih bakrovih aktivnih snovi, katerih uporaba je dovoljena v Evropski uniji. Produkt ima pred ostalimi štirimi prednost v višji učinkovitosti, je manj fitotoksičen in tudi glede škodljivosti za žive organizme je razvrščen ugodneje. Tekst in foto: Vladimir Vrečko 24 RAZISKAVE IN RAZVOJ Cinkarniški inovatorji v Prlekijo in Prekmurje V okviru projekta CC UM RODI IZUM se je tudi v preteklem letu rodilo veliko novih idej in inovativnih predlogov, zato smo bili cinkarniški inovatorji nagrajeni s strokovno ekskurzijo v vzhodni del naše domovine, v Prlekijo in Prekmurje. Najprej smo obiskali Puhov muzej v Sakušaku, ki je postavljen v tipično »slovenjegoriško« domačijo (cimpračo), kot je bila nekoč Puhova domačija. Na kraju, kjer je nekoč stala Puhova rojstna hiša, danes stoji sodobna stanovanjska hiša, ki z vgrajeno spominsko ploščo opozarja mimoidoče na lokacijo nekdanje Puhove domačije. zbirk velja posebej izpostaviti zelo zanimivo kolekcijo njegovih koles. Po ogledu muzeja smo nadaljevali pot do Lendave, kjer smo si naprej ogledali mestno središče in nato še zanimiv Lendavski grad. Sprehodili smo se skozi sobane in si ogledali različne zbirke. Med drugim smo v izjemno ambientni podstrešni grajski galeriji občudovali unikatne bronaste kipe srednjeevropskih sodobnih umetnikov. Povzpeli smo se tudi na Vinarium, razgledni stolp v Lendavskih Goricah, ki ponuja pogled na ravnice in gričevja Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Nato smo se odpravili na Spodnjo Ščavnico, kjer ob istoimenski reki stoji turistična kmetija Benko. Tam smo zaključili naše prijetno druženje ob poznem kosilu, nagradnem žrebanju CC UM za leto 2022 ter se odpeljali proti domu z novimi spoznanji in polni lepih vtisov. Tekst in foto: Amina Kolarič NAGRAJENCI ŽREBANJA CC UM ZA LETO 2022: Cinkarniški inovatorji na izletu v Prekmurju. Ob ogledu muzeja smo spoznali izumitelja in podjetnika Janeza Puha, način življenja v njegovem času ter njemu ljub domači kraj, kamor se je rad vračal iz Gradca na avstrijskem Štajerskem, kjer je živel. Od muzejskih 1. NAGRADA – tablični računalnik DUŠAN MASTNAK, PE POLIMERI 2. NAGRADA – tedenski paket v počitniških kapacitetah Cinkarne Celje ANDREJKA TACER, SLUŽBA ZA VARSTVO OKOLJA TADEJ SLAPNIK, PE POLIMERI 3. NAGRADA – vikend paket v počitniškem domu Logarska dolina EMIL GOVEDIČ, PE VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA TATJANA POGOREVC TOVORNIK, SLUŽBA KAKOVOSTI JURE VRBOVŠEK, PE POLIMERI V muzeju Janeza Puha. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU 25 Sistemi za samodejno javljanje požara Za zagotavljanje požarne varnosti so ključni aktivni ukrepi varstva pred požarom, med katere spadajo sistemi za samodejno odkrivanje, javljanje požara ter alarmiranje. Njihov namen je pravočasno odkrivanje požara, obveščanje vseh uporabnikov objekta in posredovanje informacije na stalno zasedeno mesto. Skladno s projektno dokumentacijo, ki jo izdela projektant požarne varnosti, se na podlagi ocene požarne ogroženosti, verjetnosti za nastanek požara, zahtev smernic in standardov določijo merila za vgradnjo sistemov aktivne požarne zaščite. Če zahtev za vgradnjo požarnovarnostnih sistemov ni, lahko kljub temu investitor v objekte vgradi sisteme, saj se zaveda pomembnosti področja in s tem dodatno izboljša požarno varnost objekta. Letos načrtujemo razširitev sistemov v objekte nekdanje Službe za raziskave in razvoj, Skladišče pigmenta TiO2, Samski dom, Počitniški dom v Logarski dolini ter zamenjavo sistema v Končni predelavi 2. Sistem samodejnega javljanja požara sestavlja požarno središče, samodejni in ročni javljalniki požara in sirene. Sistem lahko vključuje tudi krmiljenje odpiranja vrat, izklop klimatov in prezračevanj, krmiljenje požarnih loput v prezračevalnih kanalih, sistemov za odvod dima in toplote idr. Požarno središče je običajno v bližini vhodov v objekt in na dobro dostopnem mestu. Ima prikazovalnik, na katerem se v primeru dogodka prikaže opis z lokacijo sproženega javljalnika. Sistem AJP deluje po principu samodejnega zaznavanja produktov gorenja (dim, toplota ali svetloba) že na stopnji razvoja požara, kar posledično pomeni hitro odkrivanje ter obveščanje zaposlenih in gasilske enote Cinkarne. Zgodnje odkrivanje požara omogoča hitro in učinkovito ukrepanje – gašenje in posledično manjšo nastalo škodo zaradi požara in posledic gašenja za ljudi, živali, premoženje ali okolje. Sistem za samodejno odkrivanje požara, javljanje in alarmiranje. V Cinkarni so sistemi za samodejno javljanje požara vgrajeni v naslednjih objektih: • Upravna stavba podjetja • OE Marketing s skladiščem • Glavni laboratorij Službe kakovosti • PE Kemija Celje (Vodstvo PE s proizvodnjo Rastnih substratov in Skladišče rastnih substratov) • PE Titanov dioksid (Vodstvo PE, Proizvodnja pigmenta, Nevtralizacija, Skladišče rude, Končna predelava 2, Obrat Filtracije sadre) • PE Vzdrževanje in Energetika (Hala B, Operativno vzdrževanje, Glavna razdelilna transformatorska postaja) • PE Metalurgija v prostorih energetike in razsmerniki sončne elektrarne • PE Polimeri (Polimeri 2) • PE Kemija Mozirje (Vodstvo PE, Proizvodnja praškastih lakov, Proizvodnja Masterbatchev, Vzdrževanje s skladiščem, Jedilnica z garderobami) Dejstvo je, da se navkljub izvajanju vseh preventivnih ukrepov varstva pred požarom le-ti dogajajo. Če nastane požar, je ključno pravočasno odkrivanje že manjših, začetnih požarov, obveščanje zaposlenih in gasilcev ter njihovo hitro ukrepanje. Veseli nas, da se uprava podjetja Cinkarne Celje zaveda pomembnosti področja požarne varnosti in tako vsako leto investira v širitve protipožarnih sistemov in s tem izboljšanje požarne varnosti objektov. Tekst in foto: Robert Forštner Ključno je pravočasno zaznavanje požara. 26 SODELOVANJE NA SEJMIH Cinkarna s titanovim dioksidom na mednarodnem sejmu European Coatings Show Po štirih letih premora zaradi pandemije je eden izmed najpomembnejših mednarodnih sejmov za industrijo barv in premazov – European Coatings Show (ECS) ponovno odprl svoja vrata. Sejem je potekal v Nürnbergu v Nemčiji od 28. do 30. marca 2023, na njem pa se je predstavilo 1017 razstavljavcev iz 42 držav. Med njimi je bila tudi Cinkarna s predstavitvijo najpomembnejšega prodajnega proizvoda – titanovega dioksida. V treh dneh je več kot 24.000 strokovnjakov predstavilo najnovejše trende na področju barv in premazov. Vzporedno s sejmom je potekala Konferenca ECS s 730 udeleženci in 143 predstavitvami uglednih strokovnjakov, vključno z dr. Niko Veronovski iz Cinkarne, ki je spregovorila o vplivu površine delcev na lastnosti titanovega dioksida. Konferenca je zajemala različne tematike, uvodni govor pa je bil osredotočen na vlogo barv in premazov v trajnostni prihodnosti. Razstavljavci so na različnih predstavitvenih forumih delili strokovno znanje o trendih, proizvodnji, surovinah, rešitvah, trajnosti, testiranju, merilni tehnologiji … Izpostavili so trajnost, zelene premaze in nanotehnologijo. Dogodek je nudil vpogled v globalne industrijske trende in inovacije na področju premazov, tiskarskih in dekorativnih barv, lepil, gradbenih kemikalij, dodatkov itd. Številni razstavljavci so predstavili okolju prijazne in trajnostne izdelke ter poudarili zavezanost zmanjšanju vpliva na okolje. Osredotočenost na zelene premaze je odražala naraščajoče povpraševanje po okolju prijaznih rešitvah in predanost industrije izpolnjevanju trajnostnih zahtev. Na razstavnem prostoru Cinkarne Celje. Na cinkarniškem razstavnem prostoru smo predstavili različne tipe pigmenta titanovega dioksida in ultra finega titanovega dioksida. Obiskali so nas tako obstoječi kot potencialni kupci iz različnih držav. Sejem je idealna platforma, ki ponuja edinstveno in učinkovito priložnost za srečanje s poslovnimi partnerji ter možnost predstavitve podjetja in novosti v našem portfelju v duhu mreženja, izmenjave znanj, krepitve sodelovanja, seznanitve s trendi v panogi ter tudi poglabljanja razumevanja tržnih smernic in iskanja novih potencialnih priložnosti. ECS je vsakoletni dogodek – datum naslednjega je že znan: 25.–27. marec 2024. Tekst in foto: Dubravka Kunst Cinkarnarji na sejmu European Coatings Show v Nürnbergu. NAŠI SODELAVCI Sindikalni izlet Hrvaška 2023 Člani Svobodnega sindikata KNG Cinkarne Celje smo se tretji vikend v juniju odpravili na dvodnevni izlet na Hrvaško. Prvi dan smo prispeli v mesto Split, kjer smo si ogledali Dioklecijanovo palačo, ki je eden najlepših in najbolj prepoznavnih antičnih spomenikov rimske arhitekture na svetu, se sprehodili po mestnem jedru in v prelepem sončnem dnevu posedeli na Rivi. Naslednji dan smo pot nadaljevali do mesta Trogir. Jedro mesteca je zaradi svoje zgodovinske preteklosti, ki sega v antično dobo, uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Ogledali smo si katedralo sv. Lovrenca in uživali ob petju dalmatinske klape. Zadnja postaja je bilo mesto Skradin, kjer smo se vkrcali na ladjico in se odpeljali do Slapov reke Krke. V dveh dneh smo doživeli veliko lepih in nepozabnih doživetij, zato smo sklenili, da bomo s tradicijo izletov nadaljevali tudi v prihodnje. Na tem mestu pozivamo tudi vse nove člane – pridružite se nam, ostanimo povezani. Tekst: Mitja Sitar Foto: Riko Mlekuž 27 28 NAŠI SODELAVCI Darja Knez, nova oskrbnica počitniškega doma v Logarski dolini Od letošnjega aprila imamo v počitniškem domu Cinkarne Celje v Logarski dolini novo upravnico. Po petnajstih letih se je Ida Štiftar upokojila, na njeno mesto pa je polna energije in svežih idej stopila Darja Knez. Ida je Darjo za upravljanje počitniškega doma, vključno z vzdrževanjem objekta in okolice, pred odhodom opremila z vrsto koristnih in potrebnih informacij, v pomoč na začetku pa so ji seveda tudi sodelavci iz Cinkarne. Darja je domačinka, prihaja iz Solčave, kar pomeni, da se dom nahaja v njeni neposredni bližini ter da okolico res dobro pozna. Po izobrazbi je ekonomski tehnik, na prejšnjih delovnih mestih pa je bila vpeta v utrip turizma v kraju kot turistična vodnica, organizatorka prireditev, nazadnje pa tudi kot vodja turističnoinformacijskega centra. Darja želi, da se gostje v domu v Logarski dolini počutijo kar najprijetneje, ker pa dobro pozna lokalno okolje, jim bo z veseljem svetovala, kam na izlet in kako čim aktivneje preživeti dopust: »Na Solčavskem lahko uživate v pohodništvu, planinarjenju, plezanju, kolesarjenju, lokostrelstvu … Obiščete lahko ateljeje z ročnimi deli, razstave in muzeje ali pa preprosto uživate v naravi in dobri družbi. Poleti je organiziran prevoz okrog Kamniško-Savinjskih Alp (Logarska dolina, Jezersko, Preddvor, Kamnik, Luče), ki ga lahko izkoristite za dnevni izlet.« V počitniškem domu so v zadnjih mesecih potekala obnovitvena dela; preuredili so garderobo in pralnico, obnovili del sanitarij in kopalnic, zamenjali so črpalko za sanitarno vodo in montirali sistem za samodejno javljanje požara. Nekaj obnovitvenih del bo še izvedenih, vsa skupaj pa bodo pripomogla k prijetnejšemu in varnejšemu počitnikovanju v eni od najlepših ledeniških dolin. Barbara Rozoničnik Študenti in učenci navdušeni nad cinkarniškimi laboratoriji Sredi maja so v sklopu ekskurzije Cinkarno obiskali študenti kemije iz Zagreba, nato pa še celjski učenci in dijaki. podjetju. Ob prisrčni zahvali pa so izrazili željo, da nas še kdaj obiščejo. Ogledali so si laboratorije Službe kakovosti, o podjetju pa jim je spregovoril vodja Kadrovsko-splošne službe Marko Cvetko. Študenti in njihovi mentorji so bili navdušeni tako nad videnim kot tudi nad sprejemom v Učenci Osnovne šole Griže so nas obiskali 6. junija in si ogledali naše laboratorije. Študenti kemije iz Zagreba ob ogledu laboratorijev v Cinkarni Celje. Učenci Osnovne šole Griže so nas obiskali 6. junija in si ogledali naše laboratorije. 13. 6.2023 so k nam prišli dijaki Ekonomske šole, tehniki varovanja. Predstavili smo jim naše varovanje, požarno varnost in našo gasilsko enoto. Barbara Rozoničnik NAŠI SODELAVCI 29 »Trudim se pridobiti zaupanje sodelavcev in ga tudi upravičiti« Mateja Rupnik, vodja Notranje revizije Mateja Rupnik je letos spomladi v Cinkarni prevzela mesto vodje službe Notranje revizije. Prihaja iz Poljčan, kot je dejala, prijetnega kraja pod Bočem, ob reki Dravinji, z razgibano okolico in dobrim prometnim izhodiščem. Pred prihodom v Cinkarno se je kalila v finančnem sektorju, ki ga je nadgradila z licenco za opravljanje del notranjega revizorja. Kje in kako vas je vodila vaša poslovna pot pred prihodom v Cinkarno? Po končani srednji ekonomski šoli sem študij nadaljevala na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Moja prva zaposlitev je bila v finančnem sektorju, in sicer na področju borznega posredništva. Pozneje sem se odločila za podiplomski študij na Pravni fakulteti v Mariboru z namenom razširitve znanja na druga področja. S pojavom finančno-gospodarske krize leta 2008 je v meni dozorela potreba oz. želja, da poiščem nove delovne izzive. V okviru iste banke sem se odločila za delovno mesto notranjega revizorja, opravila potrebno strokovno izobraževanje in pridobila zahtevano licenco. Pred prihodom v Cinkarno sem naloge notranjega revizorja opravljala v podjetju Unior Zreče, tudi proizvodnem podjetju z dolgo tradicijo. Delate na področju notranje revizije. V nekaj stavkih, kaj vaše delo zajema? Cinkarni in njenemu kolektivu sem se pridružila v aprilu. Na preprost način bi lahko delo notranjega revidiranja predstavila kot posamezne naloge, kjer se pregledajo konkretna področja (najpogosteje procesi, funkcije, sistemi ipd.). Namen tega je podati nepristranski vpogled (zagotovila) o tem, kakšno je stanje, ali potekajo procesi, kot je zastavljeno, ali se lahko izboljšajo, prepoznajo in odpravijo tveganja. Pri svojem delu mora revizor spoštovati pravila stroke, imenujemo jih mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Ti se razvijajo in nam postavljajo nove zahteve, z njimi pa se razvijamo tudi mi, nosilci nalog. Kot je zapisal Einstein: »Življenje je kot vožnja s kolesom. Da bi ohranil ravnotežje, se moraš premikati.« Postali ste del kolektiva v podjetju z dolgo tradicijo. Vseh Cinkarnarjev še gotovo ne poznate, pa vseeno, kakšni so prvi vtisi? V tem obdobju sem spoznala že veliko sodelavcev, Mateja Rupnik. (foto: osebni arhiv) veselim se vsakega novega, predvsem pa dobrega sodelovanja z vsakim posameznikom. Čeprav sem v službi Notranje revizije sama, pri svojem delu sodelujem in delam s sodelavci iz različnih služb in poslovnih enot. Doslej sem imela same dobre izkušnje in tako pozitivno gledam tudi naprej. Trudim se pridobiti zaupanje in ga vedno ter pri vsaki nalogi tudi upravičiti. Podjetju se pridružujem v letu, ko slavi 150-letnico. Biti stoletnik in več dokazuje obstoj znanja, poguma in delovne vneme. Običajno na koncu namenimo kakšno besedo še prostočasnim dejavnostim. Kaj radi počnete, ko so delovne obveznosti za vami? Dejavnosti, s katerimi želim zapolniti prosti čas, je veliko. Največ je povezanih s preživljanjem časa v naravi, pa naj gre za športne aktivnosti (tek, kolesarjenje, pohodništvo …) ali pa uživanje njenih plodov (zelišča, vrtnarjenje). Proste dneve z možem in otrokoma, oba sta dijaka, radi izkoristimo za potovanja, takšna, kot si jih organiziramo sami. Pogovarjala se je Barbara Rozoničnik 30 NAŠI SODELAVCI Ob upokojitvi naših sodelavcev Od januarja do maja 2023 so se upokojili naslednji sodelavci: Ida Štiftar, Zvonko Antolinc, Jože Šumečnik, Bojan Višner, Martin Babnik, Pero Malić, Stjepan Polančec, Drago Kukovič, Zoran Veber, Miroslav Avšič, Stanko Krivec, Branko Savič, Kraniqi Shaip, Osman Garagić, Zdravko Šarlah, Danijel Kroflič, Nikola Zimaj, Zvonko Kostajnšek, Roman Broz, Tatjana Vončina Terglav, Danica Kovačević in Avgust Kodrič. Ida Štiftar se je v Cinkarni zaposlila leta 2008 kot oskrbnica počitniškega doma v Logarski dolini in tam ostala do upokojitve. V največje zadovoljstvo so ji bili zadovoljni gostje, ki so se radi vračali. Pravi, da ji tudi po upokojitvi dela ne bo manjkalo. Ima štiri vnukinje in manjšo kmetijo v Solčavi, kjer bo hčeri pomagala pri vodenju kmečkega turizma. Cinkarnarjem želi zdravja in da bi čim večkrat obiskali prelepo Logarsko dolino. Zvonko Antolinc se je zaposlil v podjetju leta 1988 kot orodjar keramičnih izdelkov v obratu Keramike. Ko je bil leta 1995 obrat zaprt, je bil premeščen v PE Vzdrževanje in energetika, ob zdravstvenih težavah leta 2011 pa v Kadrovsko-splošno službo. Tam je do upokojitve opravljal delo kurirja. V pokoju se bo ukvarjal z »mini« kmetijstvom. Skrbel bo za pave, kokoši in obdeloval manjši vinograd. Njegova strast je motociklizem – vozi Hondo Chopper 970, del časa pa bo namenil tudi vnukom. S sodelavci je bil vedno v dobrih odnosih. Želi jim vse dobro doma in v službi. Bojan Višner je svojo delovno pot v Cinkarni začel leta 1993 v operativnem vzdrževanju PE Titanov dioksid, po dveh letih pa je bil zaradi poškodbe prestavljen v remontno delavnico, kjer je ostal do upokojitve. Kot pravi, bo v pokoju predvsem užival, obdeloval bo vrt in okolico hiše ter se sprehajal s svojim štirinožnim prijateljem. Pove, da so bili časi, ko je bil zaposlen v podjetju, dobri in slabi, s sodelavci pa se je vedno dobro razumel. Želi jim, da bi bili enotni in si pomagali, kajti v življenju ne štejejo zgolj materialne dobrine. Sodelavcem se zahvaljuje za vse lepe trenutke, ki jih je preživel med njimi. Če je bilo kaj slabega, naj pozabijo, kar je bilo dobrega, pa naj ohranijo v lepem spominu. Martin Babnik je bil zaposlen kot dežurni električar v operativnem elektro vzdrževanju. Vso delovno dobo je dopolnil v podjetju, bil je tudi cinkarniški štipendist. V začetku je opravljal delo v PE Metalurgija, pozneje v PE Titanov dioksid. 36 let je opravljal izmensko delo, zadnja štiri leta pa samo dopoldansko izmeno. V pokoju se bo ukvarjal z ribolovom, kolesarjenjem in pohodništvom, malo pa bo tudi vrtnaril in pazil na vnukinji. S sodelavci se je lepo razumel, dobrih medsebojnih odnosov jim želi tudi v prihodnje. Pero Malić je bil cinkarniški štipendist. Zaposlil se je v PE Kemija Celje, nato je odšel na služenje vojaškega roka, pa nazaj v PE Kemija Celje, kjer je ostal do upokojitve. Opravljal je delo v vseh obratih enote, v starem delu Cinkarne v Keramiki, Cinkovem belilu, Rastnih substratih, nato pa v Litoponu. Pred upokojitvijo je delal na Modrem bakru. V pokoju bo imel več časa za pohodništvo, planinarjenje in delo na vrtu. Sodelavcem želi veliko sreče, zdravja in razumevanja. Stjepan Polančec je bil v Cinkarni v PE Titanov dioksid zaposlen kar 44 let. V službi je bil zelo zadovoljen, vsem sodelavcem pa se ob tej priložnosti zahvaljuje za dobro sodelovanje in medsebojne odnose. Želi jim, da bi še naprej dobro delali in se razumeli med sabo. V Ježovcu na Hrvaškem, kjer živi, bo obdeloval vrt, brajdo okoli hiše in pripravljal drva za zimo. Ima šest otrok in pet vnukinj, tako da mu dolgčas zagotovo ne bo. Drago Kukovič se je v Cinkarni zaposlil leta 1983 kot gasilec in v podjetju ostal do upokojitve. Skoraj vso delovno dobo je bil izmenovodja, zaradi zdravstvenih težav pa je nato opravljal delo telefonista v Službi za varstvo in zdravje pri delu. Sicer je predsednik Zabaviščnega kluba Gaberje, kjer pripravljajo razne igre, od košarke do nogometa. Svojim sedaj že nekdanjim sodelavcem želi vse dobro in čim manj intervencij. NAŠI SODELAVCI Miroslav Avšič se je kot pomočnik kurjača parnega kotla zaposlil v podjetju leta 1980. Cinkarno je potem za 16 let zamenjal za Zlatarno Celje, nato pa novo zaposlitev poiskal v Cinkarni, in sicer v PE Titanov dioksid – končna predelava, kjer je ostal do upokojitve. Ukvarja se z izdelavo butaric za cvetno nedeljo. Priprave za izdelavo potekajo celo leto, tako da mu čas hitro mine. V pokoju bo poleg tega nabiral gobe in vrtnaril. S sodelavci se je odlično razumel, bili so dober kolektiv in so stopili skupaj, ko je bilo potrebno. Pravi, da si moramo med seboj pomagati, saj nikoli ne veš, kdaj boš morda tudi sam potreboval pomoč. Stanko Krivec je začel v Cinkarni kot premikač v železniškem transportu leta 1985. Od leta 2007 je opravljal delo v transportu kot nakladač, viličarist, nazadnje pa je vozil titanov dioksid iz proizvodnje do skladišča. S sodelavci se je lepo razumel in pravi, da jih bo kar pogrešal. Želi jim uspešno delo še naprej. V tretjem življenjskem obdobju bo skrbel za domač sadovnjak in vrt, pazil bo na vnuke, hodil na sprehode in gobaril. Branka Savića je pot pripeljala v Cinkarno leta 1980. Delo je vse skozi opravljal v PE Vzdrževanje in energetika – strojna operativa. Za sabo ima 40 let večizmenskega dela. Svojim sodelavcem polaga na srce, naj cenijo sebe in svoje delo. Vesel je, da v pokoj odhaja zdrav, saj je to najpomembnejše. Že 40 let ribari in to bo z veseljem počel še naprej. Je tudi »poklicni žar mojster«, zato je ob koncu tedna redkokdaj doma. Kolikor bo še ostalo časa, bo tudi on z veseljem popazil na vnuke. Shaip Kraniqi je prav tako kot številni njegovi sodelavci vso svojo delovno dobo preživel v Cinkarni. Kot izmenovodja je opravljal delo ključavničarja v več izmenah. Poudaril je, da so bili včasih pogoji dela, še zlasti pozimi, zelo težki. S sodelavci se je odlično razumel in nanje ga bodo vezali sami lepi spomini. V pokoju bo pogosteje obiskal sina, ki živi v Nemčiji, in popazil na vnuke. Želi si predvsem, da bi ostal zdrav. Zoran Veber je prišel med Cinkarnarje leta 1982, ko je prevzel vodenje strojne operative. Prihajajoče življenjsko obdobje bo preživel v krogu družine, pa tudi kakšno delo se bo našlo na vrtu. 31 Osman Garagić je kar 43 let opravljal večizmensko delo v PE Titanov dioksid – končna predelava kot izmenovodja. Po upokojitvi bo kolesaril, se posvetil vnukom in pomagal ženi, saj dela okoli hiše nikoli ne zmanjka. Sodelavcem želi še naprej vse dobro. Delovna pot Zdravka Šarlaha se je začela v Cinkarni v PE Vzdrževanje in energetika na mestu vzdrževalca strojne operative za Titanov dioksid leta 1993. Kot je dejal, je bilo delo strokovno zahtevno, poleg tega pa je marsikje potekalo ob slabih delovnih pogojih. Sedaj se bo posvetil stvarem, za katere prej ni bilo časa, prebral bo kakšno knjigo in se ukvarjal z vnuki. Svoje sodelavce lepo pozdravlja in jim želi vse dobro. Danijel Kroflič se je v podjetju zaposlil leta 1984 v starem delu Cinkarne. Vsa leta je opravljal delo v PE Vzdrževanje in energetika. Sprva je bil zadolžen za PE Kemija Celje, nato pa PE Titanov dioksid. Skoraj 13 let je opravljal izmensko delo. Zadnja leta je opravljal delo v delavnici kot orodjar. Spominja se, da je bilo včasih več druženja, medsebojnega spoštovanja in pomoči pri delu. V pokoju bo gobaril, opravljal delo na vrtu, pazil na vnuke in po potrebi kaj skuhal. Sodelavcem želi, da si med seboj pomagajo in se spoštujejo ter zdravi dočakajo pokojnino. Nikola Zimaj je od prvega delovnega dne leta 1983 v Cinkarni opravljal delo v PE Titanov dioksid na Belem delu, vseskozi štiriizmensko delo. Povedal je, da je bilo veliko slabih, pa tudi dobrih trenutkov, ki se jih bo z veseljem spominjal. Nikoli ni imel težav s sodelavci. Želi jim, da ostanejo zdravi, sam pa bo sedaj našel več časa za sprehode; upa, da čim bolj zdrav. Zvonko Kostajnšek je nastopil delo v Cinkarni Celje 1. decembra 1985, pred tem pa je bil zaposlen v Avto Celje. Vseskozi je opravljal delo poklicnega gasilca v Službi za varnost in zdravje pri delu. Bil je prisoten na vseh intervencijah. V pokoju se bo posvetil prostovoljnim gasilcem ter urejanju vikenda. Sodelavcem želi, da medsebojno sodelujejo in se med sabo razumejo. 32 NAŠI SODELAVCI Jože Šumečnik je upokojitev dočakal v PE Kemija Mozirje. Tam je delal 39 let, nazadnje v obratu praškastih lakov. Pravi, da je v službo prihajal z veseljem, ker je delal v odličnem kolektivu, in bo sodelavce sedaj kar pogrešal. Njegovo veselje je glasba, poje v dveh pevskih zborih in igra orgle v župnijski cerkvi v Mozirju. Čas pa bo zapolnil tudi z delom na vrtu in s sprehodi s svojim psom. Avgust Kodrič je vso delovno dobo preživel v Cinkarni Celje v PE Metalurgija. Začel je v starem delu Cinkarne, nadaljeval v novi valjarni in zaključil v obratu proizvodnja žice in zlitin iz cinka. V pokoju si bo čas krajšal z opravili okrog hiše. Kristina Verdev Skupna razstava celjskih fotoklubov Na prvi pomladni dan, 21. marca, je bila v Galeriji Železarskega muzeja Štore postavljena na ogled skupna razstava celjskih fotoklubov. »Vsi za enega, eden za vse« je bil naslov letošnje sicer že tradicionalne skupinske razstave, pri pripravi katere so sodelovali vsi štirje celjski klubi: Društvo fotografov SVIT, Digitalni Foto klub, Foto klub Štore Steel in naša Foto sekcija DLT Cinkarna Celje. Naši člani so prispevali 18 tematsko raznovrstnih fotografij. Tekst in foto: Amina Kolarič Člani Foto sekcije DLT Cinkarna Celje so za razstavo celjskih foto klubov prispevali 18 tematskih fotografij. Otroci ob dnevu znanstvenic V soboto, 11. februarja, smo praznovali dan znanstvenic. V ta namen so v okviru akcije »Znanost na cesti« zbirali izvirne otroške risbice znanstvenic pri delu, saj so želeli otrokom pokazati, da za znanostjo stojijo tudi »kulske« punce znanstvenice, ki vsakodnevno spreminjajo naš svet, odkrivajo njegove skrivnosti in prispevajo k boljšemu vsakdanu. Otroško risbico znanstvenice ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti sta narisala tudi Filip in Vito. Narisala sta mamico Niko v službi. Dr. Nika Veronovski NAŠI SODELAVCI 33 Spomladanska čistilna akcija v PE Kemija Mozirje V začetku aprila, kot vsako leto v tem času, je v PE Kemija Mozirje potekala spomladanska čistilna akcija. Sodelovalo je 20 zaposlenih. Očistili smo zunanje površine in uredili okolico; obrezali drevesa in grmičke, pometli parkirišče in notranje transportne površine ter pobrali odpadke na območju enote vzdolž ceste. Želimo si, da je podjetje, v katerem preživimo dobršen del aktivnega časa, urejeno. S čistilno akcijo smo poskrbeli za urejenost okolice v času, ko se narava na novo prebuja, naloga vseh zaposlenih pa je, da red in urejenost ohranjamo tudi z rednimi vsakodnevnimi dejavnostmi. Tekst in foto: Luka Lazar Zaposleni v PE Kemija Mozirje so s spomladansko čistilno akcijo poskrbeli za urejenost zunanjih površin. Cinkarnarji s kolesom v službo Cinkarniška kolesarska sekcija Gamsi je tudi tokrat poskrbela za organizacijo vsakoletne akcije S kolesom v službo. V petek, 26. maja, je bil parkirni prostor pred podjetjem precej bolj prazen kot običajno, v podjetje pa so iz različnih smeri prihajali kolesarji. V duhu promocije zdravja in v skrbi za okolje, nekaj pa je pripomoglo tudi lepo pomladno vreme, je več kot 150 zaposlenih to jutro sedlo na kolesa. Ob prihodu v podjetje so prejeli praktično darilce, s kolesarsko akcijo pa je sovpadal tudi zdrav zajtrk za vse zaposlene. »Del članov in članic Kolesarske sekcije Gamsi Cinkarna je po službi dan izkoristil še za skupno kolesarjenje po Savinjski dolini. Nekaterim je ob koncu dneva števec kazal več kot sto prevoženih kilometrov,« je ponosno povedal predsednik sekcije Robert Forštner. Barbara Rozoničnik Zjutraj ob prihodu v službo … ...po službi pa najbolj zagrizeni še na nadaljnje nabiranje kilometrov po Savinjski dolini. (foto: Robert Forštner) 34 KULINARIKA KAKAVOVI NJOKI V KOKOSOVI JUHI Z BANANAMI Sladka juhica s kakavovimi njoki je lahko samostojen obrok ali sladica. Navdušeni bodo predvsem otroci. Za pripravo potrebujemo naslednje sestavine (za 6 oseb): Njoki 500 g sladkega krompirja 2 jajci 4 g soli 50 g masla 190 g moke 20 g kakava v prahu Kokosova juha z bananami 1 žlica rjavega sladkorja 2 zreli banani 2 pločevinki (400 g) kokosovega mleka Priprava: Kuhan krompir olupimo in pretlačimo. Stresemo ga v posodo mešalnika, dodamo jajci, sol, maslo in dobro polovico moke ter zamesimo testo. Postopoma dodajamo preostanek moke, da dobimo mehko testo. Na koncu vgnetemo še presejan kakav. Testo razdelimo na manjše dele in jih oblikujemo v svaljke, debele za prst. Narežemo jih na 2 do 3 centimetre dolge koščke in jih polagamo na pomokan pladenj. Pristavimo lonec osoljene vode. Ko voda zavre, vanjo položimo njoke in jih kuhamo, dokler ne priplavajo na površje. Poberemo jih iz vode. Pripravimo juhico. V ponev damo sladkor in ga segrevamo, da se napol stopi. Nanj položimo banani, ju pretlačimo in pražimo 2 minuti (mešanica ne sme potemneti). Prilijemo kokosovo mleko in segrejemo do vrelišča. Njoke razdelimo po krožniku, jih prelijemo s kokosovobananino juhico, po želji lahko dodamo kakšen košček banane. Jure Fidler ZAHVALA Ob izgubi Stanka Jusa se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Kadrovsko-splošne službe, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Rozika Žavski SESTAVIL: ITALIJAN. ZNAMKA MOTORNIH KOLES PUŠKA KREMENJAČA KMEČKO ORODJE PEVKA GODEC RITA ORA AVSTRAL. FILMSKI IGRALEC (HUGH) IZDELOVALNICA ŠIVANK 35 STEKLENA POSODA ZA VODNE ŽIVALI PRILOŽEN SPIS K LISTINI LEONARD COHEN RELEJNA NAPRAVA PRITOK MRTVEGA MORJA SOIMENJAK MUZEJSKI USLUŽBENEC ZORNI KOT, VIDIK NAŠA TISKOVNA AGENCIJA TORI AMOS HRVAŠKA PEVKA VUICA PTICA SEVERNIH MORIJ, ALK NAŠ PISATELJ (SIMON, JEPRŠKI UČITELJ) LEONHARD EULER ČEBULASTI GOMOLJ NAJVEČJI HRVAŠKI OTOK PTICA UJEDA, MIŠAR TATINSKA PTICA ANGLEŠKI GLASBENIK (BRIAN) 24 UR KOKOŠI, KURJAD ŠPANSKO GLASBILO IZ DVEH ŠKOLJK. PLOŠČIC JUDOISTKA POGAČNIK PEVKA ŽAGAR AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (JESSICA PARKER) LEOPARDU PODOBNA RJAVKASTO LISASTA ZVER JADRANSKA LUKA V ITALIJI CATHERINE ZETA – ??? STALNOST, STABILNOST DIRKALIŠČE F1 V BELGIJI KONOPEC RAČUNALO NA KROGLICE OMEJITEV PRI HRANI ŽIVČNA NAPETOST MESTNI NASAD THOMAS ENQVIST FR. PISEC (HONORE DE) BEN AFFLECK MESTNA PTICA MESTO V CENTRALNI SICILIJI REDKA KOVINA (Nb) JEGULJI PODOBNA ROPARSKA MORSKA RIBA DEBELA PALICA COCKTAIL, KOKTAJL ZASTEKLJENA STENSKA ODPRTINA IZOBRAŽEVALNA USTANOVA ŠIFRA, KODA MUSLIMANSKI BOG ZMAGOVALKA EME 2018 IZRAZ, ODSEV HOJA BEDA, KRIZA IZDELOVALEC IN POPRAVLJAVEC KOTLOV UBITI IT. PREMIER MORO ŠTALA PEVEC PESTNER PRIMORSKA BABICA URARSKA DELAVNICA SPODNJI DEL POSODE KROGLA, SVET TRETJA POTENCA ŠTEVILA KIT Z ROGOM SREDIŠČE NAŠEGA OSONČJA UDAV PLETENA KOŠARA Z ROČAJEMA SEŠTEVEK ODPUŠČANJE GREHOV OČRT, PRIKAZ UTEKANJE ALICE COOPER ZDRUŽENI NARODI OLIVER TWIST TV VODITELJ BIZOVIČAR DOMORODEC IZREDNO MOČEN VRTINČAST TROPSKI VIHAR LIONEL RICHIE AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA BIVALIŠČE UMRLIH, NAVJE VINSKI CVET VTIČ DANIEL CRAIG CLINT EASTWOOD TENIŠKI IGRALEC AGASSI SEATOV SUV ŽLAHTNI PLIN (Rn) RAČJI SAMEC NEKDANJA DOLŽINSKA MERA ZA TKANINE KRASTAČA Med pravilno rešenimi križankami (Cinkarnar, december 2022) smo izžrebali tri dobitnike nagrad: Majo Dacković, Stjepana Zagoršćaka in Aljaža Cinka. Rešitve križank hranimo v uredništvu. Nagrajenci so nagrade prevzeli v tajništvu vodstva podjetja. Rešitev nagradne križanke Cinkarnar št. 1/327: Ime:__________________________________ Priimek:_______________________________ Naslov:________________________________ ______________________________________ Rešitev križanke pošljite do 30. 9. 2023 v Uredništvo Cinkarnarja – tajništvo Uprave, s pripisom »Nagradna križanka«. Med pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali 3 nagrajence. Nagrade tudi tokrat prispeva podjetje Rogla Unitur. Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki časopisa Cinkarnar. 15. natečaj Cinkarne Celje za osnovne in srednje šole “Vsaka kapljica vode šteje” Pia Rebernik, Osnovna šola Hudinja Blaž Lenko, Osnovna šola Rečica ob Savinji Hana Javornik, I. Osnovna šola Žalec Jakob Rebernik, Gimnazija Slovenske Konjice Kaja Žafran, II. Osnovna šola Celje Lovro Fužir, II. Osnovna šola Žalec Nikolina Burica, Dijaški dom Celje Žana Bezgovšek, Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice Na Roglo, po svežo energijo pohorskega gozda! www.rogla.eu www.potmedkrosnjamipohorje.si