¦St0O.
V Gorici, v četrtek dne 8. avgusta 1912.
Izhaja trikrat na teden, in sieer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošjljana:
vse leto . . 15 K /a ?».,,*..*. • . ^-® « /a      •»»-¦*•*• » »•¦**• SS^iiŽ!.:*-SjkK
Za Nemčijo K 10*60. — Za Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin.
„SOuA'' irna naslednje  izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in 6radiščanskem~-in dvakrat v letu „Vo2ui red Že* leznic, parnikov in poštnih zvez".
Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Tečaj XLII.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desne.
¦ Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-ktat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem d2lu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavči č v Gorici,
Telefon št. 83.
»Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabcič) tiska in zal.
V. K.;
VSEUČILIŠČE V TRST!
(Dalje.)                                                 j
Sledeča absolutistična ¦doba 'Slovencem ni bila nikjer prijazna, kako bi jim naj bila (koristila v Trstu? Do 1. 1861 se je tržaško italijanstvo utrdilo, postalo je močno. Od tega leta pa štejemo ustavni razvoj države, obenem naš narodni' razvoj. Od tega leta naprej se prične polagoma vzbujati tudi tržaški Slovenec. To-se pravi: 'Pričenja se ustavljati asimilaciji. Sožitje obeh narodov do tega leta je 'bilo »vita patr andhaile«, odslej pa 'boj. S trenutkom, ko se Slovenec ne asimilira več, postane kolo-nizator, tujec, pritepenec, »ealato«.
'Prirodni proces »urbanizma«, dotoka z dežele v mesto, ki ga je Gumploviez tako izborno raztožlil, se v Trstu odigrava kar najčisteje. Slovenija teži v Trst, prejšnja asimilacija je končana, v Trstu raste ugledna slovenska manjšina, ki je že danes »največje slovensko mesto« z okrog 70.000 rojaki.
Uradna statistika, ki nam ni bila nikdar prijazna in ki tudi i!etos ni še vkljuib nam v prilog izvršeni reviziji pokazala prave številne moči tržaškega Slovenstva, vseeno tudi potrjuje mojo gorenjo trditev. Sploh se pa opazuje dotok Slovencev 'na jug, v 'Primorje. Trst je le žarišče tega dotoka.
V Trstu iz okolico je bilo (navedene so okrogle številke) :
Leta	Slovencev		Lahov		Nemcev	drugih     1
						
						
	s					
						
		"o	X	"o	1      '      o	J    ¦    "°    \
	ra	>		>	«    ,     >	rt       ,       >      \
1846	25.000		46 000		8,000 |	|
1851	27.000	29-71	51.000	57	12.' 00*, 13-29*)	
1880	26.000	21-79			1	j                1
1890	27.000	20-".		73-9	i 5-2	!        1
1900	24.000	1635		77-4	i 5-9	Hrvatov
1910	56.000	29-8	118.000	62-3	11.000   6-2	2.(00     1-5
Vendar smo iz gori omenjenega vzroka še nepravilno prešteti. V resnici nas je (morda vštevši Hrvate), kaikor že omenjeno, okroglo 70.000.
(Kako je Trst in vse Primorje poskočilo ravno zadnje desetletje, izpoznamo tud\. primerjale 'ga s prejšnimi štetji v 1. 1890 in 1900. V devetdesetih letih se je prebivalstvo 'Primorja pomnožilo za 7'3%, do 1. 1900 za 8'8%, a do 1. 1910 za 18'2%, dočimi je iznašal povprečni* avstrijski prirastek tega desetletja 9'09% in je Nižji Avstriji vštevši <Dunaf priraslo 13'9%, Koroški 7'5%<, 'Kranjski pa !le 3'3%. Goriško-tGradiščanska je pridobila za 12'4% (proti 4'4% in 57% prejšnjih štetij), Istra za 16'9f/r (proti 8'8% in 8*6%). Prirastek Trsta s teritorijem, pa je poskočil od 87% oz. 13*4% na 28'5% i Ugotovljeno je veliko priseljevanje v Istro, naravnost ogromno v Trst. Izseljevanje Iz slovenskega- dela (Goriške (zlasti iz Gor) je ustavljeno. iPrej za 1'1% pasivne Gore 'kažejo sedaj 4'4% Prirastka, torej vkhjulb prirastku Slovencev v mešanem ozemlju še večji prirastek, nego iKranjska. To so med drugirn tudi dobre posledice 'bohinjske železnice. Za Trst Pa vidimo — neglede na nepravilnosti štetja v 1. 1880, 1890 in 1900 — padanje našega števila vsled asimilacije, *a zadnje raizdiosbje pa neprestan pritok in rast našega števila. Saj je pokazalo to že prvo, po tržaškem mestu provedeno »uradno« štetje, ki je (pred'revizijo!) pokazalo rast našega števila '(od- 16'35% ali 24000 v 1. 1900 na ,9'5% ali 36000 v 1. 1910).
Statistike poklicev nimam pri roki, »niti-mi ni znana, oodim ipa, da pripada izmed 70.000 tržaških Slovencev °kroL 25.000 (t. j. 34*3%) srednjim, slojem. K tej cenitvi
*) Vsekakor previsoko Število! Podatki iz: J. MnfikovSek, "totlstika Slovencev, izpopolnjeni, kolikor se je objavil izsledek j tja ln'0 po listih. Uradnega izkaza še na dnu, ko to sestavljam, " m"~i pri roki.
Spomenica slovenski javnosti.
me privaja poleg poznanja raizmer ritem razvoja od kmetije k industriji. Vi varite pravi prav: »Prvi in gllavni vzrok za takozvano slovensko invazijo je 'napredujoče izpreminjamje Slovencev w; aigj urnega v agrarno-indu-strijalen narod,« ter navaja >za I. 1890—1900 tudi statistične podatke, po katerih se je kmečki s<!oj na Kranjskem pomnožil le za 0'36%, v Trstu /pa, kjer ga tvorijo izključno le Slovenci, je vkljub njihovemu prirastku padel za 36'4%; to znači, da se je ta sloj vsaj od daleč začel in-dustrijalizirati.*) Res, da je pri tem. upadku treba upoštevati silovito izseljevanje, ki požre v desetletju 7—8% naroda ali 65% narodovega prirastka. Toda v izpre-membi tiči vendarle velik ddl selitve iz dežele v mesto, zlasti v Trst. Kesneje bo pa tudi treba organizatorično obrniti izseljeniški tok od Amerike in (Porenskc na to točko, kar se da napraviti izključno le z industrijo, podjetništvom, trgovino in denarstvom. To vse so pa oni predpogoji, katere rabimo — seve razvite in urejene — za iudustrijalizacijo svojega naroda, za njegovo tgospo-darsko osamosvojo, in notranjo kolonizacijo.
Zato je tržaška trgovina za to vprašanje posebnega pomena. Tu ni 'mesta, da bi se ibavili podrobno s tem predmetom; kdor se zanima izanj, — in vreden je pazljivega študija! — naj si ogleda poročila tržaške trgovsko-obrtne zbornice; takemu poročilu za 1. 1910 povzamemo tudi nekaj podatkov za splošno sliko ogromnosti in važnosti te Inke.
Promet Trsta po nit>r§u (v 1000 q):
Uvaža se iz Anglije    ....
„ Nemčije.....
„ Avstro-Ogrske .  . „ Zed. Držav ....
Posebni jugoslovanski pridelki so v prvi vrstim les, zelenjava in živila. Pri prirodnem bogastvu še deviške Dalmacije, BGsne, Hercegovine, po industrializaciji Slovenije (bi se utegnile pomnožiti vrste jugoslovanskih produktov, količina pa bi se postoterila. In kedo maj industrializira domovino? Mari naj skrbi univerza, samo za uradnike?
Oglejmo si poglavitni slovenski pridelek: iNa Kranjskem so izavzema!li gozdovi i 1890. 442.309 ha ali 44% površine cele dežele. Les, ki gre preko Trsta v inozemstvo, gre večinoma iz slovenskili dežel Kranjsko, Primorsko, Južno Štajersko. (Tirolska in Koroška izvažata večino čez Pontebo). Slovenske pokrajine so pri tem navezane na Trst. ker leži le-ta pred Italijo, glavno odjemalko našega lesa.
Tržaški promet z lesom je 'znašal v 1000 q
vrednost uvoza I. 1910 pa je znašala 20'64 milijonov K in vrednost izvoza 16'98 milijonov K! To je »le en sam primer.
*) Te podatke je Vivante povzel iz neobjavljenega dela o Slovencih, katero je spisal zopot dr. H. Turna.
Skupna slika tržaškega izvoza in uvoza je ta-lc:
v 1000 q pa
-1889 (povpr.) j 5,1
181
1890-1809 1900 1901 1908 1910
	Uvoz		Izvoz	
s      '     iS     ' ¦f  '   s      -g			f    1    *''    l"|	
			"•   i   g.            1	
5,603	0,47(	12,076	6,650 j 3,231	9,881
i 8,680	6,440	15,120	6,202   5,3(57	11,560
111,300	8,860	20,920	7, «81 6,891	14,690
,15,112	9,066	24,178	7,402 j 8,646	16,048
|20,147	10,528	30,685	7,673   9,94*2	17,615
19,839	11,336	31,175	8,711 10,750	19,468
Da se izpozna velikanski napredek Trsta, primerjajmo ga le z velikimi in uglednimi lukaimi drugih držav. Tako je znašala kubična vsebina ladij, ki so pristale v naslednjih luka-h, (v 1000 tonah):
	1. 1905	1. 1801»	prirastek v odstotkih
HaniJtrark	10.380	12184,	17-3%
Anverza	9.9UO	10.940	20-6 #
Marsilja	7.824	9.143	16-9%
Trst	3.002	4.008	35-5#
Amsterdam	2.066	2.486	20-  %
Benetke	1.721	2.191	97- %
(Izmed 6 navedenih velikih 'luk stoji TTst absolutno na 4. mestu, po odstotku prirastka pa na prvem, in se da izračunati, kedaj bi, pri enaki rasti, dosegel svoje prednike. Velikost prometa ilustrira tudi statistika voženj na kratki električni železnici Trst-OpČkie. Vozilo se je
1.  1902 .   .   .  50.697 ljudi
„  190S.   .   .314.055     „
„  1908 .   .   .332.382     „
„  1910 .   .   . 407.578     „
Čez Trst se je 1. 1910 izselilo v Sev. Ameriko 14.931, v Južno Ameriko pa 6.172 izseljencev. Med njkni je bilo tudi 3.639 Rusov, kar kaže, da imamo zveze celo z evropskim iztokom. Leta 1909 je obiskalo,Trst 72.160 tujcev, 1. 1910 pa 74.022, (pri čemur so Šteti le oni, 'ki so se nastanili v hoteilih!
To so vsekakor ogromne številke, ki govore glasno, tako glasno, da bi bilo res žalostno, če bi Slovenci ne slišali teh besed, ali če bi jih ne razumeli.
Ogiejmo si še tržaško denarstvo. To je pretežno v ¦slovanskih rdkab. L. 1886 je dal Mihael Vošnjak iniciativo za ustanovitev »Tržaške (hranilnice in posojilnice«, ki se je ustanovila 1891. Postala je temelj slovenskemu razvoju v Trstu. L. 1892 je znašal njen promet 152.994 K, vloge 39.230 K, čisti dobiček 311 K. L. 1900 pa: Promet 5.902.001 K, vloge 1,543.690 K, čisti dobiček 14.994 K. L. 1909: Promet 20,410.926 K, vloge 9,775.262 K, posojila 7,893.483 K, čisti dobiček 61.243 K, rezervni zaklad 382.026 'K, število zadružnikov pa 5155, njifh velika večina so mali štedilci.*)
Malemu obrtniku je namenjena »Trgovsfco^obrtna zadruga«, ustanovljena 1. 1907. Njen promet se je v kratki dobi do 1. 1910 povspel od 1,274.584 K na 6,914.217 K, vloge od 238.738 K. na 935.687.K, posojila od 200.648 K na 1,198.183 K, čisti dobiček od 1071 K na 1-2.965 K. Povrh tega italijanska veletrgovina nima nobene odporne moči več, marveč se umika pritisku s severa, zlasti Nemcu, ki je našel v bančnem poslu tudi svojega kotikurehta Čeha.   Veletrgovina je pa že v rokah   Nemca iz Rajha.
(Dalje prih.)
*) Podatke o denavstvu sem povzel članku: Dr. B. V.: Wirtschaftlicho Bcziehungen zwischen Cechen und Slovenen, (Čcohische Kevue, juli !9l<$. Članek govori skoraj izključno o Primorju.
Koncertoma
ki se vršita
v soboto, dne 10. avgusta
in  v nedeljo 11. avgusta
v Bratinovi dvorani v Ajdovščini.
SODELUJETA:
Josip Rijavec, glasbeni akademik in Anton Neffat, klavir.
;      VSPORED KONCERTA u sobolo, dne 10. augusta točno ob 87i uri zuečer:
I. a) St Premeri: „SQnattna\ ( klavir b> Fr. Gcrbic: „Romanca\ < ™""r* i a) J. Ravnik: „Vaso?alec?         .               .
b) \V A. Moiart: Arija Tamina iz opere:   Čarobna piScal . O A. Lajovic: „Ab, tik* preSIa mi je mladost.."  (z ruskim besedilom).
ODMOR.
3. a) Fr. Chopin: „Kocturno . ( n„vjP J) J. Ravnik; .Moment.    ( k,av,r-
4. a) A. Lajovic: „Jai pa tem .
b)  A. Lajovic: ,S«enada\
c)  6. Puccini: Arija Rudolfa iz opere „Boheme .
d) J. Prochazka: ,Ztexde tar^o*.
PElICi Stojišče 50 vin.; sedeži 1. vrste 250 K, H. vrste uCnti 1.50 K; III. vrste 1 K.
VSPORED KONCERTA u nedeljo, dne 11. augusta točno ob 5. uri pop.:
1.  a) Fr. Schubert: „Scneno h pnre sonate . ( kinv:r b) P. I. Čajkovskij: „Chanson tristo".        ( *"""•
2.  a) Os. Dev.: Judih".
b)  I. pl. Zaje: Arija iz opere »Lizinka1-.
c)  B. Ipavec: »Pozabil sem mnogokaj dekle..'.
ODMOR.
3.  a) Fr. Chopin: „Hocturnou. ( ».i-vir b) J. Ravnik: „«oment".    < K,av,r*
4.  a) A. Lajovic: strela je ruta".
b)  p. H. Sattner: Pesem augeljaiz oratorija „Assamptio".
c)  W. A. Mozart: Arija Fevranda iz opere   Cost fan tatte .
d)  G. Pucciui: Arija Rudolfa iz opere „Bohemeu.
rFNF • Stojišče 30 vin., sedeži I. vrste 2 K, II. vrste Prosimo, da v dvorani pred in med koncertom nikdo ne pnSi.
.111.
Avtonomija, ki so jo uživali Srbi na Ogrskem in Hrvatskem: celo vrsto vekov, je bila zasnovana na načelu, da je Srb, ikjerlkoli prebiva v večjem številu in zamere snovati svoje cerkvene občine, upravičen uživati ugodnosti, ki jih nudi lastna uprava čotekjh jn cerkvenih zadev. Srbska narodna avtonomija ni bila morebiti omejena samo na rzvestno okrožje, temveč Kjerkoli v 'deželah krone sv. Štefana so se Srbi naselili, snovali so si svoje cerkvene srenje. Do Budimpešte segajo srbske naselbine hi edna izmed šesterih-bisJkmpfj zove se še celo budimska. Najsrl-nejše nj:Hi postojanke so v Zomboru in v Veiiki Kteidi, pa tudi v okdlici Teme-švara so Srbi dovolj močni. Njih literarno središče Je pa Novi sad, cerkveno in politično središče so Srfjemski Karlov-¦ci, kjer stoluje patriarih in kjer zaseda narodni sabor.
Ogrski Srbi nimajo svojega zaokroženega narodnega ozemlja^ kjer bi bilo vse ednojezjeno, temveč oni so 'pomešani ž drugimi narodnostmi, med katerimi pa .zavzemajo, kar se tiče blagostanja, edno prvih mest. Silbske naselbine segajo do osrčja Ogrske, Segedin, mesto o (katerem je rekel Košut, da- je najbolj domo-rodno in njemu najzvestejše je one mesto, ki nekako zaključuje na severu srbsko ozemlje. Kako bridko mora (biti za Madžare, ko vidUo, da srbski jezik sega tja do rodovitnega AJffflda, kjer je pravo središče <madžarstv& Ne pošalbljajmo. da bivajo Srbi na najrodovitnejši zenriH Ogrske. Nikjer ni zemlja plodovitejša, nikjer
se ne razprostiralo zlata žitna polja bolj v širne daljave ko v srbskem Banatu.
Zanimiva je razlika med mestoma, kaikoršna so Subotica in Zomibor. Subotica napravlja popolnoma vtis maših obmejnih mest, iki so v rokah Nemcev ali Italijanov. V Subotici je na zunaj vse madžarsko, ni videti nobenega srbskega napisa. Kljub temu pa govori skoraj vsak srbslko. Nagovoriti moremo v mestu 'kogar 'koto in v svesti si moremo biti, da nam bo odgovoril srbsko. V Subotici, skoraj na polovici poti odihrvatske -meje v Pešto, vidimo, kako daleč sega srbo4irvatsko jezikovno ozemlje. V ogrskem mestu, kakor je Subotica, je pač vidno, kako je mradžarstvo dalo svojim obmejnim mestom nekak umeten .značaj strogo madžarskega mesta — pobeljeni grobovi. Kako površno je nametano to madžarstvo, je najbolje videti v Zomboru. To mesto dela vtis, kakor bi tudi bili Madžari v pretežni večini. V restavraciji gledajo^ preziralno, kadar Se gost poslužuje srbskega jezika, v kavarni ni skora5 nobenih srbskih listov, ampak sami madžarski In dunajski. Na javnih trgih stojijo nedavno odkriti spomeniki posebnih prijateljev cesarstva in dinastije, kakor Rakodcaja in drugih .»junakov« iz leta 1849. iPa kako se moramo čuditi, ko izvemo, da imajo Srbi skoraj večino v mestnem svetu in na žirpanijski skupščini. Za mestnega župana že izvoljen oni, ki iga favorizirajo Srbi. {Pravzaprav bi moral biti Srtb župan, pa v»Lada bi ga nikdar ne potrdila.
Znano je, da so Srbi v »gospodarskem oziru mnogo sposobnejši živelj fin da je srbski ?/edttji stan mnogo bogatejši ko hrvatski. Srb ima ono gospodarsko žilo, ki očividno manjka Hrvatom. Dobro razvito kreditno zadružništvo in bančno gospodarstvo je med ogrskimi Srbi jako razširjeno. Ogrski Srfbi so povprečno premožnejši ko Madžari in vsled gmotnega
foflagostahja je tudi injiTh politični položaj: soliden in dosti krepek. Velika razlika je med njimi in drugimi ogrskimi narodnostmi. Oočim so vsi drugi slovanski ki neslovenski narodi Ogrske brez kulturnih in socialnih tradicij, predstavljajo Srbi nekak višji narodni tip. Oni miso narod drugega reda, ampak ponosni so Jabkio, da so oni bili v nedavni preteklosti vodniki onemu srbskemu plemenu, ki si je snovala onstran na jugu svojo idrža,vo. ''Danes seve. so nekoliko potisnjeni v ozadje, .kajti borba za narodno samoobrambo zahteval mnogo žrtev. Srbi izavzemajo nasproti madžarstvu mnogo mirnejše stališče ko druge narodnosti na Ogrskem in temu je pač treba iskati vzrok v prvi vrsti v tem; da jim je bil doslej zajamčen svoboden razvoj šolstva.
Ljudske in srednje šole ogrskih Srbov imajo že svojo lepo, stoletno zgodovino. V Karlovcih je srbski gimnazij že od I. 1793., v Novem sadu je bila osnovana srednja šola nekoliko let kasneje. Zom-borsko srbsko učiteljišče praznuje letosi svojo stoletnico. Vidimo torej, do je prt ogrskih Srbih narodno šostvo od nekdaj1 udomačeno. Ogrskim Srbom se ni bilo treba boriti iza vsako mrvico na 'šolskem; polju kakor Slovencem. Imeli so od nekdaj svoje učne knjige za sredflje šole in pouk se je mogel od samega začetka vršiti na podlagi materinega jezika.
Srbska (narodna avtonomija je namenjena enemu milijonu ljudi, toliko je namreč Srbov po ogrski statistiki v deželah krone sv. Štefana. Vprašajmo se sedaj na koncu, ali bo imel ves trud 'Madžarov, streti silo srbske avtonomije, kaj uspeha. Madžari morejo sflloma 'olktro-irati srbskemu saboru volilni red, ki bo protidemekratičen, morejo doseči, da bo v mjem zasedalo nelTaj Madžarov, pa težko, da bodo ti uspebi trapi za madžarsko stvar. Srbi so gospodarsko presilni, imajo presilno oporo v svojih rojakih v kraljestvu, madalje imajo svoj premožen srednji stan in konečno jim' je lasten silen političen temperament, ki je ves drugi ko oni zaspanih švabskilh šalobard. Tudi -ni mogoče ogrski vladi skratka'koMiseirad" one milione srbskega narodnega in cerkvenega premoženja, ki se je nakopičilo tekom stoletji in s katerim se vzdržujejo šole in druge verske institucije.
Uspeh najnovejšega koraka ogrske vlade bo 'le, da ji .vstanejo le še novi [hujši nasprotniki in sovražniki. iN,a ta način se obenem fzastruplja ozračje naše zunanje politike na Bažkamu.
»Kavalirski« narod, Madžari, so izgubili prijateljstvo vse prosvetljene Evrope. Še celo.avstrijski Nemci so se spametovali in 'dbrnili Madžarom hnbet. Kdo jirni ¦pa še ostane zvest? Najbrže edhrcle še naši Italijan5ki. Ti so neumni dovolj in,. imajo smisla in simpatij za junaštva raz-niih Košuto v.
Biser
- med vsemi  žitnimi  kavami  je -
franckoua Perl-rž.
Vsak požirek iz skodelice polrjnjo premoč te fine kakovosti.
K vsaki žitni   kavi  pa je. tla  se,
doseže v resnici poln oku.-s in lepa
okusna barva, treba pridati malo
porcijo
pravega zagrebškega Franckovega
[»ridatka za kavo. Obe vrsti dobite se v vsaki špec trgovini
Družba sv. Cirila in Metoda.
Ciril Metodova podružnica na Volčji-dragi se iskreno zalbvaljuje vse rodoljubnim gospem, gospicam in gospodom za požrtvovalno sodelovanje pri društveni I veselici in tomboli dne 14. t. m. Hvala lepa j tudi vsem p. n. darovalkami ,in daroval-i cem< vin in peciva iz Volčjedrage, Renč, Vogrskega, Gradišča, Bukovice, Bi>lj, Pr-vačine in iDorniberga; vsem gg. pevcem! 'društev iz Renč, Vogrskega, Gradišča! in Bukovice za sodelovanje in obilno udeležbo; hva'a vsem udeležnikom iz mesta: in okolice, .ki so provzročili tako lep izid te prireditve na korist naše prepotrebne šolske družbe, ki dobi kljub dvakratnemu neugodnemu vremenu nov kamen   v
znesku 200 iK v svoj obramben* sik^cj Čast tudi cenjeni prvaški .godbi I. oddelek' ki je v polno zadovoljstvo vseh udeleži •nikov zadostila svoji nalogi, -kar naj ij služi v priporočilo drugim bratskim društvom. Zahvaljujemo se tudii gg. dr% g* Derea.ni-j.u zdravniku in L Saksidu, e.kr •izvršbarju v Gorici, gospici Samokec i?" Gorice in gospodu Petrovčvču Francu na Volčjidragi, ki so darovali vsak 10 K v dražibine lepe namene: »Slovenske oiroke v slovenske šole tudi v narodno ogrože. nih krajih«. Priporoča se za .nadaljno na-klonjenost. Na Volčjidragi, dne 5. avgusta 1912. Odbor.
Domače vesti.
Kot že javljeno, priredi glasbeni aka-deinik tenorist Josip Rijavec v Ajdovščini dva koncerta in sicer v soboto 10. in v nedeljo 11. avg. Vrline tega nadarjenega pevca so znane in je le odobravati njegovo misel, nuditi tudi širšim slojem na deželd glas^beniih užitkov. Iz prebogategu vsporeda, ki obsega bisere slovenske sta-rejše in moderne pesmi, moramo omeniti arije iz dveh iMozartovilh oper in veliko arijo iz iPuccinijeve »lBoli'6me«, čije iz-redni višini je kos le pevec, ki z lahkoto obvladu visolki c. (Pri koncertu sodeluje mladi, nadarjeni pianist Aniton Neffat, fc nastopi tudi samostojno z nekaterimi klavirskimi skladbami. Izbral si je vspored z jzikljiučno slovanskimi sikladlbami, med temi so tri izviirne slovenske. — (Pričakovati je, da se udeleže koncerta tudi gias-boljubeči Goričani,' posebno ker je želez-miška zveza jalko ugodna. \
Šola za šivilje v »Šolskem Domu«. — »W.iener Zeitunig« priobčitje odredbo trgovskega ministerstva, ki določa, da so spričevala oddelka za šivilje v Šol. 'Domu v Goniči jednalkoveljavna s spričevali ženskih olbrtniihi šol.
»Matica Slovenska« je sklenila, v svojem »iLetopisu« za 1912. priobčiti in-serate slovenskili in slovanskih tvrelk. »Letopis« se tiska v 4500 izvodih in pride v roke najiniovitejšim! in najinteligentnej-šim krogom našega naroda.
Če izvzamemo koledar »Družbe sv, Mohorja«, se po števi'lu eksemplarjev nobena slovensika publikacija' ne more meriti z našim »Letopisom1«.
¦Vljudno Vais vabimo, da inserirate, ter pričaikiiijemo čim preje cenjeni odgovor.
Cena za celo inserirano stran »Letopisa« znaša 60 K, za polovico strani 30 K in ;za četrtino sorazmerno. — »Matici Slovenska« v Ljubljani.
Program XXIV. glavne skupščine Zaveze avstr. ju-gosl. učiteljskih društev dne 10., 11. in 12. avgusta 1912 v Celju. I. V soboto, dne 10. avgusta. 1. Ob 10. uri dopoldne seja upravnega odbora v »Narodnem idomu«. 2. Ob 1/«2. uri popoldne zborovanje delegacije v »Narodnem domu«.' 3. Ob 8. uri zvečer .Zavezin večer v veliki dvorani »Narodnega doma« z mi-čnim vsporedomi. Vstopnina iza učiteljstvo po 1 K.
.11. V nedelljo, dne 11. avgusta, t. Ob 9. uri dopoldne: Glavno zborovanje v veliki dvorani .»Narodnega' doma« po dn^v-mem redu, ki 'ga določi Zavezina delegacija. 2. Ob L uri popoldne banket v restavracijskih prostoriih ^»Narodnega doma«.
III. V ponedeljek, dne il2. avgusta. Izlet v Savinjske planine. Tura se določi po dogovoru v Celju.
Za glavno zborovanje so ¦zglašenc sledeče teme: 1. Jan Jacaues Rousseau kot človek in pedagog. (Poročevalec dr. Ivan Laili. 2. Naš položaj in šolstvo. Porc-čevalec Karel Kveder, učitelj v Št. Juriji'. ob j. ž. 3. Stalno nameščenje okrajnih šolskih nadzornikov. Poročevalec Melltior Rismal, učitelj v Rajihenburgu.
Kip pesnika A. Aškerca, modelirati po akademičnem kiparju ,g. prof. iRepiču. je razstavljen V izložnem oknu papirne trgovine na Starem trgu g. ittinko Sevar-ja v Ljubljani. iDd'o hvali mojstra! Med do-sedaj po naših kiparjlli podarjenimi umotvori te stroke zavzema Aškerčev k»> gotovo prvo mesto. Izraz pesnikovega obličja je tako Izborno pogojen, in to po občej sodbi, da se mora kipu priznati popotna življenjska podobnost. Odtiski tega kipa se naročajo pri (galanterijski tvrdkn Hinko Sevar — Ljubljana Stari trg  •*-»
ticr se vspreoemaio 'naročila za vsak (kip 110 K. Velikost topa znaša 40 cm višine ta20 cm Širine. 'Ker stane razmnožitev mnogo žrtev in Je le »majhno število doto-\frfh kipov za 'to izredno nizko .ceno — nozivljajo se 'častilci in društva, da se zglasijo čimprej ter 'nabavijo ta cenen umotvor!
Društvo »Dijaška kuhinja v Gorici«
bo sprejemalo letos--dJiake-g^*k^
njifr'šol na hrano. Kdor bi želel biti 4pre-"Tlte^f^nidnjBavliin; vzdigni! je z
jet začetkom leta, naj pošlje prošnjo, na-    ......'
slovljeno na društvo in opremljeno s potrebnimi dokumenti, (pri novih zadnje spričevalo; pri onih, ki žele hrano bresti umjra v*, bofnišroici.
ČervinjaniBelvedere, Se nahaja'v Vlili Vi-centini nevarno bolan. Vittori je v. sodni ipreiskavi radi nesreče.
Kolesarsko društvo »Solkan« priredi v nedeljo 11. t. m. veliko veselico in tombolo; na vsporedu je tudi polževa dirka, dirka na soojalu, dirka v vrečah, favni ples. Tombola bo ob SVs pop.
Kako je močan, je kazal v černovče-wi4jQorici zalbo? s 25 litri piva ter:ga držal pokonci. .'Kar ije zgubil moč infizaboj je padel ter ga poškodoval na glavi in po trebuhu. Sedaj Pavlin
phično ali po znižani' ceni, tudi ubožno spričevalo) g. ravnatelju Fr. Strnadu, sta-ntijočemu v Gorici Via Leopardi, do konca avgusta. Na kasnejše prošnje se ne bo oziralo.
Gimnazijo hočejo imeti v Tržiču, — Tržiškii občinski svet je izrekel željo, naj bi se ustanovila v Tržiču gimnazija, seveda laška. Obrnejo se v tem pogledu do poslancev, ki naj> bi izposloval; Tržiču laško gimnaaiio.
Goriški magistrat — Povišali so ta!k-se na trgu v Gorici. Okoličani, 'ki prinašajo in privažajo pridelke v mesto, mo-nfo plačevati od 1. avgusta dalje večje pristojbine. »'Corriere« se trudi prepričati javnost, kaiko da so zadovoljni s povišanjem taks kmetje, ki spadajo pod mestno občino, samo »quei di Vertoibai« godrnjajo in se protivijo. — O, ta »Corriere«, |ca- I ko se je zopet zlaga1!. (Nad stopi njega poročevalec ali ^poročevalka v Podturen, pa I bodo slišali glas ljudstva, ki je povsem nasproten glasu »Corriera«. Podturnomi zabavljajo laški kmetje in kmetice radi povišanja takse s krepkimi besedami, ki bi donele jako neprijetno v uiho magistra-tove klike, aiko bi jih slišala. Naš magistrat ne zna drugega nego višati davke in pristojbine; ker ibodo plačevali kmetje večje takse, bodo pa pridelki dražji in tudi mleko se podraži. 'Ia!ke dela magistrat draginjo meščanstvu mesto da bi jo odpravljal! — Vodovod počiva, nič se ne Cule več ne o Hublju ne o sklenjenem pomožnem vodovodu iz Stračic, magistrat počiva in spi pri vodovodnem vprašanju, samo za višanje davkov in za povečevanje draginje ne spi! — Te dni že zopet manjka voda in zopet smo culi ukaz z magistrata, da moraljo biti dovodi ponoči zaprti. Prav je, da so tudi druigi, slovenski in nemški listi beležili zopetno pomanjkanje vode v Gorei. To je pravi škandal to vodovodno vprašanje v Gorici. h zdavnej bi imelo mesto laililko dober \'odovod, če bi bi;a mestna uprava kaj vredna, taiko pa, Ikakor kaže, še prihodnji rod v Gorici ne bo imel vode — ako se tačas ne izvrši korenita prememba na magistratu v prid meščanstvu!
Laške dirke v Gorici prepovedane. - »Audax Podistico Italiuno« je hotel prirediti v Velodromu dirko na dneve 11. in & t. m. Razna društva, tudi .iz Italije, so naznanila prihod. Politična oblast je prireditev prepovedala z ozirom na javni "tii in red.
Gledališka predstava v Prvačtai. — Telovadno društvo »Sokol« v JPrvačini vprizori s sodelovanjem dramatičnega odseka za Trst in Primorje iz Trsta v nedeljo H. avgusta 1912. v »Sokoilskem Domu« v Prviačini Charlevevo teto, burko v dveh dejanjih. (Spisal TJiomas Brandon.) Po igri ples. Pni igri in plesu deluje domača Solkolska -godba. Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina: Sedeži I. K |'20, H. 80 vin., galerija 80 vin., stojišča fovin.Na-zdar! Odbor.
Podružnica Zveze jugoslovanskih že-kinicarjev v Divači priredi v nedeljo 11. \ m. javen shod v .gostilni pri g. Magajni. ^iod bo 'popoldne ob 4. Po shodu bo veselica.
Smrt v morskem kopališču. — V sadežu so dobili kakih 50 m proč od 5rega v morju truplo dijaka Ivana Falber '^ Nnnaja. Našli so truplo ipopdldne ob ¦•''*• Faber je star 17 let pa je za svoja '-ta nenavadno razvit. Kakor ,nam poroča lc,kt kopališčnik, je Faber opoldan onega lne obilo jedel (voda dela apetit), po ko-'ilu pa je §ej ta,k0j v morje; najbrže ga e zvabilo valovito morje, ker je boj z va-°vi nekaj jako prijetnega. Zadela ga je (»P na srce.
Šofer Vittorl, ki je vodil Ciardijev vt°mobil, kateri je zadel v vlak železnice
V Ozeljanu na Veliki Otavi bo v nedeljo 11. t. m. javen ples. Sviral bo oddelek Soktfskc godbe iz Prvačine. Priče tak ob 4. .pop.
XVII. izkaz
daril za Sokol«ki dom v Gorici.
'G. Lucijan Kovačič, Sv.   Lucija   4 K Brat A. škodnik nabral                3 «
G, Anton Cigoj, vinotržec v iGo-rici, daroval sodčelk vina, za katerega se je fzkupilo na Sokolovi iinajnikovi veselici čistega           32 »
Zvon sv. Marika prizvonil             2 »
iBrat A. Škod.nik nabral v družbi z drugim"*    -                               4 »
'Prispevki deležnikov za majink. 117 » »               »         » 'junij      69 »
»               »         .» .julij       67 «
40
skupaj
prišteti dohodki XVII. izkaza
2MK 88 3139 » 13
•znaša sklad koncem julija 1912. 3438 K 01 Kot novi deležniki so pristopili:   Gg.
Rudolf Batič, neimenovan (vplačal 25 ;K),
P. Gruden, Alojzij Križnic.
Vsem Šakalovimi dobrotnikom se naj-
ipr-isrčneje zalbvaljuje odselk.
Sokolskf zlet na Bledu, dne 15. av-
igusta. Spored: Prihod telovadcev in. te-lovadk s prvimi vlalki zjutraj; takoj ipo prihodu izkušnje za popoldanski nastop. Prihod drugih« članov in gostov z dopoldanskimi vlaki. Ob pol 12. dopoldne: zbiranje in izprevod pred Blejskim domom. Ob 12. iziprevod in pozdrav. Popoldne ob pol 5. na telovaidišču (za šolo) javna tek • vadba. Spored: 1. Proste vaje članic Tržaške sokolske župe. 2. Proste vaje članov za HI. slovenski vsesokolski zlet v .Ljubljani 1. 1913. 3. Rajalne in proste vaje članic Sokola v Kranju. 4. Telovaidba članskih vrst na orodlju. 5. Proste vaje članic za VI. vsesokolski zlet v iPragi. 6. •Izbrane vrste članstva na orodju. 7. Prosta, vaje članic ;za IH. z!let v Ljubljani. — Žensko telovadno (društvo v Ljubljani. 8. Hkratne vaje in skupine na 5 bradljah. Vstopnina lk telovadbi: a) sedeži na tribuni K 4, b) sedeži obv tribuni ;K 2, c) stojišče pred tribuno K 1, č) stojišče K 60. Po javni telovadbi velika 'ljudska veselica. Vstopnina 60 vin. Pri prireditvah sodelujeta si. Slovenska filharmonija v Ljubljani in si. godba požarne hrambe v Kranju. G. S. Ž. je založila za B»lejs'ki zlet posebne razglednice, komad po 12 vin. Bratsika društva imajo pri naročitvi najmanj 100 komadov in proti inaprej vposlanemu plačilu 20% popusta. — Navadno kosilo K 1'20.                ________
Goriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici se udeleži v nedeljo dne 11. avgusta
t. I. veselice bratskega kolesarskega društva »Solkan« v Solkanu. — Zbirališče kavarna Central. — Odhod točno ob 3. ur*i popoldne. — iPovratek poljubno. — Rednik: Joško Sirk. — Og. člani so na-prošeni, da se izleta polnoštev.ilno udeleže. —. Zdravo! — Predsedstvo.
Politični pregled.
Naša poslanska zbornica bo sklicana najbrže v dragi polovici septembra.
Turčija. — V Carrgnadu vlada mir. Po ulicash hodijo redarji, orožniki in vojaki Mladoturiki hočejo neodvisno vlado. — ičastriiki v »Solunu zahtevajo od sultana1
strogo kazen iza one častndke, iki so po-' ibegnili k ustašem. — Obsedno stanje je razglašeno nad Smirno, Solunom in Adr! rianapolisom. — <Iz Soluna poročajo,'da ; so Albanci opustili pogajanja s posebno : turško kom.isijo ter   da   korakajo   proti Ueskiibu. Tam hočejo proglasiti avtonomijo.
Masakriranja Bolgarov v Mac^doniji
se vedno ponavljajo. Bolgarski mrinjster-* ski kaibinet je imel (posvetovanje o političnem položaju. Potem! pa se je tudi vršila seja nekaterih politikov, v kateri se je sklenilo, da se zopet ustanovi bivši ma-cedonsiki komite, ki se takoj zveze z bolgarskimi četaši v Macedoniji.
Med Turčijo in Črnogoro Je prišlo do ostrega spora radi bojev ob meji v zadnjem, času med Črnogorci in Turki. Tur-Ši poslanik zapušča Cetinje in Črnagora mobilizira; pričakovati je nadaljevanja' bojev ali celo vojne!
Atentator Kovacs. — Sodnijski zdravniki so izjavili, da je poslanec Julij Kovacs, >ki se vslod atentata na grofa Tiszo v ogrski'poslanski zbornici nahaja v preiskovalnem zaporu, storil svoje dejanje v skrajnem razburjerfju, talko, da ne nosi zanj nobene odgovornosti. Preiskovalni sodnik je na to odredil; da se Kovacsa izpusti iz zapora. Državno pravdništvo pa zahteva, da se 'izid zdravnikov prouči.
lojna med Turčijo ii Italijo.
Zuaro
so Italijani zavzeli in so tako sedaj gospodarji celega fripolitanskeiga   obrežja.
Mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo?
Petrograjskemu dopisniku lista »Ktil-nisehe Zeittmg« ipotrjujejo v ruskem mi-nisterstvu zunanjih zadev, da se vrše v Ciirihu pogajanja med turškimi in italijanskimi diplomati, ki so bila kratek čas iprekinjena, sedaj pa se zopet nadaljujejo. Pogajanja baje vodi italijanski poslanik v Petrogradu. Pobudo za zopetna pogajanja je dala baje sedaj po pustili vejSa Turčija.
Razne vesti.
Narodna omladina v Istri, hrvatska in slovenska, bo 'imela svoje 'letošnje zborovanje v Opatiji dne 11. t. m.
10.000 strank v jedni hiši. — Iz New-jorka poročajo, da gradijo tam poslopje Woolworth, ki bo največja zgradba Amerike. Noč dn dan dela 1500 delavcev. Poslopje mora biti dograjeno 1. ja/nuvarija 1913. Temeljni ikamen so .položili 15. no-cembra 1910. Gradba bo torej trajala nekaj nad 2 leti. Skupnih troškov je 14,000.000 dolarjev (okoli 90 milijonov K).
V  poslopju ibo stanovanj za 10.000 strank. —   Tako poroča korespondenca »Atlas«.
Koliko pošljejo Italijani iz Amerike, denarja v Italijo? — Kalkor je razvidno iz poročila italijanskega finančnega minis-terstva, so poslali iz Zedinjenlih držav tam bivajoči Italijani tekom; zadnjih treh let v domovino v skupnem znesku 220 milijonov dolarjev. Samo med fiskalnim letom, ki je skončalo z junijem 1910 so obogatili? Italijani v Ameriki depozite italijanskih poštnih hranilnic za skoro 40 milijonov dolarjev. Jednak če ne še večji znesek je dobila Banca di Napoli in drugi denarni zavodi. Italija ima delavskega prebivalstva preveč, zato se izseluje; ker pa tako pridno zalaga domovino z denarjem, umevno država ne otežkečuje izseljevanja.
Telefonska poročila preko morja. — Znani rznajditelj monsignor Cerebotani, ki prebiva v Monalkovem, je iznašel pri* pravo, s katero bc mogoče govoriti v neizmerne daljave popolnoma razločno. Z novim aparatom bo mogoče prenašati poročila tudi preko morja. Iznajditelj je krstil novi aparat »fonotor«.
Najobjudenejša mesta. — Izmed vseh svetovnih mest ima London največ prebivalcev, namreč 7,540.000. Na drugem mestu je Novi Joric s 4,770.000 prebivalci.
V Evropi je torej največje mesto nasvetu. Za Novim Jorkom sledi Pariz, kjer je 3,850.000 ljudi, potem Berlin, ki šteje 3,430.000    prebivalcev,      Čikago    ima
2,190.000 ljudi,- Tokio 2,190.000 in Dima;) 2,030.000 prebivalcev. Izmed evropskih •velemest je torej naša prestolnica na.četrtem! mestu. Za Dunajem slede v Evropi iPeterburg z 1,870.000, Moskva z 1,468.000, Carigrad z 1,200.000, Hamburg > 902.000. prebivalci.
Na kozah je obolel na Dunaju neki mehanik, prišedši iz Carigrada. Zdravstvena oblast je ukrenila vse Ipotrebno, ida bi se nalezljiva bolezen ne razširila.
Vseučiliškj profesor zblaznel. — Profesor češke 'univerze dr. Etnanuel Tyrš, star 46 let, je hipoma .zblaznel ip1. skočil iz svojega stanovanja v drugem nadstropju na uiico, kjer je obležal težko poškodo-' van. Par ur pozneje, ko so ga pripeljali v bolnišnico, je umrl.
Strašen požar v Petrogradu. Palača Petra Velikega z zgodovinskim] spomenki zgorela. — V Petrogradu je 'zigorel pe-trovski Ostrov. Takega požara že 50 let niso videli. Požar je <neh6te povzročil neki delavec, ki je na lesenem sladišču, iko je kadil, vrgel proč vžigalico, Goreti so .pričele 'lesene hiše. Gasilo je zaman 30 parnih brizgaln. Šele, iko je pričelo tudi 15 pamikov gasiti, so omejili požar, Najbolj škoda je poletne ipalača Petra Velikega, lesene zgradbe, <kjer je zgorelo veliko relikvij, in lastnoročnih del Petra Velikega. Zgorelo je tudi več vojašnic. Neki vojak, ki je stal na straži, je zgorel, ker svojega mesta ni hotel zapustiti, dasi je gorela na njem obleka. Zgorela je tudi neka mati s sedmimi otrocii. Škoda znaša 3 milijone rublje/.
Trije avstrijski mornarji, ki kričijo »Abbasso r Austrla, Evvlva la guerra Tri-fiolltana«! — V soboto se je zgodilo v Pu-Hu nekaj izrednega, nekaj simptomatič-nega. Ob 9. urf zvečer je bil koncert; občinstva polno. Kar naenkrat se je čul iz množice krik: Abbasso 1' Austria, Evviva !a guerra Tripolitana. Policija je prijela one, ki so tako zalkKcali, in bili so to trije avstrijski 'mornarji: Bosso, Ilidh, Catali-nich. Vojaška patrulja jih je spravila v zapore.
Okradena podoba Matere božje. — 7. t. m. med 12 in 1 popoldne so neznani lopovi odnesli vse dragulje s .podobe Matere božje v župni icerlkvi Sv. Jakoba v Trstu. — O lopovih ni mikakega sledu.
Morski pes v miljskem zalivu. — iPo-veijnik parnika »Egle« Tehničnega zavoda je videl v miljskem zalivu morskega psa, dolgega dkoilu 4 metre. O tem so bila obveščena vsa kopališča.
Da"je na 4. strani.
Nanut & Bregant
autorizouana sfaubena furdka
ulica Adelaide Ristori štev. 5
so. priporočata  p. n. občinstvu  za vsa
slavbena  dela.   Izdelujeta   vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
r.ajuižiili cenah.
Slovanske igralne karte
prodaja trgovina
A- Gabršček
v Trgovskem Domu
t. Piimo? ka,   36 lisi kov   K   !"• 3.        »        , »w2      n       ,;    1*50 8. Slava       . M      ,        ,   080
Primorka   u;<(Umttščn    la^ke ,lressette*.
SlaDa nadomešča pike ecc.
Slovanski faroft K 2-20.  (Vsaka '
kar a tarokova ima po dve sliki iz .
slovanskega življenja).
Karte so zdaj zares dovršeno izdelane. Ni več nikakega oprnvi-čtMiPRA razloga, da bi se jih Slo-, vfiici ne posluževali. -- Dolžnost naša .je, izpodriniti tuje izdelke.
»Madame Andrč«. — V Trstu je bita* otvorila svoj čas sailo«i za hiromancijo in metanje kart neka prefrfeama sleparja. Po listih je ibila reiklatna za ta 'salon ,in žeijskt svet, M je lahlkoveren do skrajne meje, je zahajal Je njej v obilnem številu; pa ne iz nižjiih slojev, marveč iz boljših. Zdravila je svoje klijentinje in napovedovala srečo, pri tenj pa izvabljala iz njih denar in dragocenosti. Nabrala je obilo denarja; ko je pa začela polioija se zanimati za njo, jo je madame Andre popihala kdo ve kam. Med oškodovanimi damami je bila tudi Tržačaraka Oanekerjeva, odnesla ji je bila <ma'dame draguljev v veliki vrednosti.
Gospa Dainekerjeva se nahaja sedaj na Lidu v Benetkaih. Ko je šla zvečer na šetnio med elegantni svet, je zapazila pri neki miztoi db poti sedeti 3 osebe: starejšo damo, mlajšo in nekega gospoda, vsi fino, elegantno oblečeni. Gospa Daneker-jeva jih gleda; kar jej zasvita v glavi in spozna v starejši dami »madame Andre«. Ptanfta je -na njo kot jastreb na svoj plen, jo zagrabila i« zaihteva:a od nje dragocenosti, katere jej je madame pobrala. iNa-stal je velik škandal. Prvotno se je »madame« indignirano branila, potem pa dala gospej dragulje, ki j5h je imela na sCbi, in nekaj denarja jej je ponudila s prošnjo, naj molči. Ali Dandkerjeva ni molčala in »madame Andrč« se nahaja v Benetkah pod ključem.
Proces proti Jukiču.
(Dalje.)
Zaslišan je bil nato policijski ikonei-pist Kopša, iki je izjavil, da je našel Ju-toiča, ko je prišel v urad izvezanega na rokalh in nogah, kar pa popolnoma odgovarja policijskim predpisom, Jukič je sam bil z glavo ofb zid in se je sploh vedel zelo renitetno. Pred.: Ali se vam je zdel Jukič normalen? Priča: V splošnem da! Bil je precej miren. Od časa do časa pa so ga prijeli Jcaikor nekakšni nervozni 'krči. Obsedel je popolnoma nemo, me .gledal strmo v oči in očividno ni vedel, kje se nahaja. Braniteij dr. IPrebeg: Na dan, sko je bil Jiikič aretiran, je (bilo v policijskem poslopju zaposlenih nekaj zidarjev, ki niso samo videli, fcalko so Jukiča zvezali z verigami na rokaih in nogah, temveč tudi, kako strahovito so ga pretepali. Priča: O tem ne vem jaz nič!
Nato je bila zaslišana pisarniška pomočnica pri policiji Mira Kostiša, ki je izpovedala, da je Julkič pri zasliševanju na policiji na vsa stavljena vprašanja odgovarjal popolnoma mirno. Vendar pa je priča dobila vtisk, da je Jiikič nor.
•Priča redar Ogač je izpovedal, da je bil Jukič tedaj, iko so ga pripeljali na policijo, tako zelo razburjen, da so mu morali iz previdnosti ^vezati roke in noge, in da je tudi sam butal z glavo ob zid. 'Pred.: Povejte na svojo čast in vest, aH so pretepali Jiikiča na policiji? Priča (izo~ gibaje): Jaz o tem nič ne vem! Saj bi se mu morale poznati rane, če bi iga Mi pretepali. Predsednik: Ali je bil Jukič miren? 'Priča: Da! Vse je sam izpovedal. Predsednik: iGospod priča, premislite dobro! Ali se je Jukič ponašal tako, da bi ga mogli smatrati za norca? Priča je nekoliko časa pomiŠIjal in potem odgovoril: Ne!
Nada^jna priča jurist Pavao Kurtovič je bit blagajnik odbora za izlet hrvatskega digaStva v iBelgrad in je bil dne 12. junija t. 1. kot osumljenec aretiran. Izpovedal je, da je bil dalj časa interniran poleg Juki-čeve ceBce. Videl je, kako je bil Jukič zvezan, in je slišal, kako so ga pretepali.
Priča redar Vrba je ipripovedova1! o vedenju Jukičevem v policijskem naporu. Jukič je bil nekaj časa jako živahen, potem pa zopet popolnoma apatičen, Govoril je stvari brez vsake zveze,
Straižnlk Miklošič je izpovedal, da je bil Jukič tedaj, ki so ga pripeljali v sodne zapore, jalko slab. Govoril mi skoraj nič. Po cele ure je molče strmel predse in mrmral nerazumljive besede. Branitelj dr. Prebeg: Kako se je Jukič ponaša! v zaporu? Priča: V začetka kalkor kak divjak; bil je jalko razburjen. Braniteij dr. Prebeg: Ali ste že kedaj videli tako tapecirano celico, kakor je Jukičeva? 'Prrča:
,V Zagrebu ne. Rekli pa so, da je potrebno, ker je nevarno, da bi se Jukič sam ne usmrtil.
Prihodnja priča, orožnik Sertič, je izpovedal, da je bil Jukič v zaporu prav dobre volje. Govoril je strašno veliko. De-iklamirai je venomer razne pesmi in pripo- ! vedoval. Ko so začeli delati v celici slamnate tapete, je rekel: »V toki norišnici pa nisem bil še nikdar!«
Priča orožnik Jurešič je tudi potrdit, da je bil Julkič v izaporu popolnoma miren, napravil pa je na pričo vtisk, da je nor, in priča se ga je včasih skoraj bal. Gledal je kakor divja zver.
Kot nadaljna priča je bila potem zaslišana hčerka zadnje Jukiceve 'gospodinje ^gospodična Zw«rgova, ki je izpovedala, da se di je zdel Jiikič vedno abnormalen in je govoril najrazličneje in naj-gorostasnejše stvari. Bil je tudi zelo bude jeze.
Dijak Gostinčar, rodom Slovenec, je izpovedal, da ga je Jukič neklkrat povaM s seboj na svojo svatbo. Gostinčar je šel ž njim v nevestino hišo, a ko sta prišla v stanovanje, neveste na bilo. Jukič je bil tedaj sam popolnoma osupel. Bil je sicer včasih strahovito razburjen. Ti abnormalni pojavi so se množili vedno bolj in bolj in so bili 'letos posebno močni. Tudi priči je pripovedoval Jukič, da mu je zrastla kost pod jezikom, o da je kost že skril. 'Priča je tisti dijak, ki je prvi dekla-miral Jukičevo pesem »Zlotvar« in je bil zaradi tega aretiran. Braniteij dr. Po-povič: Kako ste mogli dekiamirati to stvar? Priča: Ba! sem se Jiikiča.
Psihijatrična izvestja.
Pri včerajšnji ' razipravi sta podala svoje mnenje o Jidfliču psihijatrična izvedenca dr. Žirovič in dr. Lang.
Zagovornik dr. Prebeg je zahteval, naj se konštatira, da-H je dr. Žirovič ze-maijsiki uradnik a;ii ne? — iNafco je dr. Žirovič podal svoje strokovno mnenje.
Poudarjal je, da je težko dognati mejo med normalnostjo in blaznostjo. Zato je tudi težko reči, kdo je duševno bolan. iNa-to je obširno govoril o Jukičevi rodbini in o Jukičevem življenju. Sestra njegova je že dve leti v blasznici. Je sifilitična in popolnoma degenerirana. (Njegova teta in ded sta degenerirana. Oče je slaboumen in je na vest o Jukičevem a^niiUi pripomnil, kaj to, bo pač obešen. Tudi Jukičeva mati kaže znake deigeneracrje. Todai stara skušnja uči, da je 'lablko v rodbini, v kateri je pretežna večina duševno bolnih članov, tudi nekaj popolnoma zdravih1. To je morda slučaj tudi v Jukičevi rodbini.
Jukiča so vojaški zdravniki opazovali 52 dni in so prišli do resultata: »Reizbare Schw;iche des Nervensv-stems.« Ti zdravniki pa niso vedeli drugega, kakor da je degenerirana Jukičeva teta. Jukič je slične čuti kakor 'znani atentator iNeguš. On je neke vrste para-•nolk, ki žive pod vtiskom blazne ideje, ki ne stoji v nobeni zvezi z realnostjo. Ti paranoiki so navadno egoisti. Jukič pa ni egoist, nasprotno on je fanatik, ki se navdušuje za paaijotske ideje o zedinjenju in osvoboditvi domovine. On je plemenit altruist, zato tudi ni izvedel atentata na Telovo, ker so se mu smilili navzoči otroci. Da je pri razpravi ekscedirai, je povsem naravno. On ne priznava sodnije, smatrajoč jo za inkvizicijo, ter zaihteva poroto.
Svedoki so o Jukiču mnogo govorili, povedali pa niso nič važnega. Vsi pa se strinjajo v tern, da je elkscentričen in umo-bolen. Toda iz teh 'izpovedi se ne more zaključiti, da bi bil v resnici duševno bolan. Paranoiki imajo halucinacije, česar pa pri Jukiču ni bilo opaziti.
Dr. Žirovčič je prišel končno do zaključka, da je Jukič nevrastento na here-ditarni podlagi, da ni izključeno, da bi ne obolel na umu.- Vendar pa atentata ni storil v nezavednem stanju.
Na vprašanje dr. Prebega, če je Jukič simulant, je dr. Žirovčič odgovoril, da ne.
Proti temu, da je predsednik dovolil podati .strokovnjaško mnenje deželnemu uradniku o stvari, iki se tiče deželnega šefa je prijavil dr. (Prebeg ničnostno pritožbo. V krogih zdravnikov je izzvalo stro-I- kovnjaško mnenje dr. Zlrovčiča veliko presenečenje, ker je bilo podano tako, 'ka-
kor da .bi ga diktirala Vlada. Pripomniti je, da je bil dr. Žirovčič pred 12 leti radi nesposobnosti iz službe odpuščen.
Potem je podal svoje mnenje izvedenec dr. Lang. V bistvu se njegovo mnenje strinja z onim dr. Žirovčiča. Tudi on pravi, da je Jukič storil atentat pri polni zavednosti.
Danes govorijo državni pravdnik in branitelji.
Mali oglasi.
IsJaMjia pristojbina staae 60 vin. iko Je oglas obgftlfccjii «6 računa za vsako besedo 3 vin. HajpvtpravmeJŠB inseriranje la trgovce in obrtnike.
Koliko |e manjSih trgoTcev in obrtnikov t Gorici, katerih os dtitU (in nelo t mestu) nihče na pozna, kar n>kjer o» imaritajo. Skoda ni majhna.
^tilUhiČnS za tr' navadne hiše z malim vrti-Olullllaull čem so na prodaj pod Kostanjevico pred tunelom. Cena prav zmerna. Poizvedbe v Goriški Tiskarni.
Anton Potatzky v Gorici
naslednik los. Terpfni
am orani KHfitefJa ?,        *
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
<i]obdbJ8 kipavaliča ilriberikaga li «frilllI blaia ter tkasls, preje li ¦mJ.      8,»
POTREB&OlNB
za piiarnice, hillca in popotni^
NajboljSe šivanke za Šivalne itroje
POTREBŠČINE
** krojni* in ševljarh. STetlDjioe. - lojni TellcL _ Magl|e knjfilee.                   ,
Iisaa obuvala m m letne iiasej Semena za zelenjave, trave in dehlli
grafu Jerkiču v Gorici.
uoinnnA   sprejme se pod ugod-
nimi pogoji  pri foto-
VlHd motno> zavreto se popravi. Seboj je pri-lilSU nesti mali uzorec. -- Naslov pove naše upravništvo.
Proda se
stara, dobrovpeljana  ===
-                        sodovičsrska obrt
v Ljubljani v sredini mesta.
pod   jako   ugodnimi   kupnimi    pogoji. Natančneje se izve pri lastniku sarnem.
Naslov pove upravništvo „Soče".
Kdor hoče imeli pristno anghško bi go za obleke, naj se obrne hm krojaškega mojstra
flnsona Krušič
Gorica
Cnrso Franc Josip št. 39
ali pa na Tržaški ulici
st. 16.
Izdeluje se vsakovr-lne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki slan in za vsak letn   čas.
I  K* k0^8 , oskrbljena zaloga za kramarje kroSnfarje, prodajalce po sejmih in gffl
II                      ter na deželi,   i    ¦% .. g
Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kme|l skih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd, J Mehanična delavnica. Poliranje z električno 1 gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin,! Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro j dvokolo obnoviti, naj ga takoj pošlje emajl Hrat stane K 6*--, v različnih barvah K 8-Pri
Batjelul
Gorica   j
Stolna ulica 241
Prodaja Mi na obrobi
Ceniki poštnine prosti.        1
Velika izbera že rabljenih dvokoles in val kovrstnih strojev.
¦>•^•4>« «•> t-a>*.«> ••*.»-«>.• 4M+J
llzorci na razpolago.
'5
Lekarna Cristofoletti i!
v Goric. ŽELODČNE KAPLJICE jI
Odlikovana pekarija iR liadčidaroa
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiii)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, od(likovane velikonoCn« pince itd. Prodaja različna fina vina In likarj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežu
¦•»* po Jako zmernih cenah- rf«c
il i
z znamko sv. Antona Padovanskega.       |I
Zdravilna  moč tfih ¦l kapljic je neprekosljiva. •! — Te kapljice vredijo | redno prebavljanje, Če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, store, da zgine
(Varstvena znamka).  v kratkem ČaSU OttlO*
tica in životna lenost (mrtvost). Te „ kapljice tudi stor^, da človek raji j6. j
Cena steklenici 60 vin.
Si
pm pijača iz kin
ˇ  in   fotona   najboljši    pripomoček   pri • 111   />DiOM, zdravljenju s trskinim oljem.
f Ena steklenica stane 2 krono 60 vid 9
¦                                                        j
Kupujte satu o dvokole&a MHlfenaMf ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original IffCtOlia so najpn*k" tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno  šivanje   in  štikanje   (vezenje).   Stroj
teče brez?umno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče   predmete se dobi   po tovarniški ceni pri tvrdki
Kersevani & Čuk