Največji sloreosld dnevnik ▼ Združenih driarab Valja za v»e leto . . . $6.00 Za ^ol leta - • - . • $3.00 Za Ne« York celo leto -Za tnniwMtfo celo leto $7. $7. 00 00 ! J GLAS NARODA * list: slovenskih ^delavcev v Ameriki. TKLST0N: CHclm 3—3878 HO. 206. _ fiTEV 206. fatrad M Second Cla— Matter September 21, 1003, it th. Port Office at Haw York, K. Y„ under Act of Congnu of March S, 1870 I The largest Slovenian Daily in the United States. ■ limed every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. -II TELEFON: CHelsea 3—387« NEW YORK, 8ATURDAY, SEPTEMBER 2, 1933. — SOBOTA, 2. SEPTEMBRA 1933 VOLUME XLL — LETNIK ZLI POSTAVA PR011 ZAPOSLITVI OTROK V VELJAVI pred dvema letoma je bilo v ameriških industrijah zaposlenih 200 tisoč otrok Glede zaposlitve otrok v poljedelstvu ni še posebnih določb — Borba proti izrabljanju mladoletnih se vrsi v Angliji in v Ameriki že nad sto let. — Pomočnik induatrijalnega ravnatelja je resigniral. Henry Ford v telefonski zvezi s svojim sinom Edselom. Veliki delavski nemiri v Philadelphia WASHINGTON, D. C., 1. septembra. — Dan 1. septembra bo mogoče v prihodnjih letih proglašen za "Praznik otrok". Danes stopijo namreč v veljavo določbe predsednikovega programa, ki odpravljajo zaposlitev mladoletnih. Tekstilna industrija, v katerih je bilo svoječasno zaposlenih največje število otrok, se je prva uklonila zahtevam predsednika Roosevelta ter vključila | v svoj pravilnik določbo, da ne sme biti v nobeni' tekstilni tovarni zaposlen otrok, ki še ni dosegel šestnajstega leta. Isto velja tudi za skoro vse druge industrije. Le tu pa tam so izjemni slučaji, kjer je dovoljeno zaposliti štirinajst in petnajst let stare otroke in sicer le za par ur na dan pred oziroma po šolskem pouku. Upati je pa, da bodo tudi te redke izjeme v kratkem času odpravljene ter da bo imel vsak otrok, ki še ni dosegel šestnajstega leta, dovolj časa za igranje in za šolanje in da bodo namesto njega dobili starejši ljudje delo. Za zaposlitev mladoletnih v poljedelstvu ni zaenkrat še nobenih določb. Boj za odpravo otroškega dela se je vršil v Angliji in v Združenih državah že skoro sto let. V Angliji je bila pred sto leti uveljavljena prva postava za zaščito otrok, ki je določala, da ne sme biti noben otrok, star manj nego devet let zaposlen več kot oseminštirideset ur na teden v tekstilni tovarni. Pri oni priliki so ugotovili, da delo otrok ni le Škodljivo za otroke same, pač pa tudi za gspodar-sko življenje naroda v splošnem. Koliko otrok je s predsednikovo določbo oproščenih nezdravega dela, se ne da natančno dognati. Ljudsko štete je leta I 930 je pokazalo, da je bilo v raznih ameriških industrijah zaposlenih 197,681 otrok, starih od 1 0 do 15 let. To število se je vsled depresije znatno znižalo, po nekaterih znojilnicah je pa celo naraslo. Letos se je pridružilo devet držav šesterim, ki so že sprejele k zvezni ustavi amendment, ki prepoveduje zaposlitev otrok. WASHINGTON, D. C., I. septembra. — Administrator NRA, general Johnson, je danes sporočil, da je resigniral Dudley Cates, upravitelj industrijskega oddelka. Johnson je slavil Catesa kot zaslužnega moža, ki je bil svojo službo posvetil brezplačno plemeniti nalogi. Ker se pa Cates ni v vseh ozirih strinjal z Johnsonom, se je "pogumno in moško" poslovil. Lastniki tovarn, v katerih izdelujejo čevlje, so predložili Johnsonu svoj pravilnik, glede katerega se bo vršilo dne 1 2. septembra javno zaslišanje. Pravilnik določa 40-urni delovni teden ter za moške 37, za ženske pa 32 centov minimalne plače na uro. MARQUETTE, Mich., 31. avgusta. — Henry-Ford, ki še ni objavil, če bo podpisal pravilnik avtomobilske industrije ali ne, je prišel danes iz svoje poletne vile v neki tukajšnji hotel ter dolgo časa po telefonu govoril s svojim sinom Edselom, kateri se mudi na letovišču v državi Maine. O čem sta razpravljala, se ni moglo dognati. nenavadni pojav spalne bolezni Sedanja spalna bolezen v St. Louisu je bila belim ljudem nepoznana. Najprej se je pojaVila na Japonskem. St. Louis, Mo., 1. septembra. — Znanstveniki, .ki proučujejo epidemijo spalne bolezni v St. Louisu. so mnenja, tla je spalna bolezen po družili krajih Združenih držav popolnoma drugačnega značaja, kot bolezen v St. Louisu. Zadnjih 24 ur sta za spalno boleznijo umrli v bolnišnici v Kansas City. Kans., dve osebi in iz rele države Kansas naznanjajo šest novih slučajev. En bolnik je ludi umrl v Fort Smith, Kan. V St. Louisu je do sedaj umrlo za spalno boleznijo 47 oseb. Kot pravi dr. Paul Zentav, poznajo zdravniki dve vr.sti spalne bolezni: encephtalitls. ki je navadno posledica -drugih bolezini. kot oJpic, uslovskega kašlja. ali kake druge slične bolezni ter le-j thargic enceplialLs, ki nastopa sa-i mo,stojno. Obe vrsti sla se pojavili zadnja leta na različnih krajih Združenih drržav. Toda nobena zdravniška knjiga ne omenja te bolezni, kakoršna je nastopila v St. Ts>ui-su da bi se pojavila med Kavka-zi. to je belim plemenom. Bolezen v St. Louisu je v vsakem oziru podobna spalni bolezni. ki se je pojavila na Japonskem leta 1871 in je od te-daj nastopila v enajstih epidemijah, od katerih je bila zadnja leta 1924. Toda u-mrljivost na Japonskem je bila mnogo večja. * Spalna bolezen po drugih mestih v splošnem spada v prvo vrsto. ................................................. ; preganjanje 113^* Zaradi postavnega praznika j t^ "DELAVSKEGA DNE" ne 'tS^ izide v ponedeljek "Glas tŽT* Naroda". Prihodnja številka izide v torek. 5. septembra. 1'pravništvo. rusija hoče kupovati v ameriki Rusija b o potrošila v Ameriki pet biljonov dolarjev. — Potrebuje pa kredit na dolge obroke. komunistov na kitajskem V veliki bitki je padlo 300 komunistov.— Vlada se pripravlja na boj prot: rdeči nevarnosti. Sasighaj, Kitajska, 1. septembra. — Kitajska poročila iz Kantona naznanjajo, da je v bojih med kitajskimi četami in 600 komunisti padlo 300 komunistov na južni meji province Fukien. Washington, D. C., 1. septembra. — Državni tajnik Cordell Hull je rekel .da položaj v provinci Fukien na Kitajskem, vsled česar so iz Ilongkonga odplule ameriške bojne ladje, da ščitijo t a mošnje Amerikanee, ni več tako slab, kot se je kazal spočetka. ,. - ... •,----r---- Navzlic temu pa pluje kanonska \rednosti ameriškega blaga je na»ladja "Sacramento" v Fučov, ka-razpolago, ako se odpro vra.ta za' nior je biU> wein Amerikancem v obnovitev normalnih diplomatic- provi„ei Fukien svetovani iti mh m -trgovskih odnošajev s so- Hongkong, Kitajska, 1. septem-vjetsko Rusi jo. I bra. — Ameriški kanonski čoln dva delavca sta bila usmmrčena v boju s policijo PHILADELPHIA, Pa., I. septembra. — Straj- karji so vprizonli pred Cambria Hosiery Mill veliko demonstracijo. Ker se niso hoteli prostovoljno raziti, je posegla policija vmes. Posledice so bile strašne. Dva štrajkarja sta bila usmrčena, osemnajst ranjenih so pa morali odvesti v bolnišnico. Washington, D. 1141, VI . pa more Rusija financirati ta ve-, prične prodirati proti komuni "Sacramento" in angleški rušilee "Wlshart" sta od plula v Fučov, da varujeta ameriške in angleške državljane proti kitajski komunistični armadi. Tudi tri japonske bojne ladje so na potu v Fučov. Kitajska armada, ki je lansko leto hrabro branila Šankhaj pred Japonci in ki ima sedaj svoj glavni stan v Lnngyenu v južnem delu Fukiena, je pripravljena, da Ta boj je bil signal za splošno stavko vseh nogavičarjev v mestu. Kot so izjavili uradniki American Federation of Full Fashioned Hosiery Workers, je na štrajku petnajst tisoč oseb. Pike-tiranje se vrši preti vsemi tovarnami. Roj je izbruhnil, ko so začeli dovažati stavkokaze z avtomobili v tovarno. Pred poslopjem >*e je zbralo na tisoče štrajkarjev, ki so metali na avtomobile kamenje. Ko se j;' slednjič približal to-varni velik tovorni avtomobil, so ga štrajkarji obkolili in ga prevrnili. Os a njem se je nahajal tudi policist, ki je začel streljati v zrak. da bi štrajkarje preplašil. Ker pa štrajkarji le niso hoteli mirovati, .so oddali policistovi tovariši par strelov v množico, do-eiin »o .stavkokazi iz tovarne metali na stavkarje staro železje. j Demonstranti so se razšli, ko se je približal močan policijski kor-don in napravil red. UMORITI ŽRTEV FRANCIJA PRIPRAVLJENA PROTI NAZUCEM Pariz, Francija, 30. avgusta. Francosko časopisje je edino v mnenju, da z ozirom na nemške demonstracije v Tannenbergu in Xiederswaldu ostane Francija popolnoma mirna in naj ima nabite puške. List "L'Ere Xouvelle", ki zagovarja Ilerriotove nazore, pravi, da ni ibil samo slučaj, da je ministrski pretlsednik Daladier nadzoroval francoske utrdbe ob nemški meji. Po mnenju lista "L'lntransi-geant" je bilo vojaško nadziranje Jnolčeč, pa ■zgovoren odgovor. List pravi dalje: "Ako vsak dan oznanja novo tevtonsko izzivanje, tedaj je dolžnost naših voditeljev, da si ogledajo naše obrambne naprave, da se prepričajo, da morejo vzdržati napad, ki nam preti". "Journal de Debates" pravi, da bi se Hitler izJbal samo vojaške sile in le obžaluje, da francoska vlada ni javno pokazala vojaške sile, da bi s tem zadržala nemške demonstracije z ozirom na Saar. Tudi "Le Temps", ki ne zagovarja Daladierjeve politike, pravi. da se mora pravica zanaisati samo na silo. Članek v "Le Temps" pravi dalje: '^Ničesar niso opustili, kar bi moglo voditi do razširjenja tretjega nemškega cesarstva in splošne izpremembe Evrope. Predno moremo govoriti z Nemčijo v kakem koristnem namenu, se mora prej pomiriti". likanski .nakup, potrebuje kredit stom. za 2"» let. To bi odplačali samo ru- _____ wki rudniki s čistim zlatom, ker Rusi cenijo blago nad zlato in ga ODVAJALEC JE HOTEL ne kupieijo. " Xe glede na to, da i odvedba AVilliama F. Wood, ki je obhodno potrebno za razvoj bratranca bivšega predsednika ruske industrije. -Tafta končala z umorom, ako nje- \ pri vrsti pridejo v počite v gov odvajalec n? bi bil ustreljen, ameriški izdelki, da more pričeti j Ko je Haward Meek odvedel proizvajati svoje industrijske iz- Wooda. ga je vodil skozi neko tr-delke v večjem obsegu, kakor na žišče in v gnječi je Wood skri-pr. 400,000 avtomobilov za pri-] vaj povedal navzočemu polici-bližno ceno $300.000.000. za ! stu Michael u McDonaldu, da ga $100,000.000 traktorjev, za 73 mi-1 je Meok odvedel. McDonald je ta-lijonov dolarjev poljskih trukovjkoj hotel prijeti Mečka, ki pa je ter za neštete milijone lokomotiv, ustrelil na MaeDonalda. Pozneje železniških voz in strojev za pri-. pa je Meeka ustrelil nek drug po-delovanje zlata. »licist. Vse to bi potrebovala Rusija v J Wood je Meeku izročil svojo preostalih letih druge petletnice, odkupnino $10,000. iNato pa ga je Da bi Rusija v 25 letih plačala' _ pet bilijonov dolarjev za ameri-. ške izdelke? bi mogla v tem času prodati v inozemstvo: zlata za $1.800,OOQ(.000, petroleja pa zal $1.675.0(50.000, mangana za 5801 _| milijonov dolarjev, rib in kavija-1 Budimpešta, Ogrska, 31. avgu- ^ loo-\in0nr?n00!\ ^ «ta* ~ ™si * za $33o.000,000, znle za 130 mili- tloma prič,el puhteti iz zemlje SING SING JE PRENAPOLNJEN Albany, N. Y.f 1. septembra. — Ker je število kaznencev v Sinoslani vsi kaznenci države New York in upadajo med najdrznejše in naj-nevarnjše. Vsled tega je potrebno, da država nastavi še dosti novih paznikov. japonska se vznemirja Rusija ojačuje svojo sibirsko vojsko. — Rusija ima v Sibiriji večjo armado kot je polovica japonske. Tokio, Japonska, 1 septembra. Toki..sko časopisje zatrjuje, da Rusija, ki je sedaj v prijateljskih od noša j ill s svojimi evropskimi sosedami, ojačuje tsvojo armado v Sibiriji. .Vek easapis pravi, da je dobil tozadevno poročilo iz vojnega u-rada. ki dobro pazi na dogodke v Sibiriji. 1'asopLsi pravijo, da je ruska armada v Sibiriji večja. k.»t polovica cele japonske vojske in da ima 300 aeroplanov. .Japonska stalna armada je moe-na 240,000 mož. Nekateri listi zadnje čase poročajo, da je prišlo med Sibirijo in Mančukuo do spora in da sta se obe strani pregrešili gleda meje. Položaj na rusko-maneukuo konferenci v Tokio -rl.de prodaje kitajske vzhodne železnice se ni še prav nič izboljšal, vsled tega se t ml i napetost v severovzhodnem kotu Azije ni še poh-gla. NENAVADEN NARAVNI POJAV jonov dolarjev itd. ZINOVIJEV JE POSTAL UREDNIK rak plin, ki razgreva zemljo v o krožju desetih milj. Vse rastline so pričele bujno rasti. Koruza je zrastla devet čevljev visoko. Ako bo plin uhajal skozi eelo zimo, bo IRSKA NI BREZ KAČ Dublin, Irska, 31. avgusta. — Na cesti iblizu Dublina so našli majhno kačo. ki pa je všla v gozd. Pozneje je bilo dognano, da je padla z nekega tovornega avtomobila, ki je vozil sadje iz neke druge dežele. Ker na celem Trškem ni nobene kače, tudi ta kača bo mogla dolgo živeti. Tako bo sv. Patricij še vedno obdržal svoj sloves, da je iz Irske pregnal vse kače. PREDSEDNIKOV PES GRIZE Washington, D. C., 1. septeni-b™. — Ko se je meščan II. \V. Johnson vstavil pred ograjo Kele hiše, da bi božal policijskega j*sa Majorja, ki nosi št. 2, in ki je gledal skozi ograjo, je pograbil Johnsonovo roko, da si jo je moral pustiti obvezati v bolnišnici. Pazniki v Beli h Ki pravijo, ila so vsi predsednikovi psi v Ilvde Parku, samo Major je moral ostati doma, ker je ugriznil že več oseb, med njimi tudi delavsko tajnico Mrs. Perkins, kanadskega ministrskega predsednika Kich.tr-da Bennetta in senatorja Ilattie-ja Caraway. ČLOVEŠKI NOJ Moskva, Rusija, 31. avgusta. —'na tem kraJu sredi sneSa &orka Nekdanji mogočni poglavar Tre- oaza' tje internacijonale Origorij Zino-vijev je dobil ponižno službo v u-redništvu nekega boljševiškega mesečnika. Zinovijev je bil zaradi St. Gallen, Švica, 31. avgusta, svojega ruvanja proti sovjetski Ko je mestna policija aretirala ne-vladi že dvakrat izgnan iz Rusi- kega moža, je pričel tožiti, da ga je. Ker pa se je obrakrat skesal, boli želodec. Po zdravniški pre-in obžaloval svoje delovanje, jejlškavi so ga zdraviki operirali. V bil zopet sprejet v komunistično j njegovem želodeu so našli: zlom-stranko. Ker je Sedaj obljubil, da ljene srebrne vilice, varnostno zase bo strogo držal discipline, mu ponko, lesen vijak, dolg poldrugi je sovjetska vlada dovolila, da se!palec, pet železnih kosov, dolgih je smel vrniti v Moskvo. ' po dva palca in dva žeblja. KAJZER JE NAJBOGATEJŠI NEMEC Berlin, Nemčija, 1. septembra. Bivši cesar Viljem je še vedno j prvi med nemškimi milijonarji. Njegova posestva v Xemi'iji eeni-jo na 700.000.000 mark. Povojna inflacija in svetovna depresija je razredčila vrste nemških milijonarjev. Medtem ko je bilo pred vojno v Nemčiji 15,000 milijonarjev, jih je sedaj samo še 2300. Drugi največji bogataš za kaj-zerjern je knez Thurn Taxis, če-gar premoženje cenijo na 250 milijonov mark. Knezi Hohenlohe-Oehringen, Fuerstervberg in Don-nesmarek imajo po več kot 100 milijonov ma«rk premoženja. Vrednost slavnih Kruppovih tovarn se ceni na 200,000,000 mark. AVSTRIJSKI NAZIJCI NE MIRUJEJO Inomost, Tirolska, 31. avgusta. Dva nazijca, preoblečena kot domobranska častnika sta pripeljala v ječo nekega moškega in Nt a tako pri vhodu kVoroformirala dva stražnika. Nato so vsi trije prisilili ženo kaznilniškega ravna, telja, da jim je dala ključe do celice tirolskega nazijskega voditelja Franz Hoferja. Ko so Hofer-ja oprostili, so vsi štirje zbežali. Pozneje je bilo poročano, da nek orožnik hotel vstaviti avtomobil, .ki je vozil proti italijanski meji. Ker se avtomobil ni vstavil, je orožnik za njim ustrelil. Vsi štirje so skočili iz avtomobila ter zbežali proti italijanski meji. V Inomostu in okolici je bilo zaradi tega aretiranih 70 n&zij. cev. *«uv moo NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 1638 ——BgiB-^1» im^^mmmmmm i i . L THE LARGEST 8LOVEJTE DAILY HD.Ii c Glas Naroda" GLAS NARODA (V«k* tf «fc» f iipli) Daj Bvvpt Sunday« ut BoUdtn lat« ralia m i40 izpovedal.-l in tudi Sava sani je prostodušno priznal, da .sa bila dva razbojnika še zvečer pre bili po nedolžnem obsojeni. Mož, ki je star že 631et in fizično popolnoma strt. je po obsodbi izgubil vse svoje premože nje, ki je bilo prodano na dražbi za povrntev sodnijskih stroškov. Dasi imajo po novem kazenskem zakonu po nedolžnem obsojeni tudi pravico do gmotne odškodnine, so bile doslej vse prošnje nesrečnega sta/rea zavrnjene, ker spada pač njegova zadeva še pod nekdanji kazenski zakon. Stari Sava 'je prispel sedaj v Beograd in predložil svojo prošnjo za odškodnino najvišjemu sodišču. O Sovjetski I ni ji so se začela v zadnjem času širiti naravnost pošastna poročila, ki si pa med seboj tako nasprotujejo, da lil mogoče ust varni že vsaj približne slike jo tamkajšnjih razmerah. Tujezemski poročevalci, ki se vračajo iz Rusije, pravijo, da je tam vsega dovolj — največ pa revščine ineci preprostim kine tiski m ljudstvom. i Že pozimi in spomladi je bil položaj dosti slabši kot J50 priznavale sovjetske oblasti. Posebno V Ukrajini, v Severnem Kavkazu in ob dojenjem teku Volge je 11a milijone ljudi lakote pomrlo. Te-ga ne more nihče utajiti. » Poročila iz Moskve sicer pravijo, da letošnji pridelek prekaša pridelke zadnjih let, kar pa najbrž ni resnica. Ce pa je, ne more nihče ovreči dejstva, da nima od pridelka pruski niužik ničesar. To seveda ni noben dokaz neuspešnosti oziroma 11-fjpešnosti sovjetskega sistema, pač pa dokazuje, v kako pilnem protislovju je svetovno gospodarstvo, j V enem delu sveta umira vsled pomanjkanja žita na milijone ljudi lakote, v drugem delit sveta pa gredo v nič anilijoni bušljev pšenice, ker ni zanjo primernega trga, da pi jo farmer dobieakanosno prodal. I Merodajni gospodarstveniki skušajo na vse mogoče frači ne izboljšati trge ter uvesti kvotni sistem, ki naj bi omejil produkcijo posameznih dežel. / 1>1 držav je že podpisalo pogodbo, naj se pridelek pse-friiee skrči za petnajst odstotkov, da >se bo i-ena povišala ju da se bo izboljšal položaj poljedelcev. | V Združenih državah je tristopetdeset milijonov bu-fcljev preveč žita. Če bi ga ne bilo, bi cena žitu takoj narasla. Ali bi kazalo spraviti ga tja, kjer ga manjka, namreč v Sovjetsko Rusijo. To idejo zagovarja bivši zvezni senator Brookhart. \ » Gotovo bi bila Rusija Ameriki hvaležna in bi se ji re-l"^.0 T"^ Th or,il _ x- 1 X j 1 • v.. , . .IV«. , . ... :prrmjskih, ljubljanskih, suš fraTrzirala s tem, rta bi naročila or j»- že minil prvi štiritedenski tečaij letovanja inozemskih italijanekih fašističnih omladin-eev v Italiji, so .se le dni udelež-niki tepa prvega tečaja vrnili v ovoje doma.-e kraje t\a njihovo mesto pa sedaj prihajajo drugi. Poročila v fašističnih listih o tem vračanju m prihajanju so zelo skromna, zla.sti pa se kar se tire fašističnih otnladincev iz jnp. državo. tako da .se ztli. kakor bi se sedaj hotelo nekako skrivati, kar se je prej, pa tudi tedaj, razkrilo le nehote. Tako ni v nobenem fašističnem listu niti najmanjše o- ili beo-šaških, sarajevskih in dalmatinskih "ba-lil", "malih ItaHjamk" in "avan-puardistov". o katerih .se je prej poročalo, da so potovali v to ali c*io fašistovsko letovišče. Edina reška "La Vedetta d'ltalia", je javljala, da se je vrnilo 15 "itaii-jamskih dečkov, ki prebivajo v o-nem delu Drenovega, ki je pripa-■ del Jugoslaviji". Drenovo je vas j nad Reko na desni .strani Reeine in je torej jugoslovanski del te vasi tudi gnezdo italijanskega fa. šizma. ■Značilno za reški list je dejstvo, da je ob t«j priliki gnusobno napadel jug. obmejne straže, če«, da so strahovito ozmerjali, preiskali in sirovo pretepli otroke, katere so potem prisilili, da so prenesli na drugo stran meje, kar so prinesli s seboj, namreč čepioe in neke fotografije. Koliko je reeniee na tem >bev-flkanju reškega lista, ki je 6eveda izkoristil to priliko, da je udaril po ''jugoslovanski omiki" in "sirovi duševnosti", si je lahko misliti in. ^e tem bolj, ko si ni težko predstavljati, kako so se predrzno, pač v smislu vzgoje v fašističnem letovišču, ponašali ti drenov-ski paglavci, ko so se jug. straže in cariniki, namesto da bi bili izzivalne fašistične čepice in fotografije enostavno zaplenili, zahtevali samo, da jih vrnejo na o-no stran meje. Reški list pa je , v kljub temu toliko inesrameu. da »•elo zahteva, da naj bi jug. oblasti obžalovale postopek obmejne straže in carinikov ter — "kaznovale krivce". "Malim, napaden-eeiu pa z ljubeznijo izreka soža , lje vsa Reka. to se pravi: vsa Ita lija". — Kaj bi se neki zgodilo primorskemu slovenskem« otroku, če 'bi ga fašistična obmejna milica zalotila na pr. s sokolsko čepico na glavi?! Ka.j njemu in kaj vsej njegovi rodbini?! Kar se tiče novega fašističnega Jetovanjskega tečaja, je poročal tržaški 4*I1 Piccolo": "11. h, ]2. avgusta je prispelo več dečkov s Sušaka. namenjenih v Pešcaro. in iz Dubrovnika, namenjenih v Cor-tino d'Ampezzzo". List pravi, da je vseh tskupaj šlo skozi Trst doslej nad 300 italijanske omladine. moške in ženske. Ker od drugod pač ne vodi pot skozi Trsi, f>o bili vsi ti pač iz — Jugoslavije, kar je še tem bolj gotovo, ko Jitst zamolčnje kraje, iz katerih so prišli. N'a drugem mestu pa javlja list. da so oni "dečki s .Sušaka — italijanski avaaguardisti", torej pripravniki za fašistično mi- licijo in članstvo fašija, "katerim so tržaški tavariši in meščani, ki so se zbrali na postaji, priredili prisremo manifestacijo". Naposled so skoraj vsi fašistični listi objavili vest z datumom 12. avgusta, da so prispeli v An-eono (.lakin) "Iz Sarajeva avan-guardit i tamošnjega fašija". na menjeni v Pesearo. in da so bili "silno navdušeni" ("animati da altissimo entusiasmo"). — Oe je bil o doslej kaj dvoma, je moral »edaj papolmoma izginiti: v Sarajevu obstoji italijanski "faseio" in ravno tako na Sušaku. Bre2 "fašija" ni "avanguardistov!" Pri zdravniku umrl. Wki zagrebški zdravnik je iz svojih ordinaeijakih prostorov obvestil policijo, da je pri njem nenadoma umrl neki neznanec. K zdravniku je bila odposlana komisija, ki je ugotovila, da je pri zdravniku umrl veletrgovec Roman Dalowiez iz Bukovine. Bil je v spremstvu svoje hčere in sina na potovanju po Jugoslaviji. Ker je imel srčno napako, se je zgla-sil pri zdravniku. Med ordinacijo ga je zadela kap in ji je (takoj podlegel. Samomor rtukega emigranta. 13. avgusta dopoldne se je u-strelil v Beogradu slušatelj tehnike P j odor Zdor, stair 25 let. Po-« gnal si je kroglo v usta 111 je ob-I ležal na mestu mrtev. Njegovi 1 prijatelji pripovedujejo, da ga je mučilo hudo domotožje in to bo najbrž vzrok, da je šel v smrt. I i' BOLGARIJA m VZHODNI PAKT i*-' Sofijski "Mir" objav]jk senzacionalni članek uglednega starega državnika Mihajla Madžarova. V tem članku se ha v i z vzhodnkn paktom, v katerem da mora biti tudi Bolgarija. V zvezi k to kombinacijo. se Madžarov posebno za-država pri tajni konferenei, ki jo je v Sofiji sklicalo zunanje ministrstvo radi proučitve bolgarske zunanje politike, posebno pa še ta-kozvanega vzhodnega pakta, ki je fcil zaključen v Londonu na inici-jativo Sovjetske Rusije. Madžarov naglasa, da so se podatki o tej tajni rseji mogli zvedeti šele iz mo-arm*tva. Podrobnejše poročilo je o njej prinesel "Berliner Tagblatt" in njegovo podrobno poročilo o t<\j konferenci dosedaj še ni bilo de-mantirano na merodajnih mestih. Po teh poročilih je glavui vzrok, da je ostala Bolgarija osamljena celo od svojih najintimnejših prijateljev ta. da ima v Rimu zaključeni pakt predvsem cilj, da se izvrši revizija mirovnih pogodb. Bolgarski politiki, ki so se udeležili te konference, so evedeli. da ima pakt nalogo, da revidira meje, določene v nenillvski mirovni pogod-ibi. >0 verjeli besedam odgovornih ministrov in sprejeli rajši izolacijo. kakor pa. da bi tudi Bolgarija stopila v vzhodni pakt. Po pisanju "Berliner Tagblat-ta" »se Bolgarija ponovno nahaja v položaju, v katerem je že hila leta 1913 in 1913, ko se je istota-ko olgo obotavljala in se predolgo vzdržala, da se priključi enemu od dveh močnih blokov. Zadeva se je končala s porazom Bolgarije. Pri tem je nastalo tudi vsesplošno nezaupanje. Madžarov pravi, da >e 011. ki je obveščen o poteku mednarodne politike, posebno one, ki jo določa pakt četvoriee, čeutdi. ko vitli, da se je na sami konferenei ver-jt lo. da ima ta pakt značaj in eilj teritorijalnih sprememb v mirovnih pogodbah. Resnica je popolnoma nasprotna, namreč, da se skozi deset let. ne bodo delali prav nobeni poskusi za spremembo teritorialnega položaja v Evropi. Brez tega izrecnega pogoja Francija ne bi bila podpisala pakta. Poljska in države Male zveze pa so pozvale odnosne države, da pridejo same in da si vzamejo zemljo, katero želijo. To je žalostna resnica in zato ne hi biJo potrebno, da se goljufa javnost z netočnimi poročil, ker obstoja resnična nevarnost za njih bodočnost. Mi se ne zanašamo toliko na o-kolnost. da hoče ostati Bolgarija za vedno ali pa vsaj za dolgo časa izolirana od svojih najbližnjih in daljnih sosedov, kolikor na okolnost, da ona verjame, da bo kmalu prišlo do teritorijalne revizije mirovnih pogodb. Nič manj značilno ni odkritje Berliner Tagblatt a", da bo Muša-nov počakal na prihod turškega zunanjega minstra Ruždi beja v Berlin. kar bi se moralo zgoditi v septembru, da bi se pojasnil mednarodni položaj v srednji Evropi. Do tega bo moralo priti tem 'bolj, ly?r je Titulescu hotel priti v Sofijo, kjer bi dal inicijativo za ustvaritev balkanskega Locarna. Madžarov poseb-• no podčrtava, da so se vsi navzoči i na konferenci na eu. ministrstvu v Sofiji, Izvzemši nekega rusofila, iz- javili za. predlog, da Bolgarija isto-tako vstopi v vzhodni pakt. Nekateri od prisotnih so šli še dalje in pod črtali tezo. da je princip: Balkan balkanskim narodom nenstvarljiv. Večina se je na konferenci izjavila proti ideji trgovinsko diplomatskih odnosov s Sovjetsko Rusijo. Stališče. ki ga je zavzel na konferenci Mušanov. je bilo isto. kakor ga je večkrat ponovil tudi Goemboes, da ne podpisuje nobenega pakta, dokler se ne ugodi zahtevam njegove države. Mi smo želeli, pravi Madžarov. d:» se ne smatrajo za točno vsa poročila berlinskih listov, ker bi se Bolgarija in Madjarska morali odreči sporazumu z drugimi državami. Toda dosedaj se ni pojavil dematiti in smatram radi tega gornje poročilo za popolnoma točno. Je samo ena razlika 7. madjarsko politiko, a ta je da borno čakali »lo jeseni, ko pride ltuždi hej. da nas seznani s svojim načrtom za neki svoj črnomorski pakt in ueki svoj balkanski Locarno i in da lahko posreduje med nami in I našimi sosedi. V ČOLNU ČEZ ATLANTIK Chicago, 111., 1. septembra. — Brata Hans in Harold Hainran sta v čolnu, ki sta ga sama naredila in ki je dolg 25 čevljev. širok, ter 3 in pol čevlja globok,' prUla iz Norveške v fhicago na svetovno-razstavo. Iz Kristiansena na Norveškem sta .se odpeljala maja ter sta pred nekaj dnevi prispela v Chicago. V MISLIH PRI NOVOPOEO-ČHIOIH. PREMAJHNA JEČA Canton, m., 1. septembra. — Mestna ječa v Cantonu ima prostora samo za dva. Župan je v veliki zadregi, ko je obsodil osem dečkov na šest dni zapora, ker so ukradli waterraelono. Slednjič je odločil, da bodo kazen presedeli zaporedoma po dva in dva. POTRES NA KITAJSKEM Šanghaj, Kitajska, 31. »vgusta. Poročila iz province Szečvana naznanjajo. da je pri potresu 2i». avgusta izgubila 100 ljudi življenje in je bilo porušenih in nogo hiš. M glas naroda" zopet pošiljamo v do« movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne polil D NAMERAVATE PRIREDITI veselice; zabave OGLAŠUJTE ——————3a=_— "GLAS NARODA" m Sta samo nk čluutro, p*č pu T«l Stared t rwM okoHd, mr CENI ZA OGLASE SO MIRNE FIL1PINCI HOČEJO OTOKE Manila, Filipini, 1. septembra. Voditelj večine v filipinskem senatu. senator Elpidio Qtiirino, je predlagal resolucijo, po kateri zahteva filipinska vlada devet otokov, za katere se potegujeta Prancija in .Tapon-ska. Resolucija priporoča odbor 8 članov, ki naj zastopajo filipinsko stališče. DAROVI. Z:i nesrečno družino Jo« Rosto-harja v Worcester, H. Y., je nabral M,r. Mike Prek $1.25. T>arovali so po 50e: Neimenovan, Mary Stine; po 25e: Gabriel Tassofti. . SLUŽKINJE DOBE. DELO.. \Tewyorška mestna posredovalnica ima na razpolago več služb za služkinje. Vprašajte za Mr. Franka Ulricha. Službe preskrbe brezplačno. City Free Employment Agency, 59 Leonard St., New York City. I BOM AH tr0kletstv0 ljubezni" je tako lep in: pretresljiv, da ga boste črtali z največ, jim zanimanjem. CENA $1.35 (2 KNJIGI) V zalogi ga ima KNJIGARNA GLAS NARODA .216 West l&tji Street New York, H. Y. Ej, tto bile priprave. Začele so se kmalu poteiu. ko sem se lani poslovil. Tedaj je Frank pljunil v rok.» ter začel predelovati svoj že itak lepi dooL Prav nie m« ni bilo pogodi in jsvšeei. Sklenil je rse preurediti. Za )>omagača si je izbral .prijatelja, ki ni samo prijatelj. ampak st- tudi za IVijatclj« piše ter je iz lepe l{ibnišk*» doli ne doma. In delala *ta in eimpra-la. da jima je pot curkoma lil po obrazu. Saina sreča, da je bila dobro založena klet blizu, v kateri pa nista nič prenarejala. ampak samo izpraznila sera i nt am kako posodo. lu če bi bilo po Prijateljevi volji, bi bilo praznine znatno več. — Saj bosta vse narobe obrnila — je nekoliko sitnarila nevest:* Reza. mislila si je pa : — Xo, pa naj delata, če ju je volja, saj dedei takoalitako niso ea nobeno drugo reč. •I>ol>ro se ji pa le zdelo, ko je dmn. v katerem ho gospodinjila, dobival od dne do dne lepše in ve-lieastmejie liee. Spomladi je bilo vse gotovo: pore, kopalnica, vse sobe preurejene. vse ko da bi človek iz ^kat-ljiee vzel. \'a visoki skali nad prepadom. po katerem vozi Lehita se poljubljala na skrivaj.... Vstopila je v pihamo. L od i I jo je čakat še kot afoiturijent. Dobil je slii7.(v» uradnika II. kategorije z bodočo pen z i jo. Tri mesece že hodi v urad. CSospod Jan Zeone ne stanuje \e«"- \ povojih dveh »tarih. ki sta menda že ravno svojih trideset let životarila v tistem zaduhiem prostoru, nabasanem s starimi omarami in posteljami, ki ►ta jih hila kupila na Marini tisti mesec. pre»W»n >la s«> porodila. Star pisan d i van je bil tam. železen štedilnik in okovana skrinja, ki je menda že pet rodov preživela. Črvi vo j*1 bilo vse to, minjaJi očetovega trjtfje-pja. Ifodil je bil hosopet z očetom na delo. stal ob kupih drv in gledal. kako se žene ob žagi. Vzravnal se je kedaj. toda le napol še. wkaj hrbtenica je postajata Vpo-gnjena od večuega vpogibanja. Še. tian se ui storil že je odhajal oče z motovilom na delo in noč se je že zgostila, ko je prihajal domov. Vsak dan je hodil bolj sključeno. Vzravnati se sploh ne more več in ven- dar nikoli ne godrnja. Pobožen mož je. Mati je jtobožna žena. Sina sta vzgojila krečansko. sin pa we je \rgel po bogve kakšnem plevelu. Še kot desetleten deeek je le nerad h<»dil z vpognjenim očetom. Sram ga je *>ilo, ker so se otroci začudeno ozirali. Oče pa se je smehljal in kot težek Kristusov križ prenašal svojo žago in se sklanjal nizko pod nj ). Tudi žena s«' je smehljala, ni pomišljala. da se bo šestdesetni treba plaziti po kolenih. »*a bo prihranila za sin«. za nove čevlje morda. .Veki dan sta postala žalostna njuna obraza. Zakaj sin je povedal, da ne mara več stanovati v takem prostoru. Preseli Kedaj jn s.f »h -pride obiskat.... Stara sta molčala.... Na tihem sta si brisala oči. Zdaj sta ljubila še j bolj podstrešnieo. Saj jima je edina. <»tyla od vsejra, kar sta tyradila. ljubila. Trepetala sta samo še. da i<: ne bi spodili od tod.... Stara sta slutila. Zakaj neki dan ko prišli v podstrešnico mladi ljudje. Pregledali so hišo od temena do tal. Stara dva ^ta trepetala. Mož je sedel na postelji sključen kakor mo-žiček iz pravljic, žena je stala ob njem z 'bledimi ustnami in sklenjenimi iisehlimi rokami, kakor da bi molila. "Hišo bodo podrli in novo zidali!" so povedali. Stara nista mogla verovati.... Čakala sta. kakor da bi čakala potrditve smrtne obsodbe. Poslali so jiin stanovanjsko odpoved. Se zdaj nista mogla verjeti. Zdaj s«- nista več smehljala. Mož je hipoma začutil, da je stan, truden na smrt. Legel je. Č«z teden dni ari. Majčken je hiJ pogtvb iz tiste podstrešnice. X«*oliko žena. par *tarih ljudi in n«*koliko zijal iz .. . . . hiše. To je bilo vse. Sin ni šel. Za- I J. ™ dDevi ,,ari4ki list kaj sram ga je bilo takega pojnv- "b,aV,,! da ** 30 v ,,eke,n 1 a; ni maral, da bi zvedela njegova nova deklica, uradnic« na njegovem uradu, elegantna kakor je. riškem hotelu ustrelila štiri in dvajset let stara elegantna in iuio-\ ita Angležinja, prijateljica zna- bila, o njegovi nekdanji revSčini. • tVHrui'arja o smrti.... Tako prazna, pusta in tuja je naenkrat. Prvič •si zaželi oditi iz tega prostora. za-j kaj čisto sama j«- in žayra v kotu. jWlikaiiska. motovilasta stoji tam i:ot ogromno kostje. Nepotrebna reč na zemlji, zakaj, odslužila je svojemu gospodarju, času.... Nihče j« ne bo rabil več. Tudi on bi je ne. j »a so se usmiljali vfduo na novo njegove smešne predpotopne gorile in so mu dajali za kruli.... Zdaj ji ljc zgrabil jK>nudeno priliko, da so njegovo ime imenovali \si francoski dnevniki. Toda v nekaj dneh i "genij p<> izberi" ter bi izvršil po se je položaj razčistil in" reklamni j sla ust vo v prid ve.soljucmu člov.--trik je prišel na dan. mladega Stvu. Po dolgem oklevanju, se ženska Cotv j a pa je zaslišahi policija. Iz- • odloči za tnttškega. In sicer izlvere k/. |H»vee seli. j Kar neverjetna si je zdi i Ampak dejstvo je. Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 Weat 18th Street. New York POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) j Ksvftm Mveta ............................• Karali punt < ft*-n<*a i ________________4(4 I kuhinj« pri kralj id *«Ji nailH J4 Kaj «e K ^Uritam Majal« .............»j httuki _____________________________________ KrMev pM patra KuplkmHia_____ Haj *t jr i/mialil 4r. Ok« ............tt! Lrvstlkorf ibraal wfUk ....................JH\ 1. it. Pew!; Odf in tlecUe: S#-orlje; Riamre I»ala4a la It-erode; Tilawf t l>-v«tlk____ —71 Praprkanove iRadbe ............ Pant i in zanki ..................... Pater Kajetan ........................ IMngrinalti otok ................... Povest o sedmih aheAeuih .. Pravita kladiva .................... Pabirfei iz EUiia (Albrrcbt) PaH&kl zlatar ...................... Prihajat, poveat .................. '•iigalec............... ft. iv. Slika liffitiiu Ib «]c|w« kritika la pol«Mik« ___________ UublJftMikc alike. Hlftul Ustnik. Trgovec, Kuptljakl strafntk, ITrattulk, Jezični doktor. Uoartl-olear. Klepetulje. Natakarca, Dnbovalk. ltd._________________ Lat na lena < roman» ............,.... Lurifer _____________________________________ Marjetica ____________________ Materina trt«?______________ Maja Življenje _____________________ Mall Lard ____________________________ Mlljanar brez denarja___________ Mara«. krUanaki Mrii Is .H ...M JI .-75 .JU Mladih taalkarneftat iMtnl JAva- (igli . .... .t,.,.,,.......................... Mlinarjev Janez Mrtvi Ga^al Mali Klatei , Maleakaatt (leaa Albrecbt) Mladini arrem. Zbirka povesti s alorenaka nOadino — MiatnrIK roman___________ Moije_______________________ Na ratHialli pttU Natarjar ana, bumoreaka „ Narod, kl Isarira__________ Nala wILM I pawoatl trdo rem trda vat broMraaa Na Indijaklh otokih —44 .....7t ___M .....n!I - L— .. 1M ude/.ne$;;i .letela. 1\» Wrigiit. Zaljubil sem vimjt». združitvi ^resia naraiy.eii in se nikoli Seli se iz svoje stJire Jiodstr^lli- I P"sla,u. mi l>"jftteljiea i ose je. ve,- ne sreeata v življenju. 1'ae pa j W(.|Ka in to Čisto samit : ' 2 preselila v Pariz, kjer se rodi ženska eez devet imvH'eev žen- Ves eas. ko hodi frori praznih ■ luL<;tauy" v v sko dete izredne lepote, ki kaže ve- podstreija t>olnih stare T°U/- likansko nadarjenost. V dvanajste- Xa di^n .samomora sem se tudi ntu letu zaene dekliea pisati jmvesti-jaz pripeljal v i'ari/.. Stanoval sem e«- zja dnevnike, s štirinajstim letom v nekem hotelu ns» C1haiu{>s Klv- postane elailiea soeialist iene strau-sees. Veeer sem prebil v veseljaški ke. Sedemunjst let stara naplavi družbi in šele ob 5. uri zjutraj sem prvo skušnjo iz jusa ler zaene štu-prisel v Rpn»m.stvu nekejra prjia- o rat. niedicint» in filozofijo, telja domov. Ttnlaj »eni naletel v Leto dni pozin-je ima za s«*l»oj predsobi stanovanja na \it>s i>o. že sedem knjip. Mati j<- ponosim rot.hj- Wrijrlit. To ute je zel » pre- nu otrokii. vendar >e l»».ji katastro m netilo. Ljubiea je planila proti te. kajti kmalu po porodu se j.-meni z besedami: "Torej si le pri- morala overiti, da «>ee otroka, du-šel. Čakala sem te!" |liovnik. ki ya ui nikoli več srečala Xavz(H?nost lepe Cevlonke mi je v svojem življenju, le ni l»il mož bila tem manj prijetna, ker je bi! čistejja siva. teiuveč je /.apeljal in 7. menoj prijatelj, ki ni ničesar Ve-i o^leparjl svojo lastno tieeakiujo. del o tej ljubezni. Povedal sem to j Čudežno dekle se je med tem [»o. prijateljici, ki je začela nato vpi- poliioma uživelo v misel, da ji je ti: "A tako/ Torej te že do^ro-jdano neko poslanstvo v prid člo-čaj?im- Rad bi me vrirel skozi vra-! veštva. Kljub temu se je /«^. ta in prelomil z inano f Vedi. da tej j da, se je v 18. letu zaljubila. Teilaj želji u«» btwn usire»la!" Tako j< jj. nastal preobrat v njenem živijo, kričala vedno glasneje, da je na-' nju. Razmerje tued materjo ill posted razburila še mene. Zaeela hčerjo se je skalilo in dekle je /.m-sva se prepirati. 1'ovetlal >«'in ji. !čelo misliti na proKfovnijnn smrt. da »ima pravice delati uii očitkov. |Totla mati uvidi nevarnost, ki kajti ni rew. da varam ja/. njo, am-j^rozi njeoomn otroku in >kleite |>ak naijprotno. dobro vem. tla ona ; ma napraviti kotiee. Rajši kakor vara mene. Ida doživi polom konceptu, na ka- Sredi najhrupnej^fa prepira . terena je čakala .1* let. sklene s,, sem odšel v kopalnico. Hotel sem p0 življenju svojo hčere, si' umiti, tedaj pa sem zaslišal! Hčeri je v, zadnjem trenutku sumljiv šum in sem planil nazaj /manjkal |wtjriini za ^niiwmr. Zal« «»avdi- hiiil to resi t i eo in izmišljavo*'. j« rhil virtuoz JVpito Arriola. IliUle-'jjarta pa je bila še lani tajnica anvrlešketra romauopisi-a 11. G. ki so j.- mudil v Madridu zaradi ookili študij. Sin mnlvfdjeca lovra, Po t o pleni roma a _________________________ _______M Student naj b«, V. zt. _____ Sveta K«4burca _____________________ • Spit je. male itoreitl________________ .......JW MMIMHUMIHIHIIHIMUMI MM ..........g Šopek Samot arUe ................ -------JU Sveta no* ........................... .......^Jl Sveilobe in ienee ...................... .......l^t Slike <3tleAko> ........................ _______JU Spake, htftnoreaka, trda vez. ... ________90 SHAKESPEARE V A DELA: Maehbet, trdo ve«.................... .........M broširano ............................. ------7« OtbeU............................. _______n Sen Kresne noti __________ ....... Splošna Knjižnica: St. 1. (Ivan Albrecbt) Ranjena K ruda. Izvirna povest. 104 str.. brlSirsrio ........................... -------11 Št. 3. (Ivta Rozman) ..Testi ljodgka drama v 4 dej.. bro«. 105 strani ________________________ -----ss St. 4. (Cvetko GoUr) ..P Dietno fit. St. fit klasje. Izbrane.pesmi. 184 otr.. broširano -------------------------------JU 4. (Novak) 7. Anderaonove pripovedka. 741 slovensko mladino priredila Utva. 111 strani, bro«. ...........„...45 —1M 8l Akt fttev. 1IS ................—.75 Štev. 0. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) ProMeaai aadobna Cl^ sofiJe, 447 strani, bro«. _________70 fit. 10. i Ivan Albreht). ..Andrej Tmnaaii reUJefna karikatura In minulosti. 55 str., bro«. _______28 ftt. 11. (Sard Qolla) Petertkove boiKna. povest 8t. H. (Dr/Kan EngilS) Denar, n a rodpo-goapoda raki apla. poslovenil dr. AlMn Ogrla. 330 atr.r bro«.____ jBL 14. tok. z. Voznik poveže in požene konja : "hi!" Z drsajoči ni i nogrami jrre za vozom. Z levico ,se drži stare žage in s« opira nanjo, ki nerodno moli svoje luotovilaate ro«jovtle daleč kvišku, kot da je padla in si polomila nopre. nerodna, stara, nikomur več potrebna.... Žena hodi ob voeu in tlrži z roko nojre žage. Toda gotovo je ^labo povezano, zakaj ža^ra se prevali, pade ženi na glavo in )o podre na tla. Ljudi je že prepolno. Star možakar. zidar na bližnji stavbi, pogodi prikolico (ostrže jo še preje), vanjo posadijo ženo in jo peljejo v boluišnieo. ki ni daleč. Prav tačas pa spremlja elegantni sin svoji dami domov. Zavijejo že ob bolnišnici. Marija irre za njimi. Jokala bi. Obenem se čudi. Kako hodi -lan in oni dami.... Ves pločnik je njihov. Ljudje morajo odmika t i daleč okrog. (!Se v mestu se je že prav zaradi te okolnosti pripetila mala nesreča. Star duhovnik, belolas, se jo hotel umakniti s pločnika na cesto. sj>odrsnilo mu je in je padel.) Oni trije so se ozrli.... mimogrede, nič več. Elegantno, široko, ošabno so hodili naprej, brez motuje. Mla-di elegantni ljudje se v svoji gracijoraiasti ne dajo motiti. Ob mrtvašnici pri bolnišnici se ustavijo.... Marija steče: kdo je to? Ali ni njegova mati? Jan je rdeč, bledi, roke se mu tresejo. "Gospod Janez, Vaša mati bo u-mrla. Žaga ji je padla na glavo!'* — hitijo razlagat. • ' • —. ^ ■ ' . . PARAGVAJCI ZMAGUJEJO Asuncion, Paragvaj, l s.-pt^m-bra. — Poročila z bojite 1'rotlte naznanjajo, da so Paragvajci 11 a štirih krajih zmagali nad Boli-vijci. IZKOPANINE V SAHARI v stam»vanje. Tam son» videl, kako je Dorothy nekaj skrila v roko. toda se m je iztrgala in mi razparala srajco. Nato se je bliskoma okrenila in tedaj je počil v njeni roki strel. Frestrelila si je lobanjo in obležala mrtva." ' Tako je izpovedal Cot.vjev sin. Policija je vzela njegovo izjavo na zapisnik in mu sporočila, da bo raziskovala dalje. Detektivi pa so izvohali, da se je morala drama odigrati nekoliko drugače. Ni si namreč mogoče predstavljati, da bi Dorothy Wright sama segla po merilnem orožju, ko je bila. kakor so povedale njeno prijateljice, ves dan razigrano vesela. Tudi mati Cevlonke, ki je na obvestilo o smrti svoje hčere prihitela iz Bruslja v Pariz, je povedala, da je mladi Coty zelo slabo ravnal z njeno hčerjo m da je gotovo on zakrivil njeno smrt. Pariška javnost napeto čaka. kakšna razkritja bodo še sledila v tej aferi. t raiLsponira >voje misli ter napiše članek, v katerem opravičuje u-mor Abla po Kajnovi roki. .Mati najde rokopis in meni. da ji je h<>-tela dati hči pobud'* /.n izvršitev dejanja, za kateroira ni imela sama dovolj potnima. Po dolgi liorhi s »eboj. se mati odloči za umor in lt-smrti otroka s štirimi streli iz samokresa. Mati. ki je opisana v tej noveli, je živela in še živi ter se piše All- lloJaudski časopisi poročajo o izkopaninah ravnatelja K.tm>grat'-skega zavoda v Alžiru, prof. Mau-r«eea Ka.v^fiisseja. ki mu je v .\liagarju v Sahari posrečilo odgr-nili priče starorinrske kulture. Profesor je našel med drugim «iob, v katerem j«- ložah« dobro o-hranjetio žensk.. .,k«.st j^. I Saje je to skelet one prvih kralju- tuareškega rodu. Tin lliuan>. Kod liinauov je vladal nekoč v Kartagini. Poleg o-ki»stja je U-žit 1 v ;rr«»loi tudi nakit iz plemenitih kovin t«-i- žara z. zlatniki iz dolu- Konstantina Velikega. Po tem odkritju je postal raz. iskovaleo še previdnejši, in r»»s .se mu jo v kratkem po>r«'čilo oilgmi-ti v bližini groba i lese t ra:/iiierouia «l;»hro ohranjenih stavb, ki so bile po smili! raziskovalea obrambnega značaja. X posameznih prostorih teh stavb .so našli mnogo predmetov iz vsakovrstnih kovin. Starinoslovju »>« j«- s tt'»ii odprl nov pogled na saharsko preteklost, pogled na do. ho z rimskim vplivi. .Menijo pa tudi. da je na tem mestu nekoč stala starorimska naselbina, mogoče oolo rimska vojašniea. ki je stražila pot iz Ahagarja v Tripolia in pot proti Karfairini. KATOLIKI V INDIJI časop»i prinašajo število katolikov v Indiji, na Cejlonu in na Malajskem otočju. Skupno število katolikov zuaša 3,747,965) duš in se je v zadnjem letu zvišalo «a 117,000 duš. Duhovnikov je v Indij danes 3970, od katerih jih. je 2224 svetnih in 1746 redovnih duhovnikov. Zanimivo je primerjati naraščanje število katolikov v zadnjih" desetih letih z naraščanjem števila prebivalstva v Indiji. Do-čim se je število prebival/dva v Indiji v zadnjih .desetih letih evi-šalo za 10%, we je Število katolikov v istom času 'zvišalo za 25%. farotiie f na "GLAS KARO D A", največji slovenski dnevnik v Združtuih državah. ' i j- p I1JI Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA" U 216 W. I8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN k >_ z Z- wit "S L At lilODl" NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 2, 1933 LARGEST SLOTXRB DAILY fa IT. S. JL ^biREGINA Roman iz : življenja: ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H Iz Slovenije. : 21 In Tom zopet nadaljuje: ' — Zapustil »eni dom. sem pospravil najpotrebnješe stvari, .samo nekaj perila in eno obleko in sem se odpeljal k sestri moje matere, gospej Tiers. Po smrti wvojega moža je imela majhno pokoj nino in je živela skromno, loda brezskrbno na svojem majhnem domu. Oeeta nisem vee videl; služabniku sem naročil naj mu pove, naj mi sporoči k teti (ireti. aiko mi ima se kaj povedati. Teti sem povedal, kaj *e je zgodilo, in j>o vsej moči me je tolažila. Tudi teta ni mogla verjeti, da bi mog>el kaj ukrasti. Xemir za mojo mater j-.» bil ivedno veči in naslednje jutro sem prosil, naj gre ua dom mojega očeta iu pogleda, kako je z mojo materjo. Teta je tudi od port ovala, toda komaj je odšla, ko pride posla-*iee mojega očeta in mi prinese pismo. To pismo vam hočem pokazati — nosim ga vedno k seboj. S tresočimi rokami odpre Tom še enkrat usnjato vrečico in vzame pismo, na kterem je bilo mogoče videti, da je bilo že mnogokrat v rokah. Pismo se je glasilo: "Tomažu Keinerju! Tvoja mati je sinoči umrla; podlegla je shrčni kapi. kmalu potem, ko sem imel ž njo še kratek razgovor. Nočem se izgovarjati vsake krivde nad tem žalostnem dogodkom — zedo sem obžaloval. da sem jo udaril in tsem se ji zato sinoči oprostil. Bilo je prvič, da sem položil roko na tvojo mater in Ti veš, da si Ti sain in Ti edini kriv vsega tega. Kakor si se upal mone udariti, tako si se tudi upal nune okra-sti. Da je Tvoja mati -v slepi ljubezni do Tebe obdolžila Kurta. da mi je iz moje pisalne mize ukradel dvatisoč mark. ji odpustim. da je svojo strežnico Kristino napotila, da je krivično pričala, samo da bi od Teb« odvalila vsako krivdo. Toda cela ta zarota je bila za mene preveč pozorna. To bi si vidva mogla prihraniti. Saj .si vendar moral natančno vedeti, kje je ostal denar, ki si ga vzel meni. In lako si poleg tatvine tudi kriv smrti svoje matere, llazburjenje jo je ubilo. Ker si se pa dejansko lotil tudi mene. preneha med nama vsaka slfupnoet. kakor sem Ti že »včeraj povedal. Tvoje dolgove hočem že poplačati, potem pa je za vedno konec Imam samo enega sina. kateremu je ime Kurt. TeveHtila. In tako jo je našla Kristina. Poklicala je očeta, ko je vi-tltla, da je mrtva in mu je to povedala. Moj oe je prebledel in »el ž njo. Ko so bili v hiši vsi pokonci, je prišel Kurt, je odvedel očeta in mu pri tem rekel: — Kakor so stvari sedaj, je najboljše tako. — Pol ure nato je Kurt poklical Kristino in ji sporočil, da je odslotv-iena. Kristina mu odgovori: — (Dovolite mi samo, da gospo položim na mrtvaški oder; nikdo drugi ne sme tega storiti in nikdo drugi, kot jaz. se je ne sme dotakniti. — In ko je prišla moja teta. je našla Kristino pri tem, ko ji je izkazala svoje zadnje delo ljubezni. Teta mi je tudi povedala, da je mati dala Kristini briljantno vratno verižico, da jo proda, da mi mi mogla dati denar, da bi izplačal svoj dolg. Ni imela dovolj denarja na razpolago in seveda očeta ni hotela prositi zaij. Teta je rekla Kristini, naj ver žic o vrn? o četo in mu naj tudi pove. kako je prišla do nje_ Kajti, ker je pri-ila moja mati na posestvo kot revno dekle, jo dobila ives nakit od teojega oeeta. Ako mojemu očetu ni prišlo nikdar na -misel, da mi ni bilo treba ukraut i denarja, da bi poplačal svoj dolg. ker mi je mati hotela pomagati, ali pa mu je Kurt na svoj način telo zadevo razložil, t°-ga ne vem. Ko je bila moja mati tretji dan pokopana, sem bil s teto Greto na pokopališču. Tam sem stal očetu in bratu zadnjikrat nasproti. Izpregovorili nismo niti be*ede. Očeta sem resno pogledal, toda svoj pogled je obrnil vstran. Ko smo se ivrnili k moji teti, amo se posvetovali kaj naj bi začel. Da nisem več anogel dalje v šole, mi je bilo jasno, kajti bil sem brez vsakih sredstev. Tudi zelo slabi so bili izgledi, da bi postal kak kmetovalec, ko nis«m imel d?-narja. Teta si je od svoje pokojnine mogla v nekaj letih prihranit: aamo tisočpeteto mark. In to .mi je drage volje ponudila. Povedala mi je. da je bratranec njenega pokojnega moža kot mlad mož odpotoval v južno nemško Afriko in je imel srečo. Rekla mi je. da ima lajn veliko farmo in da ji je pred kratkim pisal, da mu gTe zelo do-' bro in da samo |>otrebiije dobrega oskrbnika, ker bi zelo rad zopet prišel domov. Ne vem, kako mi je naenkrat prišla misel, da bi šel v Afriko Toda v .'VMakecn mladem človeku menda tiči malo puostolovščine, poleg tega pa tudi nisem imel mnogo izbire, da bi si napravil življenje. ZdHo «e mi je, da j® lažje trpeti v tujini, kot doma, ko sem vedno sedel pri polnih loncih. In tako sem se naglo odločil, da grem y Afriko in se obrnem via bratranca svojega strica. GROZEN UMOR OTROKA Velik požar v Lescah. Afrike {»oročajo tale zanimiv 11*, avgusta zjutraj, kmalu po s'Ut'tf j -' Dva pastirja sta se zaba-7. uri je nastal v Lescah velik po-IVH'a lla l,a»i z metanjem kopja, žar, ki je uničil dvoje poslopij po- izmeti pastirjev je zagnal sestnice Ivane Legatove in napra- kopje tako nesrečno, tla se je odvil škode za okoli 350,000 dinar-( hilo ob bližnje drevo, spremenilo (J1' lako. je v. Domači so bili baš pri zajtr- smer in zadelo njegovega tovarišu.! BOLNE UTRUJENE IN ZASTRUPLJENE KOVINE Xa splošno je malo znano, tla morejo kovine oboleti. .se utrudili in celo zastrupiti. In vendar SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LIRTOV, RR-ZERVACUO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE ^Iiiiiiiiiii^iwmilillinmiiiimiiii«!!..!!^,!,,,,,,,,,,,,,,^,,,,^ lejmo na pr. orgelske pižča- I V JUGOSLAVIJO ku, ko so aa.jeli ognjeni .plameni tako nesrečno cut uho, da je dobil P' J>° *t»rih cerkvah in cinaste u-' Preko Havre hlev. Živino so odpeljali brž na globoko rano, za katero je nesrečni. metnme JM> muzejih. Tam mor:-- prosto. vse ostalo pa je postalo deček čez štiri dni umrl. Njegov žrtev neusmiljeno drvjajočega rde- tovariš .je v strahu zJiežal v pust i -čega petelina. Ogromni oblaki di- njo, pa so ga njegovi rojaki ujeli, ma, ki so se valili daleč po radov- 'in ga gnali preti sodišče najstare.j-Ijiškem okraju, so opozarjali o- šili v plemenu. To sodišče je dečka iih) na kovinah pogosto opaziti nekak-." 'bradavične mehurje, iz katerih se usiplje siv prah; ti mehurji se polagoma razširijo po vsej kovini, ki slednjič vsa raz- kol ičane na silovit ogenj v Les-! obsodilo na veliko odkupnino, ki I I,a*le v ;siv Prah Kosit*i* teh pred- eah. Oglašal se je plat zvona, ga-'.k pa ubogi pastir ni mogel plaČa-silei .-*> prihiteli od vseh strani,' i i. Zato so mu ukazali, da mora izda pomagajo in rešijo, kar se re-'vršiti samournor tako, tla se obesi, šiti da. Njihovo delo ni bilo lah-' ko. kajti gospodarski poslopji sta Ko. ^ Je deček bzranil, ga je zbor najstarejših zgrabil, ga s silo odvedel do bližnjega drevesa, mu velel, da mora splezati nanj, pritr- diti (Dalje prihodnjič.) bili založeni do vrha s senom, slamo in 'žitom, deloma neonilaee-nim. Tako je imel ogeuj kaj lahko tlrlo. Za hlevom je pričel goreli še skedenj, v nevarnosti je pa bila tudi stanovanjska hiša, ki so jo komaj oteli. ' [je sedaj ves /bor najstarejših obso Reševalna tlela je znatno ovi- dilo na dve do tri leta težke je ralo pomanjkanje vode, ki so jo če. morali zajemati i/, vodnjakov, ti j pa so bili seveda hitro prazni. Z j velikimi plameni je gorelo skoro vso uro, potem šele je uspelo <>;a-silcem ogenj omejiti in ga ud uši- j ti. tla ni več ogrožal okolice. Hlevi in skedenj, ki .sta bila oba zidana _ in krita s cementno opeko, sta j>o- metov je bil obolel za takoimeno-vano cinovo kugo. Znanstvene raziskave so ugotovile, tla moremo kositrno kug<> vseskozi 'primerjati z nalezljivo boleznijo; ko so zdravemu delu kovine vcepili prah okuženega dela. so se v 2 do — Itednih tudi na njeni pokazali vrv na vejo in z drevesa sko-1 značilni butasti izrastki kositrne čiti v smrtno zanko. Deček se je I kuge. nasilju pokoril, a sodišče v Kenvi 1 Kakor je pa podobnned s kugo i bitjih velika, temelji ko- NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE 2.7. SEPTEMBRA Jf. Oktobra — i. Novembra PARIS 2.0. Septembra — 20. Oktobra CHAMPLAIN 20. Septembru — JI. Nore mira NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasniU in potne liste vprašajte naše pooblaščene aqente <3rertek J^ne 19 STAT K STREKT, NEW YORK na izivi vinska kuga vendarle ua docela drugačne dogajanju. Nekatenc pr vine nahajamo namreč v dvoj PO MOŽU SE JE VRGLA V neko mlekarno v olomuški o-kolici so tlne 2. a\glista vlomili neznani storilci iu odnesli za .">000 Kč presnega masla in sira. Orožniki so zvedeli, da ima vdova po vlomilskem kralju Gruntu, ki se je lani v ječi obesil, velike zaloge presnega masla. Odpeljali so se z I avtomobilom na njen dom. Ko se --------------i je avtomobil ustavil pred hišo. je ! planila Gruntova ven, zasedla kolo BELGIJA BO UTRDILA MEJO »»»><>» ^na Dohiteli *> j« m pc hudem boju prijeli. V njeni hiši so stala žrtev ognja, ki je uničil vse. Zgoreli so tudi poljedelski stroji, edino vozove so pravočasno spravili na varno. Kako je ogenj nastal. ni ztiano. Domnevajo vsemogoče. Škoda je krila le deloma z zavarovalnino. ali več meti seboj različnih o!»li-lcali (vzrok je različen položaj atomov). Za primer naj navedemo samo ogljik, ki .m* more ule- drniti ( kristaliziral i). kakor si-vočrii. kovinsko blešč š t;gn. pritisku, zvijanju itd. in pa tudi kakor brezbarven, prozo- ' tloželicjo slednjič za .prakso nje-( ren diamant. Tudi cin nastopa v j no maksimalno trdnost, ki se pa i različnih oblikah in sicer kakor j nikoli do skrajne meje ne izkori-kovina ali pa kakor siv nekovin- sti. tla se doseže zadostna var-ski prah, v katerega se iz.preme-j nost v obrat o vaju. l*ri vsem tem ni po kugi. Vzrok kositrove ku- so ztlaj zopet ugotovili, da se mo-«re so dognali v tem. ker je bila rejo pripetiti zlomi, katerih vzrok kovina dalj časa i'.postavljena niz- se »mora pripisati utrnjenesti. Kakim temperaturam, kakor se to ( kor pri živih bitjih « b trajni u-dogaja na pr. po nezakurjenili porabi sil nastopa utrujenost. .1110-cerkvah in muzejih. Tako. tla bi j ra past i tudi delovna sposobnost inojrli pri einovi kugi govoriti ce-J kovin, ako trajna \iporaba v nji-lt> o prehladu. jhoveni notranjem ustroju povzro- či kakšne izpreinenibe. Naj bo pt>-amezna uporaba še tako nialen-se le ponavlja brez 5. septembra: lie d« Krunce v Havre Statendam v Boulccn* 6. septembra: Aquitanla New York Cherbourg v Hamburg Tudi utrujenost .kovin so v zatl-f njih letih veliko raziskovali, tla bi mogli doslej odkriti temelj- kost na. ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre N. T. ZA TJA LJUBLJANA IN NAZAJ 5. SEPTEMBRA. 2:*. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA 20. SEPTEMBRA $101.23 $182.00 $ 99.23 $ 91.73 $178.50 $171.50 ITALIAN LINE: "VULCANIA" v Trst << SATURNIA v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARD LINE: "AQUTANIA" pr. Cherbourga BERENGARIA" pr. Cherbourga 9. SEPTEMBRA . $ 97.50 $171.50 215. SEPTEMBRA 16. SEPTEMBRA . $109.50 $185.50 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA d 6. SEPTEMBRA 13. SEPTEMBRA 21 SEPTEMBRA $182.00 i HAMBURG-AMERICAN LINE: "ALBERT BALLIN" pr. Hamburga 13. SEPTEMBRA "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 27. SEPTEMBRA NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Cherbourga 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA "BREMEN" preko Clierbourea $102.34 $ 91.73 $171.50 $104.84 $185.50 16. SEPTEMBRA Kdor se je odločil za potovanje ▼ stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. prestanka. utegne kovina vendarle tznenada odpovedati službo. Strokovnjki domnevajo, tla so znaki utrujenosti iposlediea izpre-nienib v le-zi iu pa v izginjanju posanueznih kovinskih krLstale-kov. Niso ]>a še dognali, zakaj na-fitojia ta ueinek pae ]>ri malen-ktistni. a zato št>evilnokratui ujx>-rabi. n> pa pri znatno močnejši enkratni u^Kirabi. 8. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: 1'aris v Havre Vulcania v Trst VoltMtdi.m v Boulurnit Europa v Bremen 13. septembra: Lafayette v Mavra Slanhattan v Huvr« Bereiif:iria v Clifrbour* Albe« I UuIIiii v Uambur* 15. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbour« 16. septembra: Kex v »>ts«-hlan<*. v Hamburg 29. septembra: Pit ris v IIm vre OlympU v Cherbourg 30. septembra: Cuttle dl Savola v G*not 2. oktobra: UrMilutr v Hamburg 4. oktebra: .\. w York v Hamburg Bi .-meti v Bremen Jvidigaria v Cherbourg 5 oktobra: Aiiijestie v Clterl»t»urg Ce utrujenost škoduje meha-nienim lastnostim kovine, se |>a dojraja izstrupitev na i>ovršju kovin. To dodajanje se javlja v t eni, da pr. neha kataliza. Nekatere snovi iinajt> eelo v najneznatnej-ših kolieinah rutino lastnost, da potek kemienejra procesa bliskovito poespešijo, ne da bi se pri tem same kakorkt»li irjpneuneniJe. Te snovi imenujemo katalizatorje. Med najuspešnejše katalizatorje ,i4 spa d a.i o predvsem platina, osmij. padati i j in nikel. Ce je tak kata- 7. oktobra: Milwaukee VoUendam .\UgUSlUM 1 I .a favette Hamburg Bouli >glie '1'r.st Ha v re lizatur izpostavljen tudi le najmanjšim množinam cloloeenih plinov. (prus»ke kisline, oo-ljik. ok-sitla. sulfida, votlika itd.^. izgrubi uvojo katalieno nehikovitast. Ker vse t«' snovi, ki škodujejo katalizatorjem. učinkujejo tudi na vsa ' živa bitja kot budi strupi, nnore-' niti ijvo pravici jrovoriti o zastrli-, pitvi ikatalizatorjev. torej kovin. CENA DR. KERNOVECA BERILA . JE ZNIZANA Angleškoslovensko Berilo* (ENGLISH SLOVEN! SUOM) lua« IMD« Nar*tlto ga pri KNJIGARNI 'GLAS NAROliA' ti« Weal Uih ItrnC Nt« Ink CH9 11. oktobra: Allfi-t BaJlin v Hamburg Manhattan v Havre A<|iiitaiiia v Cherbourg 12. oktobra: Kurov Bremen 13. oktobra: Rotterdam v Boulogne oktobra: Hi-.v v tJenoa lie de France v Havre 18. oktobra: Hamburg v Hamburg 20. oktobra: Bremen v RrPniPn Statendiun v Boulogne oljmidc v Cherbourg I'a ris v Havre £!. oktobra: SI IAiuis v Hnmburg Vulcania v Trst 25. oktobra: I>< utscliland v Hamburg Washington v Havre Berengaria v Clierbourg 27 oktobra: Majestic v Cherbourg 2S. oktobra: K........ v Bremen Volendam v Boulogne Coiiie