i Ljubljani, dne 1. novembra 1928. Posamezna stev. Din i*. Leto XI. r 1 V '•'V" Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine«, Knaflova ulica 5/11., telefoa 72 Raročataa u taiematro: četrtletni Me Dta, patletaa II Od, edoleta. U Dla; u laoiemstroi četrtletna II Dla, poOetaa M Dla, etleleta. 48 Dla. — Račaa poštne braallalce, ftnltk* • Ljabljaal. »t. 10.711. Po celjskem shodu Važnost velike manifestacije kmečke demokracije v Celju zame ni toliko v poedinih govorih, ki so se tamkaj čuli, kolikor v ne-utajljivem dejstvu samem, da se je v najneugodnejših razmerah ob slabem vremenu in sredi strupenega sovraštva SLS sestalo čez 4000 mož. To ni malo in to ni bila množica, ki jo skupaj seženejo priganiači. To so bili zavedni ljudje, ki imajo zaradi svojega prepričanja le boj in težave, pa so vseeno v svetem ognju zanj. Zakaj? Ker je v plemenitem srcu neka tajna sila, ki te žene naprej ne glede na lastno korist, da bi dobro storil svojemu narodu, svojemu bližnjemu in vsemu človeštvu. V Celju smo videli, da smo kljub vsem preganjanjem močni in da se naši ljudje drže. Drže se kakor jeklo, in to iz čistega idealizma. Nimamo bank in ne delimo služb. Pa vendar je tako: čim težji ima kdo boj za obstanek in trud za rodbino, tem bolj je požrtvovalen. Celjski zbor je tudi pokazal, kaj zmoremo. če gremo skupaj. To je bila napredna fronta, ali bolje povedano, to je bila fronta kmečke demokracije. Z označbo »kmečka demokracija« je najbolje zadet ne le nastanek naše koalicije iz njenih sestavin, ampak ona tudi najbolje odgovarja temeljnim idejam, ki se nanje zida vse drugo. Naša kmečka demokracija se dobro razvija. Treba je popolnega zaupanja in iskrenosti, kakor so iskreni tisti tisoči, ki so po več ur daleč prišli v Celje in stali tam več ur v zadohli dvorani. V kmečki demokraciji je toliko dela in prostora, da ne moremo odbijati nikogar.,Tudi če bi bilo izobilje delavcev v javnem življenju, toliko smo se pač mogli naučiti iz minulih neuspehov, da drug z drugim izhajalo, kajti vsakdo je vreden in potreben na svojem mestu. Kdor pa misli, da smo se iskreno odločili za novo politiko zaradi kogarkoli osebnih želj, se zelo moti. Ona doba, ko je kdo lahko rekel: «Jaz hočem biti spredaj, sicer zažgem hišo», je minila. Medsebojno zaupanje, ki se vrača na velik strah sovražnikov v napredne vrste, je cvetka, ki jo moramo tačas najbolj gojiti. Kdor bi iskal v skupnosti kaj drugega, kdor bi pretiraval v zahtevah, bi grešil proti duhu, ki je navdajal celjsko zborovanje, in si bo opekel prste. »Slovensko ljudstvo bo danes po svojih zaupnikih budno pazilo, kdo izmed Slovencev se bo protislovenskega zbora v Celju udeležil.* To geslo so minuli teden izdali klerikalci. Vsa pokvarjena duša naših nasprotnikov se zrcali v tem pozivu. Res. zaupniki so stali po oglih in zapisovali. 4000 imen napisati, to niso mačje solze. Dela so torej imeli dosti. Stranka katoliških denun-fcijantov zdaj Išče. kje bi mogla preko državnega ali samoupravnega oblastva koga uničiti. Lepa agitacija ie to ter predokus za povečanje samouprav in za svobodo, ki bo vladala v klerikalni državi. Dobro sta vzgo- jila škofa Karlin in Jeglič svoje pristaše v krščanskem delu! Težko nam je razumeti, kako je na slovenskem drevesu mogla vzra-sti taka hudobnost in izprijenost. Uniči, ubij ga s kolom, spravi ga ob službo, ob kruh, udari ga, če ne gre s teboj! To so gesla naših političnih »katoličanov«. In zakaj? Ali je teh 4000 mož kaj slabega storilo? Ali so to slabi gospodarji, škodljivci naroda, ali so to moralno nizko stoječi možje? Ne! Če bodo sto- pili v SLS, bodo jutri »spoštovani katoliški možje« in pa »naše dobro ljudstvo«. Le denuncirajte, »katoliki«, le sovražite in ubijajte, kradite bližnjemu dobro ime, božje pa po nemarnem izgovarjajte, dosegli ste, da smo se pod zastavo kmečke demokracije uedinili! Čim manj se boste držali božjih zapovedi Vi, tem bolj se jih bomo mi in med nami bo vladalo bratstvo in potrpljenje. 43.000 nas je bilo volilo KDK 11. septembra 1927. Da nas bo drugič več, nam dokazuje Vaš strah. Dr. Gregor Žerjav, narodni poslanec. Manifestacije kmečke demokracije v Celju Preko 4000 zborovalcev je na odločno povedalo, da zahteva Hrvatov Celje je doživelo v nedeljo lep dan, ko so tisoči manifestirali na shodu KDK za enakopravnost, svobodo in bratstvo. Ko je dospel zagrebški brzovlak, je oba predsednika KDK Pribičeviča in dr. Mačka ter nekatere druge odlične predstavnike iz Zagreba prisrčno pozdravil bivši župan dr. Hrašovec in mala deklica je obema voditeljema izročila šopke. Kmalu je prispel tudi brzovlak iz Ljubljane, s katerim so dospeli: narodna poslanca dr. Žerjav in Pucelj, podpredsednik SDS Ribnikar, oblastni poslanec inž. Zupančič in precejšnje število ljubljanskih pristašev. Poslanca dr. Pivko in Urek kakor tudi predsednik SDS iz Maribora dr. Li-pold in drugi znani predstavniki organizacij iz mariborske oblasti so že prej prispeli v Celje. Vsem so na kolodvoru zbrane množice priredile prav topel sprejem. Na velikem Krekovem trgu je od poldne dalje neprestano naraščal dohod novih skupin. Najdivnejši je bil prizor, ko je na Krekov trg prispel krasen sprevod iz Savinjske doline. Na iskrih konjičih so se iz Aleksandrove ulice vsipali na trg dvoredi čvrstih kmečkih jezdecev. Za njimi velika skupina kolesarjev, nakar so sledili številni s smrečjem in zastavicami okrašeni dolgi vozovi s skupinami ubrano prepevajočih mož in fantov iz Št. Pavla, Žalca, Braslovč, Polzele, Gomilskega, Orle in Grajske vasi, Trnave ter drugih savinjskih krajev, ki tvorijo močne postojanke KDK. Takoj nato se je začela polniti velika dvorana Celjskega doma, ki jo lahko prištevamo med najlepše in najprostranejše v Sloveniji ter je v kratkih minutah bila napolnjena do zadnjega kotička. Z gromovitim navdušenjem so zbrani tisoči pozdravili v svoji sredini voditelje KDK, ko so s predsednikoma dr. Mačkom in Sveto-zarjem Pribičevičem prispeli v dvorano ter se po sredi podali na oder. la AMERIKA je gosta In trpežna tkanina, izdelana ii najboljšega ameriškega bombaža. Po trikratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. E. SKABERNE, LJUBLJANA nedeljskem shodu KDK v Celju enakopravnost vseh Slovencev, in Srbov na katerega se je z galerije vsulo cvetje. Šele Pd par minutah se je vihar navdušenja polegel, nakar je bivši poslanec dr. Fr. Roblek pozdravil oba predsednika, poslance in zbor. Soglasno je bil za predsednika zbora Izvoljen dr. Kalan, za podpredsednika pa gg. Roblek in Plaskan. Predsednik dr. Ernest Kalan je pozdravil najprej oba predsednika, katerima so zborovalci znova prirejali burne ovacije. Pozdravil je druge navzoče poslance, se spomnil žrtev borbe za enakopravnost pokojnih Stjepana in Pavla Radiča ter dr. Gjure Basarička. Po prisrčnem pozdravu vseh zborovalcev in lepem nagovoru je dr. Kalan podal besedo narodnemu poslanca Ivanu Puclju, ki ga je dvorana navdušeno pozdravila. Izvajal je g. Pucelj med drugim: »Za Siskom je sledilo Celje. Kaj vse Je storil dr. Korošec, da se Se bol| prikupi hegemonistom s tem, da prepreči našo manifestacijo. Slišali smo in čitali, da je »Slovenec« na dan 10. obletnice našega osvobojenja zapisal, da bodo pazno gledali, kdo od javnih nameščencev! bo imel pogum prisostvovati današnjemu zboru. Vi, javni namečenci, pa se niste zbali, vi ste na strani svobodnega naroda. Kakor hoče ves narod na Hrvatskem sva. bodo, tako hočemo tudi mi Slovenci svoboda Na znanem predlogu, ki je na predvečer groznega umora v Narodni skupščini ta zločin že posredno napovedal, je tudi slovensko ime. Ta predlog je podpisal tudi član klerikalnega kluba Vladimir Pušenjak. Nobenega človeka ni v tej stranki, ki bi zahteval obračun. Ko boste šli domov, ne nosite samo naših pozdravov! Treba je delati. Le, če bomo delali, bomo tudi zmagalL Izvajanja poslanca Puclja je množica ponovno prekinjala z odobravanjem in se mu ob zaključku zahvalila z dolgim ploskanjem in vzklikanjetn. Dvorana je zaorila od novih navdušenih vzklikov in novega ploskanja, ko je podal predsednik besedo narodnemu poslancu dr. Žerjava, ki Je med napeto pozornostjo izvajal med drugim: Kaj pričakuje narod od KDK? On pričakuje* da bo zlomila hegemonijo v naši državi. Težko je reči z nekaj besedami, kaj je hegemonija. Lahko bi se reklo, da je hegemonist oni, ki hoče živeti na račun dela drugih. Ne gre tukaj samo za davke, za njihovo izenačenje. Gre za kruh, za zaposlenje, za pravično razdelitev denarja, ki ga izdaja država. Gre za način, kako se 'davki pobirajo. Gre za denar, ki je zbran v Državni hipotekami banki, v Obrtni in Narodni banki, za kmetijske kredite. Povsod tukaj vidimo, kako se državni kredit poklanja samo nekaterim pokrajinam na škodo drugih, f To vse skupaj je hegemonija; njo onemogočiti, je glavna naloga KDK, je glavni cilj revizije usta-j ,ve. Nova ustava naj garantira, da ne bo hegemonije. Ko bo urejena nstava, pa pričakujemo od KDK gospodarskega dela, predvsem za našega kmeta, ki je podlaga naše države, in na tej podlagi za vse druge stanove. Že štiri mesece je na krmilu klerikalna stranka. Ali pa je dr. Korošec kaj prinesel Sloveniji? I AD Je g. Korošec Sloveniji kaj koristil? Mi zaman iščemo sadov njegovega dela. Hotel je razdružiti Slovence in Hrvate. Hrvati pa vedo, da žive tostran Sotle in Kolpe stotisoči, ki čutijo tako kakor oni. V našem velikem boju za enakopravnost }e ogromna večina slovenske duhovščine svoj narod zapustila in šla v nasprotni tabor, tako da služi danes hegemonistom. iVsa besnost režima je naperjena proti naprednemu ljudstvu v Sloveniji. A vse to je minljivo. Naša dva voditelja sta lahko sigurna, da bode slovenski kmečki demokrati vzdržali do zmage, čeprav nas najbolj hudo pritiskajo. S ponovnim odobravanjem so zborovalci že med govorom pokazali, da jim govori dr. Žerjav od srca, ob zaključku pa so mu zopet priredili dolge, tople ovacije.Zatem je povzel besedo predsednik KDK dr. Vladko Maček. Sprejem, ki so mu ga zborovalci priredili, je pokazal, da je napredna Slovenija odprla svoje srce že tudi nasledniku Stjepana Radiča, kakor ga je bila odprla velikemu pokojniku samemu. Z balkona se je vsipalo na hrvatskega voditelja cvetje. Šele po dolgih minutah je prišel dr. Maček do besede. Izvajal je med drugim: Velika borba, ki smo jo započeli, nas je privedla tudi v Celje, v središče štajerske Slovenije. To Je borba vzhoda In zapada, borba kulture in nekulture, to je borba morale in nemorale. Če pa nam je jasno, kakšna je ta naša borba, potem si lahko predstavljamo, kakšno mesto zavzema dr. Korošec, ki se je postavil na stran, na katero ne bi smel ne kot kulturen človek, ne kot sin Slovenije, še manj pa kot duhovnik katoliške cerkve. Neprestano se naglasa, da je vera v nevarnosti. Jaz pa mislim, da bi ti ljudje ne reševali vere niti v primeru, ko bi bila vera stokrat ogrožena. Hrvatsko kmečko ljudstvo že od nekdaj dobro razlikuje vero od politike, cerkev od duhovnika. Dočakali smo to, da je to razliko sprejela tudi hrvatska duhovščina. Na nedavni seji, ki so jo imeli hrvatski duhovniki v Zagrebu, je bija sprejeta resolucija, v kateri je jasno izrečeno, da se je duhovščina postavila na stališče, da jc treba v vero verovati, v politiki pa razsojati. Hrvatski duhovniki so zavzeli stališče, da priznavajo svojim škofom vodstvo v cerkvenih In verskih poslih, da jim pa nikoli ne morejo priznati vodstva v političnih poslih. Vsi, ki smo tu zbrani čutimo, da bije dvanajsta ura za borbo za enakopravnost, a ne za enakopravnost na papirju, marveč za resnično enakopravnost. Ob zakfjučku svojega govora je bil dr. Maček ponovno predmet viharnih ovacij. Niso se še polegle. že so znova zabučale, ko je dal predsednik besedo neustrašnemu borcu za svobodo in enakopravnost Svetozarju Pribičeviču. Tudi njega je obsulo ženstvo z balkona s celim dežjem cvetja, množica pa ga je navdušena pozdravljala s ploskanjem in vzklikanjem, s klobuki in robci. Ko so se ovacije polegle, je Pribičevič izvajal med drugim: V Sloveniji je treba pomniti to, da je g. dr. Korošec glavni krivec, da se mi še vedno moramo boriti proti centralizmu. V onem hipu, ko bi klerikalci zapustili beograjsko skupščino, bi padel centralizem v naši državi Naj z nekolikimi besedami odgovorim tudi na trditve davidovičevskih demokratskih prvakov. Obtožili so nas, samostojne demokrate, da nismo hoteli združitve z demokratsko stranko po volitvah 1927. Res so nam predlagali združitev, niso pa se hoteli odpovedati Vukičeviču. Zato smo se začeli pogajati s pokojnim Radičem, ker smo spoznali, da davidovičevci zahtevajo združitev s SDS samo zato, da preprečijo slogo SDS in radi-čevcev ter da utrde srbijansko hegemonijo. Združitev SDS in davldovičevcev bi pomenila utrditev srbrjanske hegemonije, koalicija radičevcev in SDS pa pomeni rušitev srbi- janske hegemonije ter zmago načela enakosti in enakopravnosti v državi. Radič in jaz sva takoj nato ponudila demokratski stranki, naj bi se vsa demokracija v državi združila. torej ne samo demokratska stranka in SDS, nego vsi demokratični elementi od SDS pa do radičevcev in zemljoradnikov. Vi veste, da so to odklonili. * ' A vfrtj --j• ^'iVOJVJlJ ttž <■'< ■■ '•■ I 1 Ce so davidovičevci pravi .Tugosloveni. naj nam sedaj po desetletnem uničevanju države izročijo svoje dosedanje pozicije in na} svoje Jugoslovenstvo dokažejo s tem, da prepuste vodstvo v državi prečanom. Nobenega dvoma ni o tem, da je nastal po umoru 20. junija v Narodni skupščini nov položaj v naši državj. Že samo ta zločin bi zahteval, da se Narodna skupščina razpusti in izvedejo svobodne volitve. Toda svobodne volitve bi pomenile grob srbijanske hegemonije, smrt centralizma, smrt korupcije. Zato vidite, kako se boje srbijanske stranke svobodnih volitev. In sedaj na koncu nekoliko besed vam Slovencem. Mnogi od vas so bili v Ameriki, kjer so videli, da ima narod s preko 100 milijonov duš le dve veliki stranki in eno manjšo. Naša mala Slovenija ima najmanj deset strank, naš mali jugo-slovenski narod pa razpolaga kar s 25 strankami! Rekord drži samo še Poljska, ki je osrečena z Soteščan: j Maščevanje pravice Povest. (Dalje.) > Kakor bi trenil je zbežala starka z omamnim zeliščem, izginili so tudi pritlikavci, fuč jc pričela pešati, s kraljično sta ostala sama y Šotoru. t »Maruška ni rojena za ljubezen«, ga je rahlo udarila po prstih. »Moje telo mora ostati čisto — tako zahtevata dobri duh in vsa moja rodovina. Nikogar ne morem osrečiti, | moja ljubezen ne sme goreti na tujem ognjišču.« «Ne greši zoper prirodo!« se ji je posmeh-nil. »Človek si kakor mi. ki smo ustvarjeni za sedanjost.« ' ■ »Ubili so mi srce in umorili občutke ...» ■«Kri ni voda in srca ti ne morejo ubiti.® — To izrekši je potegnil iz žepa svileno, z dra-rrulji obšito nogavico, napolnjeno s srebrniki. Vabljivo jo je potresel, zakaj omamiti jo je hotel s prijetnim žvenketom ter ji vzbuditi slast do denarja. Kakor otroku ji je tlesknil z jezikom ter ji položil rejeno nogavico med šumečim rožljanjem v njeno naročje. «To je šele prvo darilo«, ji je zapeljivo pošepnil. •Prvo in morda tudi zadnje...» mu je vrnila denarnico. »Tvoje je srebro, a moja je čast — Maruška se ne prodaja!« Odločni odpor ciganke ga je ponižal in osramotil: še enkrat jo je poželjivo pogledal, na kar je povesil obraz in rekel: »Zbogom, lepa Maruška! Zdrava bodi in nikar me ne pozabi! Daj mi nekaj za spomin iz tvojega| kraljestva!« Zadnjo besedo je izrekel tiho in boječe prav pred odhodom. Množica okrog šotorov se je med tem skoro popolnoma porazgubila. Cigani so za-stražiii prostor; pri vsakem izhodu sta stala dva možaka, oborožena z bodalom in samokresom Tovarnar ni bil strahopetnik. vendar se je tresel ob misli, da sta cigana slišala njegov pogovor s kraljično n da hočeta kaznovati njegovo predrznost. Že je hotel zaviti v stran in preskočiti ograjo, ni pa se mu zdelo varno, zakaj cigana sta ga neprestano opazovala. Takrat ie planil iz šotora pritlikavec in hitel proti njemu. »Počakaj!« ga ie ustavil. ♦Kraljična ti pošilja nekaj za spomin — skrivnostno zrcalo, ki ti bo nekoč pokazalo morilca in pa svetinjo ti poklanja s skrivnostnim grbom. Prepojena je z blagoslovom velikega duha. ki te bo čuval do konca življenja. Priporoči se mu. zakaj on je tvoj najboljši prijatelj. , »Hvala!« se mu je priklonil za dragoceno darilo. »Tudi jaz sem ji namenil spomin, dokaz hvaležnosti in spoštovanja. Polagam ji ga pred noge na čarodejnem prestolu.« — Potegnil je iz žepa rejeno nogavico, katero mu je velikodušno izročil »Maruška ne sprejme darila«, ga je zavrnil. »Vzemi ga ti kot prispevek k rodbinskemu zakladu.« Cigan ie poskočil od veselja, vrgel se je predeni ter mu je pričel prepevati slavo-speve. »Dovoli mi. naj odidem«, se mu je izvijal, naveličan njegovega spakovanja. »Pojdi v miru. varovanec velikega duha, nič žalega se ti ne bo zgodilo!« Palaron ie pogledal okros šotorov, da bi našel Martino, a nikjer ni bilo že več človeka. tako dolgo se je zamudil pri lepi Maruški v šotoru prerokovanja. Počasi je odšel proti mestnemu gaiu. kjer se je soustil na klopico, kamor ie sijala polna luna. Opazoval ie kraljičino darilo — navadno zrealo. v katerem ni videi drugega kakor svoi obraz: v svetinjo pa je bilo vtisnjeno: na eni strani trnjev venec z bodalom in na drugi mrtvaška glava. 13. Vzlic izborni postrežbi se je Mavzar v Palaronovi palači silno dolgočasil. Bival je v imenitnem stanovanju i kar je poželel, r^t je bilo na razpolago, vendar ga je trla samota — pogrešal je tovariše in pa Olgo. svojo zaročenko. Večkrat je hotel oditi, toda Palaron ga je šiloma pridržal, češ, da se še ni popolnoma pozdravil. Nekega dneva pa se ni dal več odvrniti. »Zdaj mi ne branite, sicer bom pobegnil«, se je pripravil na odhod. »Pa pojdi, prijatelj!« se mu ni upal več ugovarjati. »Poiščite pa me ob vsaki potrebi, nikar se ne sramujte! Morda še ne veste, kolika je moja moč in veljava, pa tudi bogastvo! Ohranite me v najboljšem spominu; verujte, da ostanem vaš dolžnik, ker ste mi oteli najdražje, kar imam na svetu — življenje.* 42 strankami. Potrebno nam ie, da družimo svoje sile. Prvi začetek je KDK. ... : .„ 3 težek poraz so pa doživeli klerikalci, ki so dobili po vsej Bosni in Hercegovini skupno komaj 24 odbornikov. To pomeni, da so klerikalci v tej pokrajini docela propadli. Zanimiv dogodek zadnjih dni je zborovanie duhovnikov zagrebške nad-škofije, združenih v društvu »Uzajamnost*, SUKNO iz največjih če'kih in angleških tovarn, zanesljivo in trpeino blago v veliki izbiri in zmernih cenah pri A. E. SKABERNH, LJUBLJANA Verjetnejše bo pač, da so ga začeli radikali pol malem odrivati, zaradi česar išče dr. Korošec primernega izhoda, da ne bi v usodnem trenutku njegova blamaža bila prevelika. Kmetje brez denarja Dolnja Lendava, 26. oktobra. Nikdar še ni bilo takega pomanjkanja denarja kakor zadnji dve leti, posebno letos. Lahko se reče, da kmet marsikje nima denarja niti za sol in druge take nujno potrebne reči. Videti je, kako ljudje ne kupujejo blaga v trgovinah za denar, nego prineso rž, pšenico, fižol, celo krompir in sploh razne pridelke, ki jih zamenjajo za trgovinsko blago. Seveda se bodo posledice tega pokazale pomladi, ko bo primanjkovalo živeža. Kje je vzrok pomanjkanju denarja? Vzrok 90 deloma razne prirodne nesreče, ki zadnja leta neusmiljeno tepo kmeta. Drugi, še večji vzrok pa je nesrečna gospodarska politika, ki jo rodijo r Beograda b pomočjo slovenskih klerikalcev. Predvsem je naš kmet tepen pri trgovini z živinoi, ki se večinoma izvaža v sosedne država, zlast' " Avstrijo. Visoka carina onemogoča višje cene in kmet ne more prodali svoje širine malo dražje, da bi čutil prirastek pri gospodarstvu. Sploh, pravijo kmetje, se živine več ne izplača rediti. Trgovinska pogodba, ki se je sklenila z Avstrijo, grozi popolnoma gospodarsko uničiti vse Prek« murje. Vse reči, ki jih kmetje prodajajo, so po-ceni, a predmeti, ki jih mora kmet kupovati, s« dragi, osobito razni monopolski predmeti. Vsem« temu pa moramo iskati vzroka na najvišjem d» stu, pri vladi. Lahko se reče, da sedanja vlada vodi pravo protikmečko politiko, in to čuti kmet v prav obilni meri na svojem gospodarstvu, ki od dne do dne propada. Strašno zlo je za našega kmeta, da ne more dobiti posojila po nizkih obrestih. Pomanjkanje denarja pa izrabljajo židovske posojilnice, ki dajejo denar brez porokov in na takojšnjo vknjižbo , kmetom po neverjetno visokih obrestih. V okvirju te KDK pa Je treba izvesti napredno fronto v Sloveniji. SPREJETA RESOLUCIJA. Enako viharno kakor ob svojem nastopu je bil Pribičevič pozdravljen tudi ob zaključku svojega govora. Ko je prišel zopet do besede predsednik dr. Kalan, se je iskreno zahvalil govornikom in prečital kratko resolucijo. Sprejeta je bila s splošnim odobravanjem in se glasi: ManifestaciJskI shod v Celju dne 28. oktobra 1928. 1.) izreka vodstvu KDK popolno zaupanje in zahvalo ter ga poziva, naj nadaljuje odločno borbo proti sedanjemu režimu za ustvarjenje velikih ciljev enakopravnosti vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev; 2.) najodločneje protestira proti nameri vlade, ki hoče z milijardnimi posojili obremeniti državo, ter izjavlja, da teh posojil ne bo smatral za obvezne. Po sprejetju resolucije je predsednik zaključil shod. Zopet so se ponovile ovacije KDK in njenim voditeljem in le polagoma se je praznila velika dvorana. Množica je vztrajala v njej kljub neznosni vročini do zadnjega z občudovanja vredno požrtvovalnostjo in discipliniranostjo. Politični pregled V nedeljo so se vršile po vsej Bosni in Hercegovini občinske volitve, ki so prinesle KDK velik napredek napram zadnjim skupščinskim volitvam. Zlasti veliki uspehi so bili doseženi v Hercegovini. Radikali so pri teh volitvah utrpeli precejšnji padec kljub temu, da so se v veliki meri posluževali orožništva, policije in političnega oblastva. Posebno na katerem je bila sklenjena objava posebne izjave glede na splošen politični položaj v državi. Ta izjava je bila objavljena te dni in priča, da je hrvatska duhovščina odločena vztrajati za pravične zahteve zvesto ob strani hrvatskega naroda. Med drugim pravi izjava: »Hrvatska duhovščina z živim zanimanjem spremlja sedanjo pravično borbo za svobodo in neodvisnost celokupnega hrvatskega naroda in vsakodnevno vneto prosi Boga, da bi narod v tej svoji pravični borbi vztrajal do konca in dosegel zaželjeni uspeh.» To naj bi si zapisala v uho naša slovenska duhovščina, ki se zaradi slepe strankarske zagrizenosti udinja hege-monistom in nastopa proti onim, ki se boTe za enakopravnost. Omembe je vredno dejstvo, da hrvatska duhovščina prosi Boga, da bi naši borci za enakopravnost dosegli uspeha, dočim pač naša duhovščina očividno moli za vladinovce. Savčičeva akcija za sporazum med vladinovci in KDK, o čemer smo že pisali, ni mogla imeti uspeha, ker se KDK ne more družiti in niti ne pogajati s hegemonisti, katerih pogrešena politika je posredno zakrivila 20. junij. Savčiču se je te dni resno svetovalo, naj opusti nadaljnja brezkoristna prizadevanja za sporazum. Po beograjskem časopisju se porajajo zadnje dni senzacionalne vesti, ki napovedujejo umik dr. Korošca. Govori in piše se marsikaj, tako na primer, da dr. Korošec ne mara stopiti v resno borbo s KDK. Mavzar se mu je zahvalil in priporočil njegovi naklonjenosti. Naveličal se je neprestanega hvalisanja, žal mu je bilo. ker se že ni prej otresel vsiljivega dobrotnika, ki mu je podaljšal hrepenenje po zaročenki. Prišel je strežnik s kovčegom, napolnjenim z obleko, s perilom in z raznimi darili. Postavil ga je pred odhajajočega mladeniča, kakor mu je bilo naročeno. »Vzemite za plačilo!* mu je namignil da-režljivec. «To malenkost vam poklanjava — jaz in gospa Martina. Pa kmalu se zopet oglasite!« Milan je odhitel s kovčegom po najbližji ulici v svoje stanovanje, tu ga je odložil, zakaj več se ni mogel ustavljati hrepenenju po svoji zaročenki. «Oh, kako dolgo se že nisva videla!« jo je pozdravil in pobožal po nežnem obrazu. «Pa toilko časa si se zamudil!« mu je očitala. «Povej mi, kaj se ti je pripetilo?* «Pozneje, Olgica, pozneje. — Kaj pa teta? Pisala si mi, da je nevarno obolela.* »Teta je ozdravela. Kakor jo je nagloma napadlo, tako ji je zopet odleglo.* Medtem je vstopila Gogarica, ki pa se je hotela takoj vrniti, toda Milan jo je prijel za roko ter jo je prijazno nagovoril. Starka mu je v odgovor nekaj zamrmrala. na kar ga je z osornim pogledom premerila od nog do glave. Še nikdar ga ni videla tako imenitno oblečenega, vsa njegova obleka je bila prepojena s prijetno vonjavo. «Veseli me. da ste srečno preboleli*, je prišel do besede. «Kakor vidim, vam je bolezen celo koristila, ne pa škodovala.* «Slana ne ožge plevela... To bi že moral vedeti iz svoje izkušnje ...» «Že zopet stara pesem!* se mu je mahoma skalilo veselje. «Teta, nisem vas hotel žaliti!* «Ali misliš, da te bom božala z rokavicami?* je nenadoma zagrmela. «RekIa sem ti že. da se oprimi poštenega dela. ali pa se več ne prikaži pred moje obličje. Tudi Olga se ne bo več ukvarjala s tabo za mojim hrbtom.* Starka je zardela od togote, da se ji je kar kadilo z obraza. Izzivalno je uprla roki v bok in čakala, kaj ji bo odgovoril. Milan ni bil pripravljen na jezični spopad, niti od daleč ni pričakoval, da mu bo teta pokazala vrata. Molče se je obrnil in pomolil desnico Olgi, ki se je stisnila v kot in bridko ihtela. »Zbogom, dragica!* ji je pošepnil. «Ostani ml zvesta in ne jokaj, zakaj po vsakem viharju posije solnce. Časi se vedno spreminjajo in večno ni nobeno trpljenje!* »Zapeljivec!* je Gogarica godrnjala. »Kako mamljivo zna govoriti!* «Na svidenje, teta!* ji je.zaklical. na kar je odšel in zaloputnil vrata. Dekle se je sesedla na klop, obraz si je zakrila s predpasnikom ter je glasno za-plakala. «Ne tuli za ničvrednikom!* je zarohnela. «Ali hočeš tudi ti za njim v pogubo? Poglej ga, kako je bil našemljen in dišal je kakor lekarna! Tak človek je rojen za pogubo, dobro si zapomni!* «Oh! Ia vendar ga ljubim!* se je zvijala ter si ruvala lase. «Vem, da brez njega ne bom mogla živeti.* «V delu si poišči razvedrila, sicer boš bridko obžalovala svojo neumnost.* »Nikoli ga ne bom mogla pozabiti ...v «Otresi se ga pravočasno, šiloma ga vrzi med staro šaro. Ako se že hočeš omožiti, ti nazadnje ne morem braniti; vzemi pa čevljarja Tineta, da boš preskrbljena na stara leta.* «Ako ne vzamem Milana, se sploh ne Kom nikoli poročila ...» «No, pa s Tinetom se tudi poznata, ne boš mi utajila.* »Seveda se poznava, a to je Še premalo za poroko.* »Navadi se ga, potepina pa pozabi. Videla boš, da bo prav in da sem ti dobro želela.* »Nikoli, teta! Obljubila sem mu —» dala sem mu častno besedo.* \ »Kakor hočeš. Kadar se ti bo povračevaltf, vzemi za pokoro in vedi, da me nisi p(H slušala.* »Kaj pa, če se bo Milan poboljšal In lcrenll na pravo pot? Sicer pa mu ne morete kaj posebnega očitati.* jj »Druži se z ljudmi, ki mu zastrupljala ljubezen do domovine ...» Mladenka je preslišala očitek, s fresoč« roko je odprla okno in gledala po poti, po kateri je odšel njen zaročenec. Takrat je bil že daleč za ovinkom, hitel je v mesto s skle< pom, da si poišče pošteno delo. j „ {Dalje prjfiJU Ce pa kmet ne zmore niti obresti, se lepega dne znajde pred strašnim . s, ' položajem: vse bo prodano! In koliko je primerov, da so dobri gospodarji danes brez posestev 1 Tu moramo pred vsem pokazati na posojilnico (staro kaso) v Dolnji Lendavi, ki je dajala ljudem posojilo po 36 %, potem po 24 % in sedaj po 18 %, deloma še po 20 %. Jasno je, da ni baš malo ljudi, ki so postali žrtve takih nečuvenih obresti. Toda drugje ni dobiti denarja. To je res žalostno in nujno bi bilo potrebno, da se take obresti onemogočajo. Kar je klerikalnih posojilnic, pa dajejo posojila le svojim pristašem, a tudi niso v stanju dajati velika posojila. Pomanjkanje denarja na kmetih in s tem propadanje kmetskih gospodarstev je že tako očitno, da se človek v resnici čudi, zakaj se zastopniki ljudstva ne brigajo za to perečo zadevo. Zakaj se ne sgane vlada, ki ji načeljuje g. dr. Ktfrošcc, ki včasih pogleda tudi v Prekmurje? Kmetu je treba dati posojilo, če že ne brezobrestno, pa vsaj po zelo nizkih obrestih, da se gospodarsko opomore in se obvaruje pred odiranjem. 1 Kredit za kmetijske zadruge je določen tudi za razdolžitev kmetov, se je nekaj govorilo v Beogradu. Toda resnica je: kdor je bliže peči, bolj ee greje, in kdor je bliže Beogradu, več dobi. Ves denar le v Beograd, v Srbijo, našemu kmetu pa nalagajo visoke davke. Seveda je s kmetijskimi krediti prav tako kakor pri Obrtni banki: srbi-janski obrtniki dobe 49 milijonov dinarjev, slovenski pa četrt milijona! Taka je enakost pod kleroradikalsko vlado. GORNJI LOGATEC. Dne 1. novembra ob V28. zvečer se bo ponovila v Sokolskem domu znana žaloigra ' ■ ' . Sadje bi nam lahko veliko več vrglo, ako bi mu posvetili potrebno pa7njo in p a ne bi tako zanemarjali, kakor je pri nas navada. Vsaj potrebuje sadno drevje ravnotako gnoja in dobre nege kakor druge rastline. Pri nas se na to stran veliko premalo stori in zato so naše letine tudi tako redke in pomanjkljive. Nobena stvar na kmetih ni tako zanemarjena kakor je sadDO drevje in kakor so gnojišča. Pri sadnem drevju pričakujemo vse od letine, kakor da bi gnojenje in druga strežba ne imeli nobenega vpliva na njegovo rodovitost, na njegove rast in zdravje. Ce vidimo, da nam sadiK- drevje v rodovitosti zaostaja, če nima nobene prave rasti, če postaja skorja starikava, če ga napadajo razni lišaji, potem je to dosti očiten dokaz, da se slabo počuti in da mu manjka življenskih moči. Takemu drevju je treba pomagati ip gnojiti. Ce zahtevamo od sadnega drevja redne rodovitosti, — in to moramo — potem mu je treba tudi redno gnojiti. Po vsaki dobri letini mu je treba posebno dobro gnojiti, da se zopet opomore in pride do novih moči. Z vsako dobro letino se namreč zemlja izmolze. !A. S. Puškin — G. Strniša: Razbojnik Dubrovski (Dalje) »Pozdravljena, pozdravljena Nana*, je ponavljal in pritiskal dobro starko na srce. »Kaj pa oče? Kje je, kakšen je?* Ta trenutek je vstopil starec visoke rasti, ki je s težavo vlekel noge za seboj; bil je Jbled, oblečen v nočno haljo in čepico. »Kje je Vladko?* je vprašal s slabotnim glasom in že je Vladimir Iskreno objel svojega očeta. Veselje je bolnika vidno pretreslo; oslabel je, noge so odpovedale in pal bi bil, če bi ga sin ne podpiral. | »Zakaj si vstal iz postelje*, ga je karala [(Jegorovna. Starca so odnesli v spalnico: mož | se je trudil, da bi z Vladkom govoril, pa so !se mu misli v glavi kar mešale in govoril je jbrez zveze besed. Utihnil je in zaspal. Vladi-jmira je njegovo stanje porazilo. Uredil si je |yse v očetovi spalnici in prosil, naj ga puste j samega z njim. Domačini so se poizgubili in i se vsi spravili nad Grišo, vlekli so ga v po-selsko sobo, kjer so ga po domače nasitili z ^ivso dobrodušnostjo ter ga utrudili s samimi ^vprašanji in pozdravi. IV. poglavje. • Po preteku par dni od svojega prihoda se Je Vladimir Dubrovski hotel poprijeti cele izadeve, pa njegov oče ni bil v stanu, dati mu potrebna pojasnila; Andrej Gavrilovič sam je bil pa brez vsakega zastopnika. Ko je J^ladimir pregledoval papirje, je našel samo ' '"S/ prvo pismo sodnega priseanika in koncept odgovora nanj. Iz tega si ni mogel predočiti jasne slike o spornem vprašanju; ker se je zanašal na pravico v tej zadevi, je sklenil čakati. Med tem se je zdravje Andreja Gavrilo-viča dnevno slabšalo. Vladimir je predvideval njegov skorajšnji konec in se sploh ni odstranil od postelje starca, ki je postal popolnoma otrečii. " Ta čas je sodni rok potekel; vzklika ni vložil nihče in Kistenevka je pripadla Troje-kurovu. Priklanjajoč se in pozdravljajoč se je javil Sabaškin in prosil Trojekurova, naj mu sporoči, kdaj bo blagovolil zasesti novodnb-ljeno posestvo in če ga bo zvedel sam ali v to koga pooblastil. Kirila Petrovič je bil v zadregi. Po svoji naravi ni bil lakomnik in le želja po maščevanju ga je pripravila tako daleč; mučila °a je vest. Vedel je. v knkšuetn stanju se nahaja rjegov nasprotnik, stari variš njegove mladosti, in sv™'e zrnate ni bil vesel. Grdo je pogledal Sabaškina, iskajoč vzrok, kako bi se ga odkrižal. Ker pa vzroka trenutno ni našel, je Sabaškina nahrulil: »Izgini! To je moja stvar!* Ukazal je zapreči lahko kočijo in se toplo , oblekel. Bilo je koncem septembra. Nato se je popeljal iz dvora, sam vodeč konja. Skoro je zagledal dom Andreja Gavrilo-viča. Dušo so mu napolnila nasprotujoča si čuvstva, maščevalno zadoščenje in oblastnost sta zagluševala v njem plemenitejše čute, ki so pa naposled vendarle zmagali. Sklenil je, pomiriti se s starim sosedom, izbrisati vse sledove prepira in mu vrniti njegovo lastnino. Ko si je tako potolaži! dušo s samimi blagimi nameni, se je spustil v dir proti vrtu svojega soseda in zapeljal naravnost na njegov dvorec. Ta čas je sede! bolnik v spalnici pri oknu. Spoznal je Kirilo Petroviča in na obrazu se mu je pojavil izraz nenavadnega nemira: običajno bledoto je zamenjala temna rdečica, oči so se mu zasvetile, a iz ust so mu prihajali nerazumljivi glasovi. Sin, sedeč pri njem, pregledujoč gospodarske knjige, se je rrestrašil. Bolnik je kazal s prstom na dvor z izrazom strahu in sovraštva. Ta hip se je začul glas in .težki koraki Je^omvne. »Gospod, gospod. Kirila Petrovič je prišel. Kirila Petrovič je zunaj!* Takoj nato je vzdihnila: «Moj Bog, kaj je vendar, kaj se je zgodilo?* Starec je skušal dvigniti robove svoje halje in vstati, vzpel se je in pal nazaj ter obležal brez zavesti. Tudi dihal ni več. zadela ga ie kap. »Hitro, hitro v mesto po zdravnika!* je kričal Vladimir. »Kirila Petrovič vas vpraša ...» je dejal vstopivši sluga. Vladimir ga je divje pogledal: «Reci Kirili Petroviču, naj kmalu izgine, sicer ga dam vreči iz dvora! Hajdi!* Sluga je veselo hitel izpolnit ukaz svojega gospodarja. Jegorovna je vila roke: »Batjuška ti naš,» je rekla s cvilečim glasom,* svojo glavo po-gubrš! Kirila Petrovič nas bo požrl!* »Molči, Nana*. je dejal srdito Vladimir. Pošlji takoj Antona v mesto po zdravnika!* Jegorovna je odšla. V predsobi ni bilo nikogar; vsi so hiteli na dvor gledat Kirilo Petroviča. Prišedši venkaj so čuli odgovor, ki ga je prinesel sluga v imenu svojega mla- Pri sadnem drevju je posebno tudi na to gledati, da mu ne manjka apna v zemlji, kajti apno igra zelo važno ulogo pri prehrani in večji rodo-vitosti drevja. Pri nas se na to dosedaj ni pazilo, dasi je ugodni učinek apna na rodovitost in sploh na zboljšanje zemlje znan. Prav sedaj v jeseni imamo lepo priliko, da storimo kaj več za naše sadne vrtove in jim pomagamo z gnojenjem. V ta namen je porabiti pred vsem razna domača gnojila, ki so najcenejša in najbolj izdatna. Hlevski gnoj, gnojnica, kompost, vse to so dobra gnojila za naše sadno drevje. Če manjka teh gnojil, se moramo zateči k umetnim gnojilom, sedaj jeseni k Tomasovi žlindri in kalijevi soli, zgodaj spomladi pa z apnenim dušikom. Po sadnih vrtovih, kjer raste trava pod drevjem, je gnojenje potrebno tudi zaradi trave, ki rabi sama mnogo živeža, ako naj daje bogate košnje. Z gnojenjem sadnih vrtov ustrezamo torej na dve strani, zlasti pa sebi, ki imamo glavno korist od tega. Zapomnimo si, da daje le skrbno gojeno drevje lepe pridelke in da ima vsako polovičarsko delo le polovičarske uspehe za seboj. Tudi pri sadnem drevju velja pregovor: Brez dela ni jela. SUHO KRMLJENJE MOLZNIH KRAV. f Molzna krava potrebuje tudi pri suhem krmljenju tečne klaje in skrbne strežbe. Predvsem je važno, da skrbimo za krmila, ki so dosti tečna. Zavisno je to z ene strani od krmskih pridelkov, ki so nam na razpolago, z druge strani pa od tega, kako gre mleko v denar. Čim laže ga oddajamo in čim boljšo ceno ima, tem več dobrega bomo lahko nudili molzni govedi, da bo več molzla. V takih razmerah posegamo tudi po močnih krmilih, ki jih moramo kupovati. Glavno je, da se nam izlpačajo. V nasprotnem primeru pa, če manjka prilike za ugodno oddajo mleka in če so tudi vse drage razmere manj ugodne za mlekarstvo, se bomo omejevali le na domača krmila, ki morajo biti pa tudi dosti tečna in zdrava, da nam živali uspevajo in da prinašajo primerne koristi. Pomisliti moramo, da potrebuje krava sploh tečne krme z ozirom na to, da jo uporablja na tri strani, in sicer prvič za ohranitev Bvoje telesnosti, t. j. za vzdrževanje svoje telesne teže, drugič za proizvajanje mleka in tretjič za razvoj svojega sadu. Zato tudi vidimo, da je živinoreja povsod tam slaba, kjer je kravjereja zanemarjena in polovičarska. Kakor je v poletnem času dobra paša najboljša krma za molzno goved, tako sta v zimskem času dobro seno in otava najbolj prikladna klaja za te živali Srečni so kraji, kjer pridelujejo dosti take krme. Pri nas je po navadi manjka, tako, da si moramo pomagati z različno slamo. Poleg dobrega sena lahko pokladamo do tretjine dobre slame, poleg tečnejše detelje tudi nekaj več, tudi dobro polovico. Seveda je prav in dobro, če manj redilna krmila popravljamo s tečnimi otrobi, oljnimi tropinami, kakcr hitro vidimo, da se nam vse to dobro izplača. Ker nam suha krma ne daje takega užitka kakor sočna paša in sploh sočna krma, zato ravnajo živinorejci prav pametno, če pokladajo molznim kravam v zimskem času sočno peso in drugo korenstvo, ki prav ugodno vpliva ne samo na zdravstveno stanje, ampak tudi na večjo mlečnost V krajih z razvitim mlekarstvom pokladajo sploh peso molznim kravam, da dobe več mleka. Tudi pri nas se moramo nagibati k pokladanju sočne pese, da bomo dosegli v času suhega krmljenja več uspeha z rejo molznih krav. Važno vlogo igrata pri suhem krmljenju tudi klajno apno in sol, ki se imata po potrebi pokladati. Tedenski tržni pregled ŽITO. Položaj na domačih tržiščih se je precej ustalit Le Amerika pokazuje zopet malo čvrstejše razpoloženje zlasti za turščico, ki je letos vobče zelo draga. Na ljubljanski blagovni borzi so ostale cene nespremenjene. ŽIVINA. Kljub temu, da so se zaradi grozečega pomanjkanja krme obetale zelo nizke cene, se vendar, hvala Bogu, to ni zgodilo v prehudi meri, ker pomanjkanje krme obstoja le mestoma. Cene napram prejšnjemu tednu v glavnem brez sprememb. HMELJ. Na žateškem hmeljskem trgu je bil promet pretekle dni precej živahen. Pri stalnih ŽENINI IN NEVESTE kadar kupujete balo, oglejte si bogato zalogo vseh vrst manufakturnega, volnenega, irilenega, platnenega blaga pri znani trrdki A. R. SKABERNE, LJUBLJANA cenah so komisijonarji nakupili večje partije na deželi kakor tudi v Zatcu samem. Za prvovrstno blago se je plačevalo 2000 do 2100 Kč za 50 kg, za dobro srednje blago 1900 do 2000 Kč, za srednje 1800 do 1900 Kč in za slabo 1700 do 1800 Kč. Inozemski hmelj se je v manjših partijah trgoval po 650 do 1100 Kč za 50 kg (2190 do 37 20 Din za kilogram). Položaj na savinjskem trgu se zopet malo boljša in se prav lepo blago plača no 30 Din za kilogram. Sejmi 2. novembra: Jesenice pri Krškem (1° za blago), Cerknica pri Logatcu, Mirna, Vitanje. 3. novembra: Pišece, Zagorje pri Litiji, Dravograd. 5. novembra: Kranj, St: Jernej pri Krškem, Višnja gora, Beltinci, Rečica ob Savinji (le za blago), Konjice, Lisično (Pilštanj). j 6. novembra: Brežice, Sv. Lenart pri Brežicah^ i Mengeš, Velike Lašče, Vrhnika, Jesenice n«' Gorenjskem, Nova cerkev, Križevci pri Ljutomeru. 8. novembra: Ljutomer (za živino). 10. novembra: Puconct Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah: - ■/ 1 dolar za 56 40 do 56 60 Din; 31.oktobra pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799 64 do 802 G4 dinarja; 100 nemških mark za 1355 50 do 1358 50 Din; 100 italijanskih lir za 297 19 do 29919 Din; 1 dolar za 5675 do 56 95 Din; 100 francoskih frankov za 22147 do 223 47 dinarja; 100 češkoslovaških kron za 16837 do 169-17 dinarja. Protistrup. . Sodnik: Jaka: (Iz . Je enokrilnik z enim motorjem, tipa Junkers. V kabini je prostora za štiri potnike. Z letalom se je vozil samo en potnik, Dunajčan g. Dub, ki je vstopil v Gradcu, kjer je letalo startalo ob pol 12. dopoldne. Običajna zračna proga teče v bližini Celovca. Zaradi velike megle pa je b?lo letalo danes ubralo pot čez Slovenijo. Od Ljubljane dalje je megla tako ovirala polet, da je moralo končno v Cerknici pristati. Polnik Dub se je odpeljal z vozom na Rakek in nato z brzovlakom proti Rimu, pilot Vincenzo Burratini pa je moral z letalom prenočiti v Cerknici. Pilotira od leta 1913. in je po izjavi g. Duba, ki se je z njim že parkrat vozil, prav zanesljiv v svoji službi. K gladkemu pristanku letala ie precej pripomogel narednik-pilot Jeranče, službujoč pri letalskem polku v Novem Sadu, a se sedaj nah?ja v Cerknici na dopustu. Čim je uvidel, da je letalo zaradi megle v st»ski in išče primernega prostora za pristanek, je narednik sredi polja zakuril ogenj, da se je dvignil dim. Obenem je dajal potrebna znamenja, ki jih je pilot opazil in nato takoj brez nesreče pristal. * Posledice trgovinske pogodbe z Avstrijo. »Domovina* je že pisala, da je pri pogodbi z Avstrijo silno prizadeta Slovenija, pred vsem pa Prekmurje. Avstrija je država, v katero se je izvozilo največ raznovrstne živine iz Prekmurja. Pri trgovinski pogodbi pa se je carina na vse vrste živine tako zvišala, da je nastal popoln zastoj v trgovini z živino. Zadnji sejmi po Prekmurju so dovolj popolnoma potvorjeno. Mislijo si: »Ljudje so sedaj i jasno pokazali posledice te pogodbe; prodalo se ni že pozabili na resnično stanje dogodkov in je zato' skoro nič. Ker je pa letos živinske krme. posebno čas, da zavijemo po svoje. Morda nam bo kdo ver- sena, malo in kmetje ne bodo mogli čez zimo imeti jel!* Tako pravijo čisto odkrito, da veliki vodja vse živine, so prisiljeni, to prodajati po ceni. kak^r hrvatskega naroda ni bil pri zdravi pameti, da bi jim kdo plača. Vse Prekmurje je gospodarsko silno ga morali izključiti iz parlamenta, da so umora krivi radičevci in demokrati. Na to pa zopet čisto klerikalno-hinavsko zavijejo oči, češ, da so oni nedolžni in da obžalujejo . . . Pravijo pa tudi v svojem lističu: »To kričanje in razbijanje radičev-skih in demokratskih poslancev v parlamentu je prišlo že tako daleč, da je bilo že nemogoče vsako delo v parlamentu. Vlada si že ni znala kako pomagati.* Skoro bi klerikalni listifr nehote povedal resnico. Narod sam itak prav dobro ve, kaj je resnica, zato tudi klerikalcem ne verjame ničesar več. ♦ Nagrajeni sadni razstavljalci. V sredo 24. oktobra so na Dolu pri Hrastniku razdelili nagTade razstavljalcem najlepšega sadja ob priliki sadne razstave. Izmed 58 razstavljalcev je bilo 27 nagrajenih v skupni vrednosti 2800 Din. Odbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva se iskreno zahvaljuje občinskemu uradu, okrajnemu zastopu ter ravnateljstvom kemične tovarne, premogokopa in steklarne kakor tudi g. višjemu sadjarskemu nadzorniku M. Humeku ter g. Jezerniku, ki so s prispevki omogočili, da je razstava v tako obilni meri zadostila svojemu namenu. * Otvoritev novega Kokrskega mosta. Gradbena dela pri novem železobetonskem mostu državne jezerske ceste čez Kokro med Kranjem in Frimskovem je gradbeno podjetje »Slograd* te dni dokončalo. Za javni promet se je otvoril most že v sredo 31. oktobra popoldne. • Pristanek inozemskega letala zaradi goste megle. Te dni popoldne so v Cerknici začuli v zraku brnenje motorja. Visoko nad pokrajino je letel aeroplan. Ko so gledalci že menili, da ga bodo zakrili oblaki, se je letalo obrnilo in letelo prizadeto, s to pogodbo, zaradi česar je med ljudstvom veliko razburjenje. Mnogi pa ne vedo. da se za ta »dar* imajo zahvaliti klerikalno-radikalski vladi in še posebej prekmurskima poslancema, ki tako skrbita za Prekmurje. * Svečan sprejem kardinala drja. H Ion de v Ljubljani. Te dni je prispel v Ljubljano na svoji poti v Rim visok cerkveni knez, primas Poljske, kardinal dr. Avgust Hlond. Kardinal, ki je že večkrat posetil Ljubljano, je znan kot velik prijatelj Slovencev. Na glavnem kolodvoru se je vršil svečan sprejem, ki so s« ga udeležili cerkveni, civilni in vojaški dostojanstveniki. Ob prihodu vlaka je prvi pozdravil visokega gosta knezoškof, nakar so mu bili predstavljeni poveljnik dravske divizije, veliki župan, zastopnik oblastnega odbora ter prisotni duhovniki. V imenu mesta je kardinalu voščil prijetno bivanie v Ljubljani župan dr. Dinko Puc. • Duhovnik ukradel menihovo sliko. Zagrebška zadeva s ponarejanjem dolarskih čekov je hrvatskim klerikalcem, kolikor jih je, popolnoma zmešala glave. Ko je neki zagrebški dnevnik prinesel veliko fotografijo glavnega krivca, bivšega patra in orlovskega organizatorja Frana Markoviča, jo je neki trgovec v Aleksandrovem na Krku izrezal z vsem opisom njegovega življenja in delovanja. Na list je nato prilepil kolek za 20 par, dal vse skupaj v okvir in obesil na vrata svoje trgovine. Radovedneži so drli skupaj in komedija se je začela. Nekemu tamkajšnjemu duhovniku nikakor ni šlo v glavo, da se drznejo «Boš kdaj prišel na moj grob —> In spet samo: In sem zajokal in pokleknil prednjo. Taka polečina me je obšla, da bi umrl. — i Tisto leto, ko so zapeli božični zvonovi, je tugasnilo njeno oko. In jaz sem ostal... j. Tu sem in blodim po svetu, f In leto za letom, ko se bliža dan, vseh mrtvih jdan, me vleče spomin k njej. t <0, mati, moja ljuba, edina, glej, spominjam se te, mislim nate. Vekomaj boš živa v mojem srcu... Res ne morem na tvoj grob, da bi tam zrahljal zemljo, ki te krije, toda v svojega srca globini sem prižgal svetlo luč — tebi v spomin. Prižgal sem jo v nedolžnih srcih svoje dece, ki misli nate kakor na svetnico-mučenico, nate, na mojo zlato mater. Mrtvečevo plačilo (Pripovedka.) V začetku meseca noVembra imamo Kristjani navado, da osnažimo in okrasimo 8 cvetjem gro bove svojih pokojnikov. Na dan Vseh svetnikov in prihodnjega dne opravijo duhovniki svoje mrtvaške molitve in verniki prižgejo svečice ter molijo pri pokojnih svojcih. Mnogo let je že poteklo, odkar so tudi v Za-hribu v tem času popravljali in krasili gTobove. Med drugimi je tudi Grmarjev Nejče popravljal groba mamice in očeta. Malo pred večerom je bil gotov; že je mislil oditi domov, pa je obstal ob zapučenem grobu, ki se je nahajal prav poleg grobov staršev. Z napisa, ki je bil na zarjavelem železnem križu, ni mogel razvideti, kdo tam počiva, zakaj več nego polovica črk je že izginila. Nejče se odloči, da bo malo popravil tudi ta trrob. Naslednjega dne je tudi na tem zapuščenem grobu prižigal svečke. Bilo je na večer tistega dne. Takoj, ko je Nejče zaspal, se mu je v sanjah prikazal siv starček in mu pravil: i »Prišel sem se ti lepo zahvalit, ker si tako pri-| jazno popravil moj zapuščeni grob. Vedi, že nad i dvajset let se mo ni nihče spomnil. Bil sem bogat, inoji sorodniki so ob moji smrti hitro pograbili moje imetje in mene kmalu pozabili. Povem ti pa, da sem zakopal še en lonec cekinov pod trivršno smreko ob križpotju izven vasi. Vsemi si to za plačilo!* Ker Nejče ni verjel tem sanjam, se mu je prihodnjo noč iznova prikazal starec in mu dejal: »Zakaj me ne slušaš?* Šele nato se je Nejče podal na določoni kraj in začel kopati. No, in kmalu je zadel ob lonec, ki se je zdrobil, a iz njega so se vsuli cekini. To so se čudili vaščani, ko je Nejče postavil na sicer zapuščenem grobu lep spomenik. K mal i so se oglasili nevoščlijvi sorodniki pokojnega starca, ko so zvedeli za zaklad. Zelo jim je bilo hudo, a Nejče jim je odgovarjal: »Prav vam je! Ker ste vi na strica pozabili, je tudi on na vas!* A. S. In res se je žena še tisti večer ojunačila in stopila pred prikazen. cLahko mi pomagaš. Ti imaš toliko zasluže-nja, da seže z zemlje do nebes. > je viknila prestrašena ter se zarila pod odejo. Odslej se je prikazen vsako noč redno ponovila. Vsa obupana se je vdova -atekla k domačemu župniku ter ga prosila, naj ji svetuje, kako naj reši moža iz posmrtnega trpljenja. rozinami. V skledi mešaj deset dek sirovega masla, dodaj tri rumenjake, deset dek sladkorja, ščep cimta in nekoliko drobno zre-zane ali naribane limonine lupine. Ko si dvajset minut dobro mešala, dodaj sneg treh beljakov, deset dek moke in polovico kavine žličice sode bikarbone ali pa (namesto sode) pecilni prašek. Vse skupaj nalahko zmešaj, nakar stresi na dobro pomazano pekačo (pleh) in razravnaj po vsej pekači za mezinec na debelo, potresi povrh pest rozin in peci počasi pol ure. Pečeno pecivo razrezi potem na dva prsta široke in enako dolge kose, potresi s sladkorjem in postavi gorke ali hladne na mizo. Krompir r smetani. Eno kilo drobnega krompirja skuhaj v oblicah. Med tem ko krompir kuha, pripravi sledeče: V kozo deni eno žlico masti, zarumeni eno drobno zrezano čebuljo, daj deset dek kuhanega prekajenega svinjskega mesa (šunke), ki si jo drobno zrezala in to duši deset minut. Nato prilij osminko litra vode in pusti kuhati še četrt ure. V lončku zmešaj četrt litra kisle smetane z eno žlico mok3 in zakuhaj v omako. Dodaj malo popra. Olupi še vroči krompir, zreži ga na tanke plošče, stresi gj v omako in ga pusti v njej še enkrat prevreti, nakar ga postavi na mizo. Krompir s špehom. Osem dek špeha zreži drobno in deni v kozo. Ko se je malo opeklo, deni žlico moke, in ko porjavi, zalij s četrt litra juhe ali vode, malo stolčenega popra, soli, malo peteršilja, en lovorjev list. Ko je pet minut vrelo, deni noter olupljen in na ploščice zrezan krompir in kuhaj tako dolgo, da je krompir kuhan. Ce se povre, prilij še malo juhe ali vode. Praktični nasveti Madeže od črnila spraviš ii pisane volnene in bombažaste tkanine, ako jih namažeš z glicerinom in izpereš z vodo in milom. Belo blago operemo najbolje z limonino kislino. Rumene madeže, ki ostanejo po limoni, izperemo potem s slabo raztopino ščavne soli. Ta sol se dobi v vsaki drogeriji. — Tudi z mlekom se dajo včasi taki madeži odpraviti. Nakapaj na madeže svežega mleka in pobiraj potem mleko dol z vato ali pa z gobico, dokler ne postanejo omadeževana mesta zopet čista. Nato jih izperemo še z milnico in dobro izbrišemo. ZANIMIVOSTI X Malo je poštenosti na svetu. Poštenih ljudi zlasti po vojni ni mnogo na svetu. Tako malo jih je, da se ne splača o njih govoriti. Tako vsaj trdijo črnogledi ljudje. Kot dokaz navajajo pri tem zlasti dejstvo, da časopisi vsak dan prinašajo vesti o izgubljnih stvareh, vendar pa se le red-kokedaj sliši, da bi najditelj stvar tudi vrnil. Neki poštni uradnik v Parizu je napravil pred kratkim poskus, da dokaže, kako nepošteni so dandanes ljudje. Izplačal je namreč vsem strankam, ki so imele prejeti denai, po en frank več. In kaj se je zgodilo? Od sto strank se jih je javilo samo 10, ki so vrnile preveč izplačani znesek. Naslednjega dne pa je napravil nasproten poskus. Izplačal je vsem strankam po en frank manj, kakor so imele prejeti. Potem pa so se zglasile vse stranke in uradnika še ozmerjale, češ, da je malomaren in nepošten v službi. Ravnatelj neke igralnice, ki že tako ni veroval v poštenost svojih sodobnikov, je naročil svojim nameščencem, naj izplačajo ljudem, ki so dobivali v igri, več kakor jim je pripadalo. Uspeh je bil, seveda, še slabši kakor na pošti, ker sploh nihče ni prijavil pomote. Zanimiv je dalje primer neke stare aristokralske dame. Ta dama je imela navado, da je pri svojih večernih prireditvah vedno preiskusila poštenost svojih gostov. V salonu, ki je bil dostopen vsem, je namreč vedno postavila posodo, p-lno zlatih novcev. Cim so gosti odšli, je bila vedno prazna tudi posoda. X Pri poroki umrl. V župni cerkvi v Lan-decku na Tirolskem se je pripetil te dni žalosten dogodek. Delavec Anton Schweninger je stal s svojo nevesto pred oltarjem. Ko mu je duhovnik stavil običajno vprašanje, mu je postalo nenadoma slabo. Zgrudil se je na tla in obležal na mestu mrtev. Poklicali so sicer takoj zdravnika, toda pomoč je bila prepozna. Ženina je pred oltarjem zadela kap. X Z avtomobilom si iščejo može po svetu. Pred nekaj dnevi je odpotoval iz Washingtona v Los Angelos avtomobil, ki ga vodijo tri dame. Seveda te tri ženske nikakor ne žele doseči kak rekord v hitrosti ali dolgosti pota, temveč hrepene samo za tem, da si poiščejo vsaka svojega moža. Kjer se ustavijo, objavijo v listih oglas: cZoperna nam je postala osamljenost. Lepe smo in mlade, nimamo mnogo denarja, vendar pa hrepenimo po prijetnem domačem ognjišču.* Voditeljica te karavane je Helena Davisova in od nje izvira tudi ta originalna ideja ženitbene karavane. Vsaka udeleženka mora najti svojega moža. Vse neporočene ženske, ki se čutijo osamljene in zapuščene, se lahko pr družijo tej karavani. Že prvi dan sta se priglasili dve dami, ena stara 38, druga 50 let, obe vdovi. Cim se je zvedelo za namen te karavane, je tako,, nad 600 osamljenih moških s'avilo Davisovi svoje ponudbe. Toda voditeljica karavane namerava napraviti iz cele stvari primerno podjetje. Sporočila je moškim, ki so se navduševali za karavano, da tu ne gre za nikako šalo, temveč za idealno misleče ženske, ki se resno pripravljajo za zakon. V karavano se sprejmejo samo one ženske, ki morejo predložiti zadostne dokaze, da se nameravajo v resnici poročiti. Idealen mož, kakršnega ona išče, je človek, ki ima letno najmanj 10.000 dolarjev dohodkov, ki je pošten, resnicolujuben in vedno dobro razpoložen. Piti sme, kaditi pa samo zmerno. Ako ima vrhu tega še smisel za šport in godbo, potem pa ima še prednost pred drugimi. Seveda je zelo dvomljiva, ali bo Helena Davisova tudi našla moža, ki bi imel vsa ta svoj-stva. Tudi ona sama dvomi o tem. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS V porotni dvorani. Predsednik: »Današnji primer je take vrste, da nikakor ni primerno, da ga poslušajo tudi dame. Torej prosim, da dame zapuste dvorano.« Vse mirno. Nobena ženska se niti ne zgane. Predsednik: «Ker so torej vse poštene žensko zapustile dvorano, začnimo razpravo!« Prav nobena. Bebastega Evstahija hočejo zaročiti. Pa ga poučujejo: Razlika med nezgoda in nerodo. Ce pade general s konja, se pripeti nezgoda, če se pa prekotali s konja navaden vojak, se zgodi le zato, ker je .vojak neroda. (Iz .) Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitni oglast, dopisovanja in trnovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov .še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oklasrii oddelek '»DOMOVINE., Ljubljaria, Prešernova ulica št. 4. - Telefon št. 3492. Žimnice (modroce) vrhnje in spodnje, otomane. razne divane. žimo. afrik. cvllh in vse potrebščine prodaia najceneje tapetnik Rndolf Sever. Ljubljana. Marijin trg št. 2. Posestvo z vinogradom kupim v šmarskem okraju. — Ponudbe je poslati na naslov: Rok Otorepec, Praprotno, p.Hrastnik. 267 Vajenca za lončarski in pečarski obrt s hrano in stanovanjem _v hiši sprejmem pod ugodnimi pogoji takoj. Istotako "sprejmem dobrega pomočnika. — Ponudbe na Martina Blazeviča, lončarski mojster, Kapele-Dobova. 271 Mnogo denarja lahko zaslužijo poštene in čedne pisave zmožne osebe obojega spola In v viakem kraju Slovenije z nabiranjem članov za «Ljudsko samopomoč, v Mariboru, Aleksandrova cesta 45. 274 Ključavničar vešč avtogenskega varjenja išče dela. Naslov v oglasnem oddelku »Domovine.. 36365 Natakarica ............ ...... ...... ......_______ _______ želi službo v boljši gostilni, najraie v Ljubljani ali kje plačilu za vsak krajj" Slovenije.'— Ponudbe"na .L7ud - "a Štajerskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Donio-sko samopomoč., Maribor. Aleksandrova c. 45. 274 vine. pod šifro «Zanesljiva 1905., Poverjeniki značajni in čedne pisave zmožni, se sprejmejo proti Dober zaslužek nudimo pridnim zastopnikom, ki obiskujejo privatne stranke na deželi, za predmet, ki se rabi v vsaki hiši. Zaslužek do 100 Din dnevno. Za vzorec 10 Din v znamkah priložiti. Pismene ponudbe na naslov: Rozman Maribor, poštni predal 2. 36009 10.000 Din mesečno more vsakdo zaslužiti s prodajo državnih papirjev na mesečne obroke, združeno z zavarovanjem in prodajo ur. Pismene ponudbe na naslov: Zumbulovič, Skoplje. Telefon 367. Kolarski pomočnik 36394 išče mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Domovine.. je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti Danes je le ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi fcflf rpenhns Mik Pragov (traverz) 10.000 hrastovih aH bukovih ter večjo množino drv kupimo. Ponudbe pod šifro »Hrastovi pragi, na oglasni oddelek »Domovine*. 30403 Vinski trgovci! Kdor reflektira na dobra viška vina, naj se obrne na naslov: 2itko Roko, mešetar. Vis, Dalmacija. 36211 3586$ Fižol za kuho nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. Gobe (jurčke) ! lepe In suhe, po najvišji dnevni ceni kupujem. Ofcrte in vzorce na naslov: Giuseppe MandelH, poštnoležeče Litija. 3^25 Čevljarskega vajenca sprejmem, hrana in stanovanje v hiši. — Joško Keber. čevljarstvo, Dorierje pri Žkofji Loki. 26» Razglas Posestvo, ležeče ob državni cesti pri kolodvoru, blizu Rogaške Slatine, poslopje prikladno za gostilno in trgovino, na prometnem kraju ležeče, poleg vrt. sado-nosnik, travniki in gozd, naprodaj. — Dopise na oglasni oddelek »Domovine, pod »Ugodna cena.. a50Uti Hiša novo renovirana in gozd, v Rogaški Slatiui blizu zdravilišča, pet sob, kuhinja, skladišče, 12 m dolga veranda, klet, hlev, sviujak, kokošnjak, vrt (en juter) in dva Jutra gozda, s pohištvom prodam za 105.000 Din (tudi brez pohištva). — Anka Saridžič, Rogaška Slatina, Ratanska vas 26. 36011 Hišo s trgovino in gostilno idobro Močo, kupim v ceni do 400.000 Din. Ponudbe s točnimi pojasnili na oglasni oddelek »Domovine, pod »Takoj plačam.. 30181 Trgovska hiša pri kolodvoru za en gros-podjetje, z velikimi prostori ngodno naprodaj. Naslov: Troha, Maribor, Slovenska ulica 2. 36221 Nova hiša pet •cfc",