14. številka. Trst, v četrtek dne 14. januvarija 1904. aj XXIX Izhaja vsak dan tud. ob nedeljah in praznikih* ob 5. uri. ob ponedeljkih ob un zjutraj. PMamezne številke prodajajo po 3 novč. (6 stotink) 7, ™.DO£h tohakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici. Celju Kranju. Mariboru. ( elovcu. Idriji, m Petni. Sežani. >abrežim. Novemmestu itd. ln afro£be »prejema uprava lista „Edino«", •uca woiin pjccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. (✓ene oglasom 16 stotin k na vrsto petit: poslanice, osmrtnice. jame zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON štr. S70. Glasilo političnega društva „Edinost - za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron. pol leta 12 icrcn, 3 mesece 6 kron. Na naroebe brez doposlune naročnine se jpiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. N 3frankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. I a Seja proratičunskega odseka avstrijske delegacije. Brzojavno poročilo.* IM NAJ 13. V razpravi o ekspozeju vojnega irinistra predlagal je posl. dr. Der-tciist'a resolucijo,, da naj odsek privoli k poročilu avstrijske delegacije v nastopni predlog: I >ržavnozborska delegacija izraža prepričanje, da stoji po odredbah dižavnih osnovnh zakonov ra kronovine in dežele zast .pane v di^a\nem zboru po 1. l*o7M izven sumnje, daje izključna pravica monarha, >di< čevati o vodstvu in notranji organizaciji -tupne vojske, ki se ima izvrševati brez sodei vanja odgovorne vlade. Po dru. Der fccha ti govoril je dr. Šusteršič. Dt-leg. Derschatta je izjavil, da se ne «-tr;n a z novotarijo, da ni potrebno znanje nem- ine za doseg > podčastniške časti in je z ot». jeetranskih nagod^enib zikonov dedu-ra 1 rezdvomni princip o majestetnih pravdah krone v vojaških zadevah. Govornik je slednjič predlagal, naj se vsprejme že na-ntsjeu resolue ia. \ e<" na govornikov izrekla je svoje po-p in i s 'giasje z včerajšnjimi izvajanji vojnega ministra glede vprašanja poveljnega in »lužbenega jezika v vojski in so se izrekali le p m- eki glede koncesij madjarščini v vojaških iolah. S tem da se uvede madjarski duh v »■kupno vojsko. Govorniki sj izrekali nado, ia bo vojni minister strogo držal postaven h si mej v dovoljevanju koncesij. Večina g .v« mikov se je brezpogojno priključila Der-szhattovi resoluciji. Poljski govornu i «> izrekli svoje popolno zaupan e v modrost najvišjega gospodar,a \oeke, kateri ničesar ne dopušča, kac i lovalo jedootoosti in spretnosti vojske. IjC deiFgit dr. K ran: ar se je izrekel proti : >cr-cbattovi resoluciji, ker znači ista kršenje k< mpeien-'e in je izjavil, da so napravila nanj - mpatičen utis mirVrova izvajanja glede narodnostnih pravic in gojenja narodnega čustvovanja, \endar pa je želel, naj bi 9e v v«j«fei narodni čut gojil v večjej meri in naj ji se nasproti vsem narodnostim popolnoma jednako postopalo. Vojni minister Pitreich se je zahvalil za -i mparičen vsprejem njegovega ekspozeja in je ponovil, da polaga največjo važnost na »hranitev trdne zveze skupne vojske in da } r iračunjeno kršenje narodnega čutstvovanja nasprotuje obstoječtm predpisom, ker stoji vojno ministerstvo na stališču, da morajo v vojski %rse narodnosti uživati jednako varstvo ;n u pošte ve nje. Kar se tiče kontrolnih zborov vršijo se p gajanja, vendar pa da je treba najstrožje nastopati proti demonstrativnemu vedenju re servistov. Der»3hattova resolucija bila je na to vsprejeta. P O D L I S T E K. Nekaznovano hudodelstvo. Spisal I. S S r e n o v. I. Kimovcu se je že nadležno zdelo to računanje in ugibanje: mahnil je z roko in sklenil, naj bo vse, kakor je mislil od začetka. Tudi njej je rekel to. Ali ona se ni pokazala na nH>en način pripravljena, da bi hodila v njegovo hišo, dokler je hči v njej. »Pa se ne bom oženil«, jej je zabrusil jezno. »Pa s« nikar. Boe pa sam. Misliš li, da se hči ne bo možila?!« »Saj je res«, si je mislil. Možila Be bo lake, a če pojde drugam, ostane on sam ; če pa bi pr šal zet, bo moral pa stari v svoj kotiček. A on se Čuti »e mladega in rad bi imel >3 ženo. Pa če ee ravno ženi, vzame tako ženo, ki bo za kaj, četudi grda«. »Ce ona odide, poteflj privolim tudi jaz«, je nadaljevala Urša. >!□ Kovačev je ravno < >dsek je začel posvetovanje o rednem vojnem proračunu. Tekom debata izvajal je vojni minister, da so zakonski načrti, tičeči ee dveletne vojaške službe že izdelani in izročeni obema vladama. Izvedenje ne more slediti takoj, nego postopno, ker da je pri tem potrebno zvišanje rekrutnega kontingenta, pouinoženje častnikov, preskrbljenje cUlje služeč Ji podčastnikov in druge priprave, kakor je bilo na Nemškem. Potem je minister opozarjal na večje stroške, ki so nastali že vsled reorganizacije topništva. . Oz irom na pridržanje enoletnih prostovoljcev v drugem prezenčnem letu, postopa vojna uprava na najliberalnejši način. Glede vprašanja o dvoboju je izjavil minister, da se vojna uprava trudi, da bi Čim več mogoče omejila dvoboj, ali da so vseeno meje, pri katerih je po današnjih društvenih nazorih dvoboj neizogiben. Vojna uprava priznava humanitarne cilje lige proti dvoboju, ali vseeno ne more dovoliti častnikom vstopa, ker se isti ne morejo podvreči Iv zadevah časti dvema častnima svetoma. I Ker se pa pričakuje spremembe pravil lige i proti dvoboju, bo se dovolil vstop v njo neaktivnim častnikom. Na to se je zaključila splošna razprava. Prihodnja seja bo v petek. DUNAJ 13. Prihodnja plenarna seja avstrijske delegacije bo dne t. m. z dnevu m redom : proračun ministerstva za vnanje zadeve. Iz ogrske zbornice. Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 13. Zbornica je v podrobni debati vsprejela rekrutno predlogo. Jutri se bo vršilo tretje čitanje. Zbornica je začela razpravo o zakonu glede regulacije uradniških plač. Zbornica je na to vsprejela zakonski načrt glede ureditve uradniških plač v splošnej in podrobnej razpravi. Tekom debate je finančni minister dr. Lukacs s hvaležnostjo konstatiral, da so se vsi poslanci razua jednega izrekli za predlogo. Minister je trdil, da se uradniki nižjih kategorij niso zadostno upoštevali o regulaciji plač, ker se je ravno na nižje uradnike največ oziralo. Zilje, izražene glede službene pragmatike, da so sicer upravičene, vendar pa mora minister pripomniti, da pretirano povdarjanje neodvisnosti uradnikov nasprotuje službenemu razmerju nasproti [višjim uradnikom. Minister je nadaljeval: Bojazen jednega govornikov, da se vsled te predloge poviša davčno breme, je neosnovana, ker minister lahko zagotovi zbornico, da je pokritje za to predlogo že obseženo v proračunu. Kar se tiče vprašanja, kedaj da se predloži zbornici končni načrt giede regulacije uradniških dobro prišel. Le naj si jo vzame! A vzame jo, ker mu diši tvoja kmetija. Zato pa ti le molči o tem, kar imava midva. Hčeri reči, da si se premislil, a njemu obljubi, da dobi po tvoji smrti kmetijo ! Za zdaj mu daj pai BLotakov, da bo potolažen.« »Par stotakov!« se je obregnil Kimovec nejevoljno, ker vse mu je šlo prej iz-med prstov, nego pa denar. »Le obljubi mu štiri stotake; saj jaz prinesem trikrat toliko«. »Pa naj bo.« Vstal je, stegnil se, da so kosti pokale, in jo pogladil zopet po boku. »Ti si res navihana baba«. »Ti si pa neumen dedec«, je dejala navidez jezno in ga udarila po roki. Skušal je nerodno, da bi jo pritegnil k sebi, ona pa se je delala hudo in je odskočila. »Še v greh me zapelje, ta zlodej«, se je jezila in smejala ter mu obrnila hrbet. »Moram iti. Pa z Bogom ! Torej vse se zgodi, kakor sva določila « plač, dejal je minister, da se to zgodi če bo mogoče že teknm tega leta. Zžljam železniških uradnikov ustreglo se je v po-nej meri potom mnogoštevilnih povišanj v činovnih razredih ; kar se pa tiče difiaitivne ureditve njih plač, izvrši se ista ali potom posebnega zakona ali pa v okviru proračuna. (Pohvala.) Na to je pravosodni minister Plosz tolmačil regulacijo plač sodnikov in državnih pravdnikov. Predlogi bila je v splošnem soglgsno vsprejeta. Posl. Szatmarv interpeliral je minister-skega predsednika radi dejstva, da magistrat mesta Eperies ni hotel vsprejeti uradnih dopisov kašauskega kornega poveljnika. V naslovu bilo je namreč poleg madjarskega imena mesta dodano v oklepaju ime Zeron. Mi:ii8terski predsednik je v odgovoru na to interpelacijo omenjal, da se je v svrho av-tentiziranja imen ogrskih mest ustanovila posebna komisija. Leta 1903. došlo je med vojnim ministeratvom in ministerstvom za notranje stvari do sporazumljenja, vsled katerega se poleg madjarskih smejo rabiti tudi druga navadna imena mest. Ministerski predsednik je pred kratkem z vojnim ministrom spravil to vprašanje popolnoma na čisto. Po tem imajo se rabiti vsa ona tuja imena mest, katerih raba je upravičena in katerih opustitev bi provzročevala nesporazumljenje. Postopanje magistrata mesta Hperiesa je vsled tega popolnoma nepravilno. On (ministerski predsednik) bo najstrožje postopal proti vsem onim organom, ki se v lovenju z& popularnostjo pregrešajo proti svojim dolžnostim. Govornik upa, da bo v najkrajšem času mogel podati v tej zadevi popolnoma zadovoljiv odgovor. Zbornica je z veliko večino vzela na znanje odgovor min. predeednika, na kar je b la seja zaključena. Položaj v vzhodni Aziji. ISrzoiavno poročilo.) LONDON 13. Reuterjev biro javlja iz Pekinga: Japonski odgovor Rusiji bo najbrže zahteval od Rusije odgovor v nekem določenem času. \VASHI NGTON 13. Reuterjev biro javlja : Tukajšnji kitajski poslanik je sporočil namestaiku tajnika državnega departe-menta, da je kitajski ceBar pri volil v takojšnjo izmeno ratifikacij Kitajsko amerikanske trgovinske pogodbe. PORT SAID 13. Ruski križar »Zarja« dospel je eamkaj. RIM 13. Agemija Sttiani javlja iz Ka-neje od včeraj : Ruska oklopnica, ki je dospela semkaj s ."> tc rpedovkami, je odplula včeraj v Port-Said. Druga vojna ladija, ki stoji pod poveljništvom kontreadmirala, je dospela sem in odpluje danes proti skrajnemu Vztoku. Pričakuje se še drugih ruanih tor-pedovk. SOEl'L 13. Reuterjev bir<» javlja : Cesar je odredil otvorjenje luke Viču, pridržuje si čas za brzojavno privolitev Kitajske. (Glej: Po sklepu lista.) Odišel je, a ona je pritekla za njim in pogledala na pragu, da li ga ni kdo videl, potem ga je se le pustila ven. Razmišljal je, da li bi šel takoj na njivo, ali pa bi šel prej pogledat domov. Radoveden, da li je hči že odšla, ali je morda njegovo odsotnost porabila za postavanje, jo je mahnil čez plot. Vrata so bila že zaprta : hči je bila že odšla na Ravnico. Tudi on je krenil isto pot. Razne misli so mu silile v glavo. Kaj naj stori ? Ali naj se ženi on, ali naj omoži hčer? Spodobi'.o bi se bolj poslednje ; ali da bi šel kar tako v kot in ne bi več imel pravice velevati na svojem goBpodarstvu, tega noče. Če pa ne odda gospodarstva, pa tudi zeta ne dobi, ker fantje, ki kaj imajo, ne poznajo ljubezni brez denarja, revnega pa ne bi hotel on. Ali tudi on bi se rad ženil; saj je se čil in ne ravno prestar in ne bi rad zapuščal ta svet kakor 2tar udcvec, zapuščen od vseh. Najboljše bo, kakor je rekla Urša. Kovač ima lepo kmetijo, čeravno fant ni kaj prida. Brzojavne vesti. Reforme v Macedoniji. CARIGRAD 13. V včerajšnjem sporočilu Porte na poslaništvi Rusije in Avstro-ogrske glasi se točka o., tičoča se amnestije tako-le : V dokaz svoje visoke milo3ti podeli sultan splošno amnestijo vsem onim piebi-valcem, kateri so obsojeni radi zločinov, storjenih za časa nemirov, kateri se nahajajo radi teh nemirov v preiskovalnih zaporov in onim, ki so pobegnili v Bolgarijo ali ki so poseliti v jednem delu države. Tzuzeti so od te milosti oni, ki f-o se udeležili dinamitnih atentatov v Solunu in okolici, število kate-j rih pa je omejeno. Položaj na Halkaiiu. SREDE*' 13. V macedonskih krogih se govori, da je napad na Stojanova samo za-! četek velikih atentatov. Notranja organiza-; cija da je sklenilapobiti vse vodje CoaČavcev. SREDEC 13. Bolgarska brzojavna agencija javlja : Stojanov, ki ni častnik in sodnik Demercijev, sta bila na potovanju, katerega sta podvzela na vozu, v okolici Dobnice, napadena od večega števila oseb, ki so se hoteli nad Stojanovim maščevati in so oba ranili. Ker bi se moglo po prvej vesti misliti, da je to čin kake ustaske ali razbojniške čete, je mislila vlada odposlati eno eskadrono v prega-njaje, ali po ustanovljenju resničnega stanja Btvari, 88 je eskadrona odpoklicala. Smrt skota. BUDIMPEŠTA 13. Vsled srčne kapr umrl je v svojem gradu Garam Szent Ke-reezt škof Rimenv. Nesreča na morju, MARZELJ 13. Radi močnega viharja so se zatekli vsi parobrodi v pristanišče. Angležki parobrod »Laurelivod«, ki je prihajal iz Rio de Janeiro, je zadel ob pečine pri otoku Sein in se je razdrobil, o čemer se je utopilo 10' mož, 13 pa js rešenih. Cesarjev povratek z lova. DUNAJ 13. Cesar, bavarska princa Leopold in Jurij in drugi udeležniki dvorskega lova v Mi'irzategu, so se danes ob 8.. in en četrt uri zvečer povrnili na Dunaj. Bavarski princ Leopold odpotuje jutri v jutro na ebisk k nadvojvodi Josipu Avgustu in nadvojvodinji Avguštini v Budimpešto. Ruska earica zbolela na influenci. PETROGRAD 13. Ruska brzojavna j agentura javlja, da je carica lahko zbolela na influenci, ali da ui nobene nevarnosti. Bolezen bivše hanoveranske kraljice. GMUNDEN 13. O zdravstvenem stanju hanoveranske kraljice je bil izdan danes na- ln če jo če, naj si jo odvede. Dati jima hoče štiri Btotake. Saj Urša prinese trikrat toliko. Bo torej še vedno na dobičku. Malo bo težje brez nje ; pa kaj ! Oba, on in Urša, bosta malo bolj zgodaj vstajala in malo pozneje odhajala Hpat, pa se nadomesti. In tako je kar naenkrat prišla Ana ob veljavo in Kimovcu je bilo vseeno, naj odide danes ali jutri. Saj ljubezni ni nikdar čutil do hčere, kakor je ni čutil tudi do njene mater. V takih mislih je prišel na Ravnico. Ana je izkopavala krompir, da se jej je pot cedil po obrazu. Tudi on je pobral motiko in se jej je pridružil. Ona se ni ogledala nanj in on se ni zmenil za-njo. Pa kar naenkrat so se mu usta odprla in začel je: »Ana!« »Kaj ?« se je oglasila Ana in kopala dalje. »Tisto, kar sem ti povedal sinoči, se ne zgodi; sem že prestar, in nočem da bi ljudje s prstom kazali za mano in brili norce iz mene.« (Pride še.) stopo; biljetin : Nastopilo je lahko zboljšanje trpljenja. De!ovm*e srca je zadovoljivo. Podpeaaa sta dr. Lurtz in dr. Gallatseh. Iz Grške. ATENE Ki. Na prebivalstvo je izdan oklic, v katerem se mu priporoča, naj se korektno vede napram italijanskemu poslaniku. Govori s?, da se je gršsa vkda pritožila v Rimu radi porodila Silvestrellisa. Povrnitev praškega knezonadškofa. PKAGA l-k Kardinal knezonadškof *>krbenskv je dospel danes popoludne iz Vra-tislave semkaj. Bukovini. Kako se množice rešijo te židovske Bile, ni možno soditi, dokler bo plemstvo sukalo usodo narodnih mncžic v teh deželah. Napredek se pokčže v teh pokrajinah po merilu zmanjšanja u pij iva poljskega plemstva, s katerim se združuje Židovstvo. F. Podgomik. deželi je prišlo do prijateljskih odnošsjev. ' Ruski jezik ne govorijo Kitajci samo po mest h, ampak tudi — po vaseh ker so Rusi znali p / i d o b i t i si simpa- Dnevne novice. Sliko in životopis skladatelja gosp. Josipa Mandica, prinesemo v jutrajšnji šte- Hrvatske in srbske vesti. V ponedeljek je dr. Frank zahteval v saboru, da ee uvede parlamentarna preiskava, , ki naj dokaže, je-li resnica, ali ne, kar je dr. >Fiigetlen Masyarorsz«i?« pred porotniki. Ga> P19al v reš cem »Novem Listu« o nje-BTDIMPEŠTA 13. D jnes se je začela Sovi osebi- — To je Pa rea že vrhuntc — pred tukajšnj oi porotnim sodiščem tiskovna komedije • Stransa grofa Khuena da bi kom -pravda proti o Igovornemu uredniku lista promitirala njega, ki je rešil gr fd Khuena ! »Fiigetlen Magvarorsza *«, Deziderju Lerandu, 9e Frank ne more drugače radi hujskanja in obrekovanja, storjenem v ohraniti, potem bi pač bilo bolje, ko bi mol članku: »Beck in L.atour«, v katerem je bil čal . . . tije prebivalstva. Posebno v obližju trans-' vilki našega lista. sibirske železnice govorijo Kitajci takorekoč Odlikovan Slovenec. — Gospod Josip samo ruski. Pravijo tudi, da si je Rusija pri- Jagodič, knjigovodja trgovine z železnino dobila kakih 25 do 30 tisoč Kitajcev za svojo »Merkur« v Celju, se je udeležil tekmovalne vojsko. razstave izložeb, ki jo je priredilo društvo To so pač vsa znamenja, da ima Rusija trgovcev na Duoaju, ter je prejel za vpo-sposobnosti ne samo za odvajanja, ampak tudi slano 8klC0 izložbe 8ve6 častno diplomo. imnofnn t: I Odvetniki na Štajerskem. Vseli od- li pod Djeno vlado. Nemci se radi tega, vetnikov na Štajarskem j« 1<1- ^med teh , grozno jezijo. je v Gradcu 76, v Mariboru 15, v Celju za to, da si zadobiva simpatije narodov, ki so došl seveda, grozno jezijo Graška »Tagespost« pravi, na pr., da je bila ljubezen prebivalstva do Rusije vcepljena Kitajcem v Mandžuriji — s knuto. Zato da tudi ni odkritosrčna. No, mi ume-jemo, da Nemci ne morejo umeti, da bi si narod mogel pridobivati simpatije druzih na ojstro napaden baron Beck, kakor začetnik V iMontaru »o se Hrvatje in Srbi zje rodoV- Naravno je to, da ne morejo umeti. armaHnega povelja iz < 'hlopvja. Obtoženec je dinili na voli^vi dveh podžupanov in eo zje-iijavil, da se ne čuti krivim, ker da je s dmjenimi močmi izvolili enega Hrvati in tem, da je napisal oni članek, samo objavil enega Srba, oba opozicijonalca. To je vesel kakor gospodje. Kdor pa 'se čuti ' gospoda, pojav, posebno, ako se pomisli, da so se v Mo- temu je že y kfvi> da Bmatra druge z, staru Hrvatje in Srbi največ sovražili. Kjer hiapce> ki mu morajo le služiti ! Kdor pri Nemci se sami označajo za herrnvolk. S tem priznavajo, da oni, kamor prihajajo, prihajajo javno mnenje za Avstro-oarski Slovani I 5 903 preti skuPni ^vr^žoik, <*eba brezpogojno na- haja a takim mišijenjem, tako nadutostjo in Konto"elju> * " " stopati skupno ! I Škoda le, da naš. južni tako 8ebičnostjo, ta seveda si ne pridobiva (TroP°dl 13 Bazovici, ž 1>ratje niso že PreJ sprevideli tega! Marsikaj 8impatij med drugimi narodi in tudi ne more ^ " " " """ ^ Na Moravskem ima češki narod hude bi bilo drugače, nego je. Škoda, da jih ne umeti, kako bi si jih m< gli pridobivati drugi, oje. SKU;ajo sicer, da bi ee sporazumeli z posnemajo sedaj Slovenci v nekih delih naše To UVerjenje o lastni superijornosti nad dru- Nemci in zato deluje poseben odbor, a Cehi domovine...! gimi) je tieti defekt na duši nemškega na- nimajo in ne morejo imeti nikakega zaupa- O demonstraciji v gledališču v Oseku roda, ki dela, da Nemci ne vživajo simpatij uja, da bi prišlo do kakega dostojnega do- proti oni nemški družbi, fci je z uprizoritvijo med nobenim drugim narodom. Zato jim tudi operete »Der Rastlbinder« žalila narodni čut noče v glavo, da bi si »barbarska« Rusija govora. 10, v Ptuju in Ljubnem po i j , v Gleisdorfu, Lipnici, Voitsbergu in Slov. Bi-itrici po .*! v ostalih sodn h okrajih po 2, oziroma po 1. Na Spodnjem Stajarskem eo slovenski odvetniki v večini. V Mariboru je sicer med 15 odvetniki le ppt Slovencev, zato pa jih je v Celju med 10 odvetniki H Slovencev, v Ptuju 4 Slovenci in 2 Nemca. Nasvet delavcem po okolici. — Pod tem naslovom nam pišejo iz delavskih krogov : Delavci, ki staoujejo v tržaški zgornji okolici, kakor v sv. Kr žu, na Prošeku, Banah, Trebčab. že razmišljajo mnogo let, kako bi jim bilo možno pridružiti se enemu ali drugemu naših dveh slovenskih, delavskih podpornih društev. Vsa njih razmišljanja in vsa njih prizadevanja, da bi to velevažno vprašanje rešili povoljno, ostala so do danes brezvspešna, ker je izključeno, da bi naši dve mestni društvi mogli vsprejemati Na Sieškem je za Čehe in Poljake malo Hrvatov, pripominja »Obzor«: Proti tej ope- mogla pridobivati resnične simpatije med 5l6ne' 8taaujoC'e v zg°rDJ' ° kolici. Da je to res nemožno, sledi že iz tega, da imati naši delavski društvi svoj delokrog določen le za mesto Trst in njega spodnjo ';oije, nego za Slovence na Koroškem. Poleg reti so Cehi povsodi demonstrirali, ali s pra- prebivalstvom v Mandžuriji. Od todi njihova tega je v tej pokrajini še križ, da Poljaki in vico so demonstrirali tudi oseški Hrvatje, jeza. Naj se le jeze. To vendar nič ne spre- < ehi ne hodijo vselej sporazumno in složno, ker je ta opereta žaljiva ne samo za slovan- minja na dejstvu, da si Rusija pridobiva clolocen jn si ti in eni očitajo, kakor da bi si hoteli ske naše brate Čehe in Slovake, ampak tudi simpatije in da je to le na korist širjenja — , okoll®°* narodnostno škodovati diug drugemu. ia Hrvate. V zadnjem dejanju, ko je že iz civilizacije. Mi, kakor odlomek velikega slo- < er, na Nižje-Avstrijskem eo se tudi Slovaka postal »Weaner«, povs »drofar« vanskega naroda se le veselimo, da Rusija s proslega leta bre^vspešno borili za dunajske kuplet, v katerem izraža svoje veselje na humannim in civilizatoričnim delom tako n'Ške oskrbe in Pa nadzorovanje bolnih čle- < ehe, to je, za to, da bi Dunaj vzdrževal svojem preporodu ter pravi po priliki »Gott jspešno širi svojo moč in svoj vpliv v Aziji. J* ^P^®1**^® v že ob8t°-•"eške šole. In ravno sedaj, po novem letu, sei Dank, dass ich ein \Veaner bin, dass ich Je pa še drugih jako tehtnih vzrokov, med katerimi sta glavna : vprašanje zdrav- bo imelo najvišje sodišče razsoditi v tem ka' Z\v.ebel-Krobat bin...« Po teh besedah, vprašanju. je navstalo v oaeškem gledališču zaglušno Po vsem tem je bilancija lanskega leta žvižganje. Klicalo se je: »Abzug! Fuj!« za < shesavane v obče neugodna. Prišlo je tudi do spopadov. Dogodki na Balkana. Iz Soluna pišejo »Novemu Srbobranu« o »pripravah za okupacijo Stare Srbije in Ma- O Poljakih ni treba mnogo omenjati. Oni Do takih izzivanj si upajo že te lačne kedonije.« Sultan je sicer suveren teh «o hodili in hodijo svoja pota, ki so tu pa nemške družbe celo v drugem glavnem me-, oziroma na 48 nov-čičev; svetujemo našim bratom v zgornji okolici, naj si ustanove — svoje lastno delavsko društvo. V ta namen si usojamo podati tu nekoliko konkretnih nasvetov. Društvo v zgornji okolici bi lahko štelo nad oOO rednih in podpornih členov in tako število zadostuje za vzdrževanje lastnega videz je to dobro, v resnici pa ni. Vse to so tudi ljudje, ki ne poznajo naroda in ne umejo društva. Zadostovalo pa bi tudi 200 členov. njegovega življenja. Ljubezni do njega nimajo in je tudi ne morejo imeti. Poleg tega dokazuje vsa prošlost — pravi poročevalec »Srbo- branov« — da so veliko ob vsaki taki ak ciji mislile le na svojo korist brez ozira na O konfliktu med Rusijo in Japonsko potreb zanimivo neko Tako treba ^^ tudi njih aedanje delo# y razmerno mali odškodnini prevzela zdravljenje lila jedna gimnazija, katera jim je bila obe <"ana celo od odlične strani. Maloruai, gališki in bukovinski, so imeli stalne somišljenike in zaveznike, tudi če »e ne vežejo formalno. neugodnem položenju, kakor prošla leta. Ma- »v<'JaSko P*™<. Sodba tega vojaka o konfhktu politiških krogih da se govori> da 8ti si Av_ loruski deželni poslanci so odišii iz deželnega med Ru9,j° ,n JaPonsk° J« taka> da mora 8trjja in Ruaija r„delili Makedonijo in Staro zbora, ker se jim od poljske strani ni dovo- Priti do vo3ne med tema dvema državama, Srb]jo primerno 8Vojim polifci5aim Bferam. Za_ ker obe neobhodno potrebujete Koreje. Do pad pripade Avatriji> Vztok RuaijL Avatrija vojne pnde, ali sedaj ne še! ! je že ^^^^ od porte dovoijenjef da 8me Svojo sodbo, da prej ali slej mora priti graditi železnice T odkazani jej obla8ti. (Glej večkrat priliko, da so se izjavili za narodno d° V°jDe med °l,ema, državama' utemeljuje predvfierajšnjo ,P;dinoat« !). Ni dvoma, da avtonomijo in so v zm;s!u take osnove po- avktOF ,,,8tveno tako le: Osvoj.vša s. Mandžu- bo(Jo ^ železnice D6 le trgovske, ampak tudi stavili tudi v državnem zboru poseben pred- r'J° Potrebl,->e Ru91Ja V varatvo 8voJlb kuP' strategične važnosti. Avstrijski oficirji, ki pri- iog. Na to imajo SI .venci v Malorusih ^^ 1Dtere80V' da 80 nJene mandžurijske dejo tjakajf 0e ne bodo mogli, tudi ako bi železnice v zvezi z enim vojnim pristaniščem ^^ orjgati za bedo girote raje> ker bi t() in da jej je zavarovana zveza med Port Ar- izzivljalo na8protstva toliko od službene, ko- Jako t u ina, senčna stran pa se je po lhurJem in Vladivostokom. Zato mora razši- ljkor Q(, arnavtske 8traoL Njih naioga bo javljala med Malom« tudi prošiega leta ntx 8V°j° vzhodnoazlj*tsko po-eat. Pot iz da bo(Jo 8,užili interesom svoje države. Se- Mfendžunje do morja pa vodi preko Koreje. 8tavljali bodo piane in krokije, sestavljali be- Na to zemljo mora Rusija položiti roko, ako ležke Q ^^ in klancih, beležili bodo, ko- hoče zavarovati svoje pridobitve v vzhodni liko je hiš po 8elih in koliko je prostora v Aziji, a tu prihajajo ruski interesi v ostro njjb poleg tega 8trategičnega momenta je navskrižje z japonskimi. Tudi Japonska je že opažalj že tudi propagatorsko delo. Zata je davno vrgla svoje oko na bližnjo jej Korejo, dunajsko vojno ministerstvo izdalo naredbo, kamor bi oddajala preobilico svojega prebi- da 8e bodo v orožnišlvo v Makedoniji spre- \alst\a. jemali oficirji in podoficirji, ki poznajo ka- Vendar ni verjetno, da bi že sedaj prišlo teri slovanski jezik — torej Slovani, v prvi do vojne. Za Japonsko bi bilo jako nevarno, vrsti Srbi in Hrvatje. Tu se zopet ponavlja ako se še tedaj spušča v vojno z Rusijo. A ironija te tužne usode južnega Slovanstva, tudi ruski interesi niso sedaj še timkaj v osobito Srbcv in Hrvatov. Po takem si je taki nevarnosti, da bi Be Rusija sedaj že od- lahko misliti — pravi dopisnik zagrehškega ločila za krvavi spopad. Zato je najverjetneje, »Srhobrana« — kako bo narod vsprejemal da si ti dve državi za sedaj razdeliti sfero te svoje... osvoboditelje. Dopisnik je uver- •nteresov v Koreji taku, da bo v rusko sferi» jen, da vee to eo priprave za okupacijo Ma-spadala severna, v japonsko pa južna Ko- ■ kedonije in Stare Srbije. Kakcr da bi bili kupljeni od tujih interesentov. to nekateri maloruski separatisti razširjali propagando, navidezno za združenje Ma lorusov v Avstriji in Rusiji, v resnici pa za s ab.jenje Rusije na konsc tujih interesov, s«»-ie',no — Velikonemčije ! Zato so tudi vse-nem-Ki list:, v Avstriji in Nemčiji z radostjo ponatiekovali članke ii maloruskih eeparati-stičn h listov ter so poslednje tudi — Nemcem priporočali. Kaj vse se je s pomočjo židovskih agitatorjev vršilo za hrbtom, o tem bi Lilo treba posebe poročati. V Rusiji utegnejo puli na sled pravim rogoviležem. V liukovini je malorusko prebivalstvo v večin;, ali v deželnem zboru se poljski po-sestn ki pridružujejo Romuncem. da skupno žnjimi potem odločujejo proti zastopnikom ruskega naroda. Tako je bilo tudi v proslem letu. Tolažba za bukovinske Maloruse je v tem. da je prišel nov deželni predsednik eiika nesreča za poljske in maloru^ke množice je v tem, da jih Židovstvo razjeda mora!no :n gmotno — tisto Ž dovstvo, ki se je v velikem številu zarilo v Galiciji in reja. Vmes pa določiti mejo, ki naj bi jo tvorila črta preko Soeula. Naroi da s tugo v srcu pričakuje tega, kar se mu pripravlja. Jedina naša nada je — zaključuje dopisnik —, da se v usodnem __ Ja v. trenotku najdejo zbrane vse južne slovanske Slavizacija Mandžurije in nemška jeza. držaye (Ja ()U8te na Btrani 9Voje razmeri(.e Parižki listi poročajo iz Kitaja, da se Skrajni Čas je, da etvore oči, ker tu gre za ruski vpliv in ruski jezik vedno bolj širita naše življenje ali smrt. Naše življenje je nji-! Slove"ija, zakrij si oči, da ne društvenikov. Glavni sedež naj bi bil, kakor rečeno, na Opčinah. Pomožni uradi za inkasiranje tednin, za nadzorovanje bolnikov in even-tuelno tudi za izplačevanje podpor, naj bi bili : v Križu, na Proaeku, in v Bazovici. Tedenski prinosi naj bi bili odmerjeni na 60 stotink za odrasle in o0 stotink za dečke in ženske. Tako društvo bi ne služilo le delavcem, kakor takim, ampak bi ^bilo v veliko za-slombo tudi revnejšim in srednjim kmetom, kateri bi Bi za malo tedensko svotico zagotovili celoletno dnevno podporo za slučaj bolezni. Mi smo uverjeni, da je stvar izvedljiva, zato bi bilo res vredno, da bi se zavedneiši delavci in kmetovalci sestali nemudoma na posvetovanje, da začnejo akcijo za ustanovitev takega v resnici potrebnega društva. Naši dve delavski društvi, kakor tudi naši prvaki storč gotovo vse možno, da po-morejo svojim bratom po okolioi do lastnega delavskega zavetišča. Siba, ki tepe nase koroške brate. Včeraj smo morali zabeležiti jako žalosten dogodek : da je namreč ministerstvo za nauk ubilo jedino slovensko šolo - petrazrednico, ki so jo imeli doslej koroški Slovenci. Ćlanek, ki ga objavlja o tem dogodku, zaključuje »Slovenec« tako-le : >To se je zgodilo za časa, ko je bil na krmilu avstrijske vlade dr. pl. Koerber, kateri ob vsaki priliki hvali svojo vsestransko pravičnost in nepristranost ter isto zabičuje Bvojim podrejenim uradom. In žalostna nam majka, da jih je mej Slovenci mnogo, ki poljubljajo š.ba, ki jih tepe. Mati vidiš svojih med kitajskim prebivalstvom Mandžurije. Med hovo življenje, a naša smrt bi bila tudi nji- i izgubljenih sinov, ki ti bijejo v obraz ter RuBi in kitajskimi prebivalci )>o mestih in na hova smrt. * cotastim mandarinom zažigajo kadilo.... Slo- venski poslanci pa naj si zapišejo za ušesa, kaso Koerberjera vlada šiba Slovence, d« 4t-treza nemški ljudski stranki..,. Tržaški Slovenci še danes nimajo ljudske šole. Justitia, kje si ?!« »Slovenec« svetuje St. .Jakobcem, naj ne obupajo v krutem boju za pravice, marveč naj ulože pritožbo na upravno sodišče. In s-»se:mo naj se sklicujejo na razsodbo istega sodišča cd dne 14. januvarja 1891 št. 11, ki pravi, da občina ni dolžna skrbeti za tuje ose e, ki su ie začasno v občini, torej v sveto-jak 5kem slučaju za otroke nemških inženirjev in delavcev, ki bodo bivali v občini le dotlej, dokler ae bo gradila nova že lecnca. Nekoliko pripombe od strani »Edinosti«, renka sicer, resnica je vendar, d", je mnogo > ovencev, ki poljub'jajo šibo, ki jih tepe. Ali mi poznamo tudi neko S'ovenko, ki v strasti, v svoji slepoti, v starem podedovanem slovanskem grehu, olajšuje delo šibi, ki tepe s'ovenski rod. To je sodobna nesrečna -iovenska politika, kakor se sestavlja v Bvoji skupnosti ol lit>eraine in — kler kalne strani. *?>ako se smeje Koerberjeva vi ada, lahko p ete biče ne le za koroške, ampak za Slovence sploh, ko ve, da se jej ni bati -Kupnega odpora, ker brat ne privošča bratu vspeba niti tedaj, ko gre za dobro naroda. Koerberjeva vlada ve dobro, da ustreza slovenskim 1 beraloem, ako svoje postopanje ureja tako, da klerikalci nimajo vspehov — n ve, da ustreza klerikalcem, ako liberalci nimajo v?pehov. Fakt vsega pa je, da ostaja .-ioveoska stvar brez vspeha in Ja Koerber <1 s te volje plete šibe za koroške Slovence. Sentence celjskega sodnika Dacarja so že davno zaslovele po svoji — temeljitosti. To slavo si je ravnokar utrdil znova. ' iiatelji se bodo morda še spominjali slučaja, Katerega smo omenjali v tem listu, ko je neki nemški učitelj na celjski obrtni šoli udaril nekega slovenskega učenca po obrazu s tako ailo, da mu je izbil zob-ko$njak. Oče tičenca je nastopil sodno pot. Hizprava je biia minoli petek in dr. Ducar je dotičnega učitelja rešil krivde. Nu, da, seveda, kaj se hoče! Z »bje m »venskih učencev so bržkone prešibki , nemšsi pesti pa to trde...! Zato naj slovenske dečki pazijo, da ne bodo prihajali v doti ko z nemškimi pestmi ! Razpisan štipendij. Deželni odbor go-h#ki razpisuje deželni štipendij 600 kron, :i*tanovljen sklepom deželnega zbora goriš-Ketra od 10. septembra 1888 povodom stiri-Jesetletmce vladanja cesarjevega. Do tega «ti{>endija imajo pravico dijaki, ki so sinovi >eeta, b.vajočtga in pristojnega v grofijo '-or ško gradišćansko, ki študirajo ali pravo aii medicino, ali ki eventuvalno obiskujejo lozof-ko fakulteto, tehniko, ali viši tečaj za agrikulturo na enem avstrijskih vseučil sč. štipendij se uživa ves čas velikošoiskih na kov, seveda ob spolnjevanju veljavnih predpisov. Prošnje je predložiti do 31 januvarja H04 deželnemu odboru goriškemu. Prošnjam priložiti dokazila o rojstvu in domovinstvu, premoženjskih razmerah svoje družine, da **> vpisani na kaki rečenih visokih *ol, in o vspehih dosedanjih študij. Ta razpis smo posneli iz uradnega »Os-•e-vatore triestino« in morali i-rno —prevesti iz italijanščine. Tor*j nadaljuje škandal, a sklepe deželnega zbora, ki je po polovici slovenski in ki zastopa deželo, ki je po večini slovenska — Izvaja njega izvrše valni rean, deželni odbor edino le v italijanskem jeziku ! lvdaj najdejo vendar slovenski po- - anci potrebne energije, da zaustavijo vitezu Pajeriu to *amooblastnost, to žaljivo zapo stavljanje našega jezika ?! Qc pa je re* tako, a e ne morejo najti ts potrebne energije, i-oteiu pa klonemo tilnikom in priznavamo, da ima vitez Pajer prav — in da bi bil neumen, ako ne bi izkoriščal takega položaja. Hesto ravnatelja na e. kr. učitelji M-ii t Kopru je razpisaao z drugim seme-itr »m tekočega šolskega leta. Prositelji za to me- i m< raj > dokazati vsposobljenje za po-ičevan^e v pedagogiki in poznavanje deželnih jezikov. Predpisano opremljene prešnje je predložiti potom predpostavljene oblasti do iae 31. januvarja t. 1. c. kr. deželnemu - -iernu svetu za Istro v Trstu. Volitve t etniiTrie komisije za osebni davek. Na dodatnih vo.itvah v ce n>tvene komieije za osebni davek so bili izvoženi sledeči gospodje : A.) za cenilni okraj mesto Trst. 1.) Za stalne ude: za I. razred: Allodi Albert, Crunnei dr. Evgen, Kalli baron Pavel ; za III. razred : Thorsch Salamon, Maule Evgen: za III. razred : Troier Evgen, Mrach dr. Dragotin. 2.) za namestnike udov : za I. razred : Ganzoni Dragotin, Mimbelli Baltasar, Richetti vitez Edmund, Schott Hektor ; za II. razred : Perisi pl. Franc, Rovis Josip ; za III. razred : Hess Rihart: B.) za cenilni okraj okolice. 1.) Za stalne ude: za II. razred : Schro-der Aleksander : za III. razred : Zidar Gregor. 'J.) za namestnike udov : za II. razred : Gmeiner Rihart : za III. razred : Pertot Mate pok. S'meta. niče, a zgorelo je tudi nekaj izdelanega po-; New-\ork. (Otvorenie,. kava Rio za bolofe , .. . . . „ .. . ... r .> I dobave. Vzdržano: 20 at. zvišanja. n:stva in drugi les. GaBilci, prilntevsi so ^ - v , r- -j 6 , ^..uvvt Pariz. Kz za tekoči mesec Ij.10, rz za te- vozovi, so pogasili požar v dobri pol uri. i bmar 15.10, za marec-april 15.15, za marec-iunii-Škode je okolo 500 kron. Pohištvo je za J ^5 (stalno) - Punica "tekoči ^secJH^o. J J za, februvar 21.40. za marec-april Jl.oU, za ma- varovano. t rec-junij 21.45, (trdno.) — Moka za tekoči rne- Nesm-a na ilpln letni tPŽak Mihael sec 2iU0» za februvar 20za ™arec - april ^esreta na aelU. b^ letni težak .Uinael za marec-junij 99. - (trdno). — Repično Dane v iz ulice Giulia si je na delu v svo- olje za tekoči meoec 51.50, za iebruvar 51.50, za bodni luki s kožo, imenovano »kolkuta« marec-april 51-, za maj-avgust 51.- (Mirno) ' S jirit za tekoči mesec 42.dO. za februvar 42.50, za opraskal roko ter si s tem otroval kri. Pre- marec-april 43.—, za maj-avgust 43 25 (trdno) — neati so ga morali takoj v bolnišnico. Stanje Sladkor surov 88° uso nov 21»/,— 21 \ (mirno)i bel J J m t<»b-r»/5i m 9A s"l t a fohnivflr vn - ISl.'llmr. njegovo je nevarno. ~>ijetnc za tekoči mesec 24.871 3 za februvar 25— (stalno i. za maj-avgust 25.87 \J, za okt.-jan. 26.621rafiniran. 561 —57— Prijetno! Razne vesti. svoje ude in prijatelje na poljudno predava nje, ki se bo, kakor običajno, vršilo jutri v v petek ob 8. uri zvečer v društveni dvorani. F u predavanju bo posvetovanje za ne pre^omorski bratje v resnici izvedejo to idfjo. stavo novega odbora; zato naj pridejo vsi , , . , . , J r J lam so svobodni, ker jih ne tise sve- cenjeni udje, katerim je man procvit in na- tovooznani in sIavQi avstrijski in ograki predek nase Čitalnice. zist»-m Ob enem opozarjamo, da imajo pravico Trgovina se zaklanimi prešiei. Včerai je bito pripeljanih na naš trg 79 , Vseslovanska razstava v Clevelandu. prešičev. Ridi deževnega in jnžuega vre-ritalniea pri sv. Jakobu vabi vse Nemški ^a80pisi javljajo, da nameravajo av mena je bila kupčja slaba. Prodalo se je stro ogrski Slovani in Rusi, živeči v Zjedi- Prav ma-o ia 8« zaloge prenapolnjene. Kar as njenih državah, priredbi vsealovansko raz- Je Pr" ie/'° bolJše P > K 104 — slal.še ^ i / xt , . pa po k 88, 92.— stavo v 1, evelandu. Naravno, da to Nemce jezi, a tem radostoeje bo za nas, ako naši Dečka. zmožnega tlovenekega in italijanskega jež ka, sprejme ttkoj prt dajalnica z izgotovljenimi , . . ux . . , 4 Žebelj T pijačah. Parižki zdravnik dr. oblekami »Ali'Uoiverso«, ulica Posto nuove udeležiti se občnega zbora (ki bo v soboto, r> x n -i i 6 1 ' Guisez por< ča o iedki operaciji na človeku, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni ... , rj .. .. ki je bil pogoltni neki zebelj. Prejšnji po- dvorani) le tisti udje, ki so udnino plačali za „l. - - „ __.. * i u i - :-u ' J ' v skuai in operacije v takih slučajih so fe na- vadno zvršili s smrtjo dotičnika. To pot pa štev. 1. zadnji mesec. Pevsko društvo »llajdrih« na Prošeku priredi dne 'J. februvarja veselico s plesom. Program priobčimo svoječasno. Pevsko društvo »Velesila« v Šnednju priredi dne 31. januvarja 1904. maskiran ples. Društvo slov. in hrv. dijakov upodabljajočih umetnosti »Vesna« na Dunaju hvaležno naznanja, da mu je poklonila »1. »Slov. Matica« 3'J znanstven h in beletrist;č-nih knjig. — Vlivat se<|uens ! Odbor. je operacija sijajno vspela ter je dr. Guieez s pomočjo magneta izvlekel žebelj, ra^vet-ljivši popolnoma prsni kos bolnika, tako, da je bilo možno videti gibanje žeblja proti vratu. Operacija je bila v petih minutah gotova. Po sklepu lista. Položaj v Tshodni Aziji. TOKIO li>. Reuterjev biio javlja : Danes popoludne je japonska vlada izročila o ao o°o Stanovanja v „Jtfarodnem domu" (Piazza Caserma št. 2) oddaja od danes naprej „eržaška posojilnica in hranilnica (registrovana zadruga z omejenim poroštvom). ---- Istočasno se oddaja << bil določil rok. Trgovina. Borzna poročila dne 1:1. januvarja. Tržaška borza. Dekansko pogrebno in podporno drnstTo «»0., d.^o "tlT^Z 1 tZ h6feI- restavracija in kauarna. Prijave se sprejemajo v poso-jilnični pisarni (ulica S. Francesco št. 2, I. n., telefon št. 952), kjer se dajejo tudi potrebna pojasnila. xxxxxxxxxxxxxxxx Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa št. 52. A. z=m (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence* letošnji osmi redni občni zbor vršil v nedelj dne 17. t. m. ob 31/* uri popoludne v dvorani »Konsumnega društva« b sledeč.m dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Foročdo tajnika, b. Poročilo blagajnika. 4. I Vsprejemanje novih udov. 5. Volitev novega odbora. 6. K izni predlogi in nasveti. Ako se tega občnega zbora ne udeleži Napoleoni K l».04l ,—19.07'/-, angležke lire K 2:».JK) do 23.95, London kratek termin K 239.60—240.20, zadostno število društvenikov, vršil ee bo Fra cija K 95.15—95.45, Italija K 95.10—95.40, drugi občni zbor teden dni pozneje, ob vsa- ^l^8^,-b,^kovciM.Kv. Nemčija K, ® ... j 117.10—11 <.40,-nemški bankovci K 117.10—117.40, kem številu udeležnikov in z istim dnevnim z redom po i; 19 društven h pravil. 1 mrl je včeraj v bolnišnici oni Tur avstrijska ednotna renta K 100.40—100. <0, ogrska kronska renta k 99.U0—99.30. italijanska renta Iv 10J.75—102.25, kreditne akcije K 078.00—«82.00, državne železnice K 674.00—677.00, Lombardi K . | j _ .. . . 84.50 - 86..>0, Llovdove akcije K 775 00—785.00. — kovič. o katerem smo včeraj poročali, da je Srečke: Tisa' K 324 —330—, Kredit K 464.— i izpil nredđinočniim strup v svrho samo- do 472.—, Bodttnkreclit 1880 K 290.—296.—, Bo- r 1 J 1 denkredit 1889 K 283—287.—, Turške K 1*3.— mora- do 135.—. Srbske 2% —.— do —.—. Crrozna nesreča. — Na dan BV. treh Dunajska borza ob 2. uri popol. : kraljev je ostala .">6 letna Marija Hvala iz Podmelea sama doma, da bi skuhala za družino kosilo, dočim so se ostali podali k maši. Avstrijska renta v zlatu iPrva, ki se je vrnila od maše domov, bila Av8t; investicijska re^t^ i je Marijina mati. Ali glej grozo ! Našla je Ogrska renta v zlatu 4% hčer ležečo na tleh v sobi in sicer vso se j " renta ^ kronah 4 „ žgano. Najbrže sa je nesrečni pokojnici vnela Akcije nacijonalne banke j obleka, ko je kuhala polento. Da bi pogasila fomk^ lVhstr. I na sebi ogenj, podala se je v sobo in vzela 100 državnih mnrk i tam neko vrečo, kajti našli so pri njej na fr^nkov Držarai dolg v papirju _ v srebru Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilnstrovan oenik brezplačno ln franko TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij - TRST ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. nad sv. Ivanom (p dietie e Filipa Zupan- P a r i z. (Sklep.) Avstrijske državne železnice Ljubitelji dobre čaše čaia. zahtevajte povsod naj fi- sv. ivanom ^p ajeeje g. nupa ^upan —.—. Lombardi —unihc.ranaturska renta8< b2. J nejža in ngjbol)Si v četj& tleh koščeke zgorele vreče. Pogrešajo se mladeniči ; 21-letni Jernve Stojkovič, 'JO letni Ivan Brce in liMetni Rudolf Knžmančič, vai trije iz Gropade. Ti včeraj danea 100.55 100.55 100.55 100.55 120.45 120.45 100.60 100.6O 93.10 93.15 119.— 118 90 99.10 99.15 91.10 91.05 16» JO.— 1601,— 678.75 677.— 239 65 239 72 117.171 .117.17' , 23.44 " 23.44 19.07 19.05 9.rj.30 95.45 11.33 11.32 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.45: italijanska renta 102.30 , Španski exterieur 86.60 mladeniči bo delali na gradnji nove železnica akeije otomanske banke 589.-nad bv. Ivanom (podjetje čiča >. Minole nedelje eo bili odisli k sv. menjice na London 251.80, avstrijska zlata renta i j . • • i x i ir j i- 102 20, oerska 4°L zlata renta 100.30, Landerbank Ivanu, da potegnejo svoj zaslužek. V nedeljo ^ sre'oke lr^rK), pHrižka 'D&nkft 11J2f ob 1. uri popoludne so bili zapustili neko italijanske m?ridijonalne akcije —, akcije Kio tamosnjo krčmo in od tedaj ni več nobene ^'nto ^'l.una. ... -irv ji- • London. (Sklep) Konsolidiran dolg S71- sledi o njib. Dogodek je natnanjem orožni- jX)mbardi 31. .. srebro 27l, Spa iska renta 8-V ita- štvu in redarstvu. Skrb in strah starisev sta lijamka renta lOi1,. tržni diskont 3l „, menjice ua . .... . .. . _ Dunaju —, dohodki banke 92'>.000, izplačila banke tem veča, ker so bili vsi trije mladeniči pa- .— Mirna. metni in delavni. j Tržna poročila 13. januvarja. \ F 0 T 0 (w K V F rajiiistrcini „m»retTa. <>z,rom »« vest, 7 ,„ rT'« Jpri. t Darili?!) \T I 4 "JVT I »riobčeno pod tem naslovom v včerajšnjem 6.6.» do 6.66. za maj —.— du —.—. Oves za april ^ f^j J^J a_tJL 1 i TRST. - Corso št. 41. - TRST. INDRA TEA Zmes najflinejseea čaja Kine, Indije in Cejlona. Pristen le v izvirnih zavitkih. Zaloge je razvid^ti iz lepakom. —.— do —.—- Koruza izdanju našega lista, čitamo v »Triester Tag- K d® K J ° ' ° za maj K »1<» .t.Jo. blattu« brzojavko z Dunaja, glasom katere PSenica: pouudbe srednje; povpraševanje: naznanja redarstveno ravnateljstvo dunajsko, omejeno, povoljneje. Prodaja 15.000 met. st.. trdno, j .. _ , .. I>rt«ga žita stalno. - Vreme: mraz. da je utopljenec, cegar truplo so naši, v vo- j Havre. (Sklep.) Kava *anto* good ave- dovju b izu morskega Biograda, identičen z rage za tek. mesec po 50 kg 44-50 frk, za bivšim uadporočnikom Komlossvjem iz Ogr- < > izvršuje vsako naročbo z najave- večjo točnostjo in dovršeno umet-marc nostjov platinotipijo, slike na bliščeč papir, skupine, konje in Bke Isti ie trotovo *am skoči' v morie radi I H a m b u r g. (Sklep pop.) Kava Santos good opravo, arhitekture, notranje Stvari, »K.«, i en je gotovo sam skocii v morje ram average za januvar 3;> 4, za marec 3o' 4 za maj . . neke ljubimce tragedij*. Pokojnik je imel 37—, za september 38.— vzdržano: kava Rio na-| ponarejenja. . . . vadna ioco 34.37, navatma reelna 38.41, navadna Sprejema tudi narocbe na povečanja v razmerje z neko deklico. To razmerje pa je j0bra 42 44 hotel opustiti, ko je deklica — postala mat;. j H a. m d u r g. (Sklep.) Sladkor za januvar 16.35, n t . , v * i ... j • j za februvar 16 4-"», za marc 1660. za inai 1^.9U, za Hkratu z nadporoemkom je izgin.Io tudi ono, ,7 ^ za L>ktober 17 stalno. (Vreme dekle. Bržkone je tudi deklica izvršila sa- ; Dež j momor. I London. Slarlkor i r. repe surov 81 s Sh, Java 9.03— Sh. Stalno. Sladkor, tuzeinski. Centrifugalpile, promptno vsaki velikosii od 12 K naprej. Požar. Včeraj ob 9n/, uri predpoludne navetal je ogenj v delavnici Ivana Semulič v ulici Belvedere št. 'J. Ogenj je navstal vsled vnetja cevi od peči. Vnele so se obla- —.—, jan.-avg. 67.30 do 67.60. K 64.75 do 66.—. za september Iv —.— do —.-jan.-avg. 64.50 do 65 50. Concass: in Melispile promptno K 68 50 do 96 50 . za sept K —.— do 6 komadov eSecesion« 3 > »Visit« . 6 . . 6 » 3 > 3 » 6 > 6 > K ^Visit« s poskušnjo Kabinet..... » s poskušnjo . ..... » s poskušnjo . . » 3-—' 3 — 4- 5-— 6. 7-— 9 — io.— M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. Vo^al nI. Torrente.} Zuloga izgutovljenih oblek za gospode, dečke in fctroke. Veliki izbor snovi j ju. obleke, ki se po mer izgotovijo v lastni krojašnicL Bogat izbor površnikov, sukt nj, havelokov po jako I nizkiy cenah. PODRUŽNICA; ALLA CITTA Dl LONDRA ul. Poste nnove št. 5. (.vogal ul. Torre bianca XMXXXXXXXXXXXX X JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jest vi 11, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja. navadnega in najfinejega. Xajfineje testenine po iako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Itazposilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni. Pokusite Umetna gnojila ? Najboljša umetna gnojila za p ljedeljstvo ^akt"it in kali jeva sol, se dobiva na debelo v zalogi Koneumnoga društva Ricmanje nizke cene. Trgovina z jestvinami in delikatesami Peter Novak W l lica Coiiierciah* st. 7 TRST. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za mnogo-b roj en obisk in jamči za točno in najboljšo postrežbo. Pošiljatve na deželo izvršujejo se točno in sicer po poštnem povzetju. Operater kurjih očeh in prepričali se bodete, da so postale ''irske testenine ne vsled reklame, temveč vsled posebno finega okusa, redilnosti in jednostavne priprave priljubljene v vseh slojih. Pazite na napis Ilirske testenine ! oilitovani spscijalist ordinira na Ccrso štv. 23, II. nadstropje naznanja vsem. ki trpijo na kurjih očeh ali vsled zaraščenih nohtov, tla i*te takoj odpravi po neki posebni metodi, ki ne prov-zroča n i k a k i h b o 1 e č i n* Cena od ene krone za operacijo ni nič, ako se pomisli na velike dobro te. koje se takoj zadobe. T I Železniški delavci /lasti za vrtanje min. avstro-«»grški po-paniki.se takoj vsj»rejmej<». Dotični naj -e pred-tavijo v rontralni pisarni podjetja za zidanje železnic na < >p<"-inali dverec (Villa) Olga. Andemo de Franz. V dobroznani gi>etilni »Andemo de Franz« v ulici <«i'|>pa st. ee toči: fino vipavsko l>elo.....j»o 40 nvč. za na dom.......> > istrski teran 1. vrste ...» 40 » za na «lom.......» > nad 10 litrov......» » Priporoča ne krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, davnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno tijpla in mrzla »edila. Krčma ie odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip Fnrlany krčmar. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST Pozor! Prodajam po jaso nizkih cenah Bpece-r: sko-jediino blago iz prvih tovarn in sicer Ilirske testenine Žnideršič & Valenćič, nadalje napol tansKe in tržaške testenine prvo vrste in vsake velikosti, s točno postrežbe na dom. Na deielo pošiljam po poštnem pov-retju od Z) klg. naprej. Proti takojšnemu plačilu 2°/0 odbitek. Priporočam se udani Josip Luin. TRST. - Via 6iacinto Gallina št. 6. - TRST. Posojila. ne manjše od 10.000 kron na hise, zemljišče, dedščine KAROL OFNER Ulica C ase rm a štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). potniki v Ameriko! OUNARD LINE Kocesijorovano društvo 22i kraljestva in dožcle, zastopane na državnom zboru. prevaža potnike naravnost iz Trsta v Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" s krojačnico, kjer se izt ršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo pe rila za delavoki stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih tnovij. VELI K r IZBOR -^a izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Avt orizovana krojačnic. z brzim parobrodom ..AURANIA" z 1200 mesti III. razreda iu z 30O saion-mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom „CARPATHIA*4 z 2000 mfst' III. razreda in z 400 salon mesti II. razreda s kabinami. O Cena potne karte za vožnjo, O hrano z vinom in vso postrežbo § III. razred iz TRSTA f N0VI-Y0RK za osebo Odhod iz Trsta 180 K O O o o »CARP ATHIA c 2. februv. 1«J04. » AURANIA« Iti. februv. 1904. Natančne j a razjašnjenja, vozne biljete. crne. prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Nova-Yorka v notranja mesta Zjedinjenih držav Severne Amerike daje ia preskrbljuje Avstrijski domači llavni zastoj Schroder & C.o . Trst Via Carlo Ghega štv. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave: SCHRODERCO - TRST. Izdavajo se tudi za i>te paruike vozni bileti za Palermo. Nnpoli. Alirir iu Gibraltar. Potniki naj se z glasijo pravočasno in precej pismeno ali brzojavno za vozne biljete ! Ivan Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalegi ima vsakovrstno najfineje in drugih vrst pohištva dobrega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo nijalij, vsakovrstnega olja. najfineje-testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko. žito, kavo. sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. prodajalnica izgotovljenih oblek — illa Gitla fli Trieste1' tvrdke XX EDVARD KALASCH XX K K * K K X X K X X X xxxxxxxxxxxxxxxx Precizijska ura sestav Bonlienr so najboljšega teka in popolnoma ploščnale vi-težke remont, ure na eidro, hermet čno za-tvoijene take, da je precizijfrko kolesje o4» —- - varovano pred mei ifcft jočo te temperaturo. ^fLffi&foty Jeklena remont. K 9. ravno taka ua sidro. Ič> rubinov,'z vidnim tekom na sidro na ktzalu. ."> letnim pismenim jamstvom za orenizni tek, od jekla K 19.—. od srebra K 23.— . od dvojnatega double z'ata (okrovje prevlečeno z pristnim zlatom, tedaj ne pozlačeno) z i raj, nim jamstvf m za zlati lesk K 22.—, od 14-karatn. zlata K 60.—. Ura na moro za .."•<), z dvojnatima vobrovoma od srebra >Roskojit'< K 14.50. V dobiva se jio poštnem povzetju od : -varniske zaloge IVI. RUNDBAKIN, Dunaj. IX. Bergg. 3. Kizik je izključen, ker >e >j>rejiiu* kar ne gjiaa. Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in - - zaslužnim križcem - - OfliiKovand tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in -- - častno diplomo. - IVAN ANGELI ulica Canale štv. 5. (nasproti cerkve sv. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna špecijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti.------— Se ne boji ni kake konkurenee glede zmernih een kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. Za božično in 395 komadov samo gld 1.85. 1 krasna um s 24 urnim tekom > posrebrneno ve-rižieo : t krasna spila za kravate se simili Kls^ri 1 prstan s ponarej. kamnom za niožke ali /ert-ice : 1 garnitura gumbov za ruan=ete, arajcu iu ov air.i*. jamčeno iz .'» douhlfe zlata ; •> žepnih rut iz pristnega platna. 1 krasna pisalna oprava iz niklja i lepo toiletno ogledalo /. e t vijem in lepim glavnikom: 1 lepo dišeče toiletno milo: I beležnica; 12 k>madov umetnih slik najznamenitejših mož sedanjega i a^a ;. 7-J pisalnih peres in >e 2tMJ različnih komadov, koji, so v hi.si koristni. PoSilja po povzetju ali predplačilu. H. Spingarn, Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en iu.* • 2 rezili, ako se vzame več ovitkoov se priloži vn menic. ^ gf* Bor-nm naroča*. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge da =- dne vzdiga. — = Promet • čeki in nakaanicami.