Oar Write Us Today Advertising rates are reasonable____ GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York, N. Y, under Art of Congress of Marth 3rd, 1879. No. 24. — Stev. 24. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 29, 1940—PONEDELJEK, 29. JANUARJA, 1940 Volume XLV1II. — Letnik XLVIII. SVARI Balkanska zveza naj ne sklene vojaške BERLIN, Nemčija, 29. jan. — Državam balkanske zveze, ki se pripravljajo na konferenco 2. februarja, je Nemčija "nnamignila", da ne bo trpe-J'bi opustile nevtralno politiko, katere so se do-sedaj držale in da bo tudi nasprotovala vsakemu poskusu posaviti kak močnejši blok v jugovzhodni Evropi. To svarilo je prišlo iz Berlina in ga je objavil vplivni list "Politika" ter kaže, da se Nemčija zelo zanima za konferenco vnanjih ministrov Jugoslavije, Romunske, Grške in Turčije. Nemško -svarilo vsebuje naslednje točke: 1. Nemčija je zadovoljna z dosedanjimi smernicami balonske zveze, toda boji se, da bo njen mirovni cilj ovržen na pobudo Turčije, ki je zvezana z Anglijo in Francijo. 2. Nemčija bo ozlovljena, ako bo v jugovzhodni Evropi postavljen blok, ker se zaveda, da taka skupina 70,000,000 prebivalcev ne more vedno zasledovati mirovnih ciljev. Nemčija je za sedaj zadovoljna z vlogo opazovalke pri diplomaatskih razgovorih; pripravljena pa je "za vsak nastop" ko bo znan izid konference balkanske zveze. 4. Skupni cilj Nemčije in Italije je na Balkanu obdržati mir. Nemčija hoče vznemirjati Balkan .S tem, da je Nemčija pokazala svoje stališče, hoče na Balkanu \>tvariti vznemirjeno ozračje. Iz tega razloga so bili ta-«ii poklicani v Berlin na posvetovanje nemški poslaniki v balkanskih državah. Jugoslavija in Romunska se zbližujeta Vsled bojazni se Jugoslavija in Romunska v svoji vnanji politiki vedno bolj približujeta in boste tudi na konferenci 1» :kan. zveze hodili z ozirom na vnanjo politiko po isti poti. Turčija hoče utrditi svoje stališče Na drugi strani pa hoče Turčija, čije vnanji minister Sukru Saracoglu bo predsedoval konferenci balkanske zveze, utrditi •yvoje politično stališče. Zato se bo v sredo v Sofiji posvetoval z romunskim vnanjim ministrom Grigorijem Gafencom, kako bi bilo mogoče pridobiti prijateljstvo Bolgarske. Nato pa se bo še sestal z grškim ministrskim predsednikom in vnanjim ministrom generalom Metaxasoin, predno bo odpotoval v Beograd. Grška bo najbrže podpirala stališče Turčije. PETROLEJ VZROK SPORA MED ZAVEZNIKI IN ROMUNSKO BUKAREŠTA, Romunska, 29. januarja. — Francija in Anglija sta sporočili romunski vladi, da boste mogoče primora-iii prekiniti trgovske zveze z Romunsko, ako ne bo vprašanje jietroleja rešeno ugodno za nju. Zavezniški poslaniki so obvestili romunsko vlado, da boste Anglija in Francija prekinili z Romunsko vse trgovske zveze, ako jih bo hotela prisiliti, da bi angleške in francoske petrolejke družin; na Romunskem zalagale Nemčijo -s. petrolejem. Romunska petrolejska industrija je v veliki večini v rokah angleških, francoski in ameriških družb. Težaven položaj za Romunsko Anglija in Francija sta že protestirali pri Romunski vladi proti vladnim ukrepom, po katerih bi bile njihove družbe prisiljene zalagati nemški vojaški stroj s petrolejem. Romunska pa zopet čuti, da je nemška armada zelo blizu njene meje, francoske in angleške armade pa so oddaljene več tisoč milj. Poleg tega pa ima Romunska le malo upanja, da bi ji njene zveznice v balkanski zvezi zajamčile vojaško pomoč. VPOKLIC NOVINCEV POD ZASTAVE Prizor v Londonu, ko berejo kraljevi razglas, po katerem -sta. b!la poklicana k vojakom dva miljona mladeničev. Težave Delavskega ■ g #1 O Značilen slučaj pred preiskovalnim odborom. — Vodstvo tovarne ne ve, katera organizacija je zanj merodajna. NEMCI PRIPRAVLJAJO VELIKO OFENZIVO PARIZ, Francja, 27. januarja. — Francoska vojna poročila naznanjajo, da zbirajo Nemci na zapadni fronti veliko množino topov in vojnega materjala in da se je Hitler odločil za veliko ofenzivo proti Maginotovi črti ter da je pripravljen za to žrtvovati miljon vojakov. Vsled tega so zavezniški poveljniki prepričani, da Nemci pripravljajo bliskovito vojno, kakorhitro bo vreme dovoljevalo večje operacije. Francoski letalci so sporočili, da so Nemci postavili mno-{Nadaljevanje na 2. strani.) WASHINGTON, D. C., 26. jan. — Pred posebnim zborničnim odborom, ki preiskuje poslovanje Delavskega urada (National Labor Relations Board), je te dni pričal George B. Christensen, pravni zastopnik Mt. Vernon (111.) Car Manufacturing Co. Njegovo pričevanje je nadvse značilno. Christensen je povedal, da je pred dobrim letom naročil Delavski urad njegovi kompa-niji, naj zavrže pogodbo, ki jo je sklenila z neko unijo Ameriške delavske federacije in naj zopet -zaposli delavce, katere je odslovila ob sklenitvi te pogodbe. Tem delavcem naj tudi plača vso zaostalo plačo. To odločitev je podal Delavski urad vsled pritožbe Lewisove-ga Kongresa za industrial no organizacijo (CIO). Zaostala plača bi znesla od $150,000 do $2,000,000, s čimer pa kompanija seveda ni bila zadovoljna. Delavski urad se je začel pogajati, in slednjič je bilo sklenjeno, naj plača družba odpuščenim delavcem približno $20,000 zaostale plače. Pri tem je ostalo, in Delavski urad je izjavil, da smatra spor za poravnan. Nato pa nista ho-teli niti AFL niti CIO unija sprejeti novih pogojev, in družba še danes ne ve, koliko zaostale plače naj plača odpu-j ščenim deavcem. | — Delavski urad se je hotel j izne&iti te nerodne zadeve, — i je pričal Christensen — in tudi kompanija ni hotela imeti s tem nobenega opravka, tc da delavske unije tega niso dovolile. Navzlic temu je pa rekel Pressman (pravni zastopnik OIO) da kot "outsider" ne more ničesar ukreniti. Istega mnenja je bil tudi Pad way, pravni zastopnik Delavske federacije, ki naj bi bila po razsodbi še nedelje merodajna za kompanijo. Pad\yay se smatra I za "insiderja" ter pravi, da i-nia kot tak vezane roke. Z ov žirom na vse to, smo pozvali Delavski urad, naj predloži zadevo sodišču, kajti po enem letu smo menda upravičeni vedeti, pri čem smo pravzaprav. Z zadevo se bo bavilo 7. zvezno okrožno prizivno sodišče. Sosedje so opravili delo j TURLOCK, Cal., 26. jan. —! Pri padcu z voza se je nasadil na vile ter je moral ležati samski farmer W. H. Johnson par j tednov v bolnišnici. Med tem | časom so mu sosedje prostovoljno opravili vse delo na farmi. Ko se je vrnil iz bolnišnice je našel farmo v boljšem; stanju kot jo je pa zapustil. 1 Francija proti komunistom PARIZ, Francija, 25. jan. — Francosko civilno sodišče je včeraj proglasilo pet komunističnih organizacij za pro+i-postavne. Pred štirimi meseci je bila razpuščena komunistična stranka in izza onega časa je bilo samo v pariškem okrožju razpuščenih 247 društev in klubov. Vatikan posreduje pri Romunski Papež priporoča por a v-^ navo z Madžarsko. — Vatikan z a edina tvo med Hrvati in Srbi. i RIM, Italija, 28. jan. — Va-' tikan s svojimi diplomatskimi zastopniki v balkanskih drža-1 vali z vso silo deluje na to, da bi Romunska zavzela spravlji-' vo politiko in bi omogočila, da j bi imela konferenca balkanske zveze uspeh. Poglavitni cilj papeža Pija XII. je ohraniti nevtralnost na Balkanu, zaveda pa se, da je ključ do celega položaja v ro-iiiuiisko-*mactžarskih odnoša-jih. Želja Vatikana je, da bi bile madžarske zahteve glede Transilvanije mirnim potom poravnane. Zaradi tega skušata tako papež kot papežev državni tajnik kardinal Luigi Maglione pregovoriti romunskega vnanjega ministra Gri-gore Gafenca, da bi vnanjo politiko usmeril tako, da bi prišlo do sporazuma med Romunsko in Madžarsko. Ravno tako izvaja Vatikan ves svoj vpliv na Hrvate, da zdrže edinstvo s Srbi. BUDIiMPEŠTA, 28. jan. — Dobro poučeni krogi zatrjuje-i jo, da bo Romunska na seji1 balkanske antante stavila svojim zveznicam predlog, da ji obljubijo svojo vojaško pomoč, za slučaj nemškega ali ruskega napada. Romunska vlada je že namignila, da bo drugače prisiljena skleniti sporazum z. Nemčijo ali Rusijo. Romunska bo stavila, svoj predlog prihodnji petek, 2. februarja, ko se bodo sestali vnanji ministri balkanske antante v Beogradu, Atenah in v Ankari pa ni nikakega razpoloženja za vojaško pomoč Romunski. i Kratke dnevne vesti KOMUNISTU zanikano državljanstvo SAN FRANCISCO, Cal., 25. januarja. — Vlada, ki namerava preklicati državljanstvo komunističnega voditelja v Ca-liforniji, je zavzela naslednje stališče: lnozemec, ki je v deželi pet let in ki ima dve leti pryi papir, sme prositi za a-meriško državljanstvo. Če je bil pa le del tega ča.-a član komunistične stranke, ima oblast vso pravico zanikati mu državljanstvo. Zvezni odvetnik Frank Hcn-nessy je predložil zveznemu sodišču osemdeset strani obsegajoč akt, s katerim hoče podpreti obdolžit ve proti 341etue-in u Williainu Schneidermanu, da si je dne 10. junija 1927 na sleparski način pndobil državljanstvo. Ko je prosil za drugi državljanski papir, ni namreč omenil, da je bil član komunistične stranke. Pomožni zvezni pravdnik "Louis Mervado je poudaril, da se to n.kakor ne tiče uaturali-zlranega državljana, ki je pozneje pristopil h komunistični stranki. Schneidermana so leta 1930 postavili komunisti za gover-nerskega kandidata v državi Minnesoti. Rojen je bil v Rusiji. Tvorničarji svare pred prevelikim obo roževanj em WASHINGTON, 1). C., 26. jan. — 'National Association of Manufacturers'', naj bo previden pri izdajanju denarja : i deželno obrambo, ker so s pametni izdatki" brezkori-t-na trošnja denarja. Zveza tvorničarjev sovraži vojno in priporoča primerno zaščito proti nji, nikakor pa n<« kaže deželi ^puščati i-e v brez-potrebne izdatke. Organizacija pravi nadalje, da je kaj lahko razburiti javno mnenje ter pripraviti ameriški narod, da lx> potrošil ogromne svote za oboroževanje. Ameriška industrija ni za oborožitev prav posebno navdušena. Sedanja evropska bojna igra in izkušnje svetovne »ojne so pokazale v pravi luči nevarnosti "prosperitete", ki je posledica oboroževanja. Zastarela municija WASHNGTON, D. C., 26. januarja. — Senator Thomas, demokrat iz (Jklahome, ki se je nedavno vrnil z inšpekcijskega potovanja, je rekel v senatu, da je v panamski kanalski coni, na Havaju in Puerto Rieo več milijonov granat, ki so že tako stare, da je dvomljivo, če so sploh še kaj vredne ali ne. G»ranate so bile izdelane za-časa svetovne vojne in odtedaj ni bila nikdar preiskana njihova učinkovitost. Sovjetsko časopisje in Browder MOSKVA, Sovjetska unija, 25. januarja. — Sovjetsko časopisje je posvečalo le malo važnosti procesu proti Earlu Browderju, tajniku komunistične stranke v Združenih državah, ki je bil obsojen zaradi zlorabe potnega lista na štiri leta ječe, toda inozemski opazovalci so mnenja, da bo dala obsodba povod ostrim časopisnim napadom proti Združenim državam. Al)Vf.R4 1SE i» GLAS NARODA PARIZ, Francija, 28. jan.— 4 4 Petit Parisien" pravi, da bo Hitler še pred konferenco balkanske antante Mussoliniju pojasnil namere Rusije v jugovzhodni Evropi. List pravi, da bo feldmaršal Hermann Goering -v Hitlerjevem imenu poslal Mussoliniju spomenico, v kateri mu bo zagotovil, da bo rusko "vmešavanje" v balkanske zadeve o-rnejeno samo na Besarabijo, ki jo je Romunska po svetovni vojni dobila od Rusije. Nato pa bo -Stalin obrnil vso svojo pozornost .na osrednji vzhod in na Indijo. Kot pravi "Petit Parisien", bodo Nemčija, Italija in Rusija postavile na Balkanu nove meje, tako da bo Nemčiji zagotovljen romunski petrolej. Škotski premogarji zahtevajo višje plače GLASGOW, Škotska, 26. januarja. — Sto delegatov je .kknlo zalite.an višje plače L* &7,000 š^oLskih premogar-jev. Sedaj riužijo po *l.t>0 dnev no, \ prihodnje naj bi pa dobili po dva doiarja na »ian. Predsednica A. L. A. o vojni BUFFALO, N. Y., 26. jan.— Mrs. William H. Corwith iz Roekville Center, L. L, deželna predsednica American Legion Auxiliary, je rekla časnikarjem, da se po njenem mnenju Ameriki ne bo treba udeležiti sedanje vojne. — Amerikanci sicer simpati-zirajo z nekaterimi malimi evropski narodi, toda v Evropi je bilo že od kdaj tako, da močne države podjannijo sla-botnejše. Tem državam moramo pomagati k obnovitvi, toda za to bo šele po vojni čas. — POLJSKI UJETNIKI V NEMČIJI BERLN, Nemčija, 28. januarja. — Po vseli mednarodnih določbah glede vojnih ujetnikov zaposluje Nemčija izven taborišč 285,000 poljskih vojnih ujetnikov. Vojni ujetniki večinoma delajo na poljih, v gozdovih, pri namakalnih napravah in sličnih delih ter prij gradnji cest. Vladni delavski uradi določajo ujetnike za posamezna dela. Ujetniki so nastanjeni v taboriščih, ki so preskrbljena z vsemi zdravstvenimi napravami. Na poljih delajo v najmanjših skupinah po 20. V taboriščih so zaradi hudega mraza, ki vlada po celi Nemčiji, postavljene peči. V nekaterih taboriščih so sknpno nastanjeni francoski in poljski ujetniki. Nevarnost Hullove trgovinske politike WASHINGTON, D. C., 26. jan. — Zastopnik šestih gover-nerjev novoangleškili držav je izpovedal pred posebnim zborničnim odborom, da je trgovinska politika državnega tajnika Hulla nevarna Združenim državam in da se bo kar naenkrat znašala ta dežela v vojni, če bo skušal Huil svoj program še razširiti. Predvsem pa ogroža Hullov program gospodarski obstoj šestih novoangleškili držav. Delavski list napada Chamberlaina AMSTERDAM, Nizome-ko, 25. jan. — Londonski "Daily Herald", ki je glasilo delavske stranke, pravi v uvodnem članku, da so vodilni Angleži čedalje bolj nezadovoljni z načinom, kako upravlja vojne posle ministrski predsednik Neville Chamberlain. Vsled splo- ! snega pritiska bo Chamberaiu najbrž prisiljen odpustiti ne-j kaj svojih ministrov. Pogumen rešitelj PTTSBURGH, Pa., 26. jan. — Carnegie Hero Fund Commission je podelila včeraj 16 bronastih kolajn, ki so kot rešitelji tvegali svoje življenje. Med odlikovanci je bil tudi 3-1 letnih koblar Theodore Bennett. Pri neki tovarni v Mobile, A-labama, je popravljal visok dimnik 75 letni Charles Gos-sett. Ob vznožju dimnika se je slučajno mudil Bennett, ki je naenkiat opazil, da je v višini 55 čevujev Gossett omahnil ter pričel padati z glavo nizdol. Bennett se je razkora-čil, stegnil roke in prestregel padec. Oba sta sev< da padla na tla, toda Gossett je dobil le malenkostne poškodbe, do-čim si je Bennett izvil roko v kolku. NAROČITE SLOVENSKO - AMERI-KANSKI KOLEDAR ZA 194«. — 160 STRANI ZANIMIVOST L STANE VAS SAMO M CENTOV. — V Zdruienih drfovah lahko pošljete Tnamke po 2 oz. p« 3 caito. •Veil 9IBO0P N«w Toll Monday, January 29, 1940 SLOVENE (tXTOOBLAV) DAXLT GLAS NAJtObA" (voita or thi rnrw M ILOfINIC PUIU8UNO COMPANY (A Corporation) »rank Sakur. PmMtnt 2. Lnpeba, Bm. Place of buMota jf Um corporation aad tddnam of above officer«: tiff WEST ittfc Slltm NEW XORK. N. I. 47th Year U8TO) MVU1 OAT KXCKPT 8UNDAIB AND HOLIDAT8 Advertisement ob Agreement T*, eelo Xo velja list m Ameriko Kutd« ..............9A4M T* pol leta ...... .........$8.90 Z• fletrt lete ____flM Za New York sa celo lete «7N Za pol lete ............ .... $3.50 Za lnoMMtT«. m celo lete .. Za pol lete............... $8.10 ■ ilauiilpUw TMdy H- ULA8 NARODA" IZHAJA VSAKI »AN IZVZEMfil NXDNLJ tU PRAZNIKOV 'QUI NUOOA-, ti« IKt IS RIAPHONI: Ifc mm, NIW IOKK, M. I. DHdM t—1S4S POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. ZRAČNA VOJNA A ngleški bombniki vrste Wellington. •Taki bombniki so bombardirali Helgoland. t ^ A , 0 Peter Zgaga !>AX V BERLTNT vor s prvimi ruskimi ujetniki LEWIS IN ROOSEVELT Xastop Johna L. Lewisa proti tretjemu terminu predsedniku Roosevelta je vzbudil splošno presenečenje. Lewis ni novinec v javnih zadevah. Njegova izjava je bila natančno preračunana ter je hotel vzbuditi ž njo pozornost. Kaj je 11..potilo Lewisa do tega in kakšnih dobičkov pričakuje od tega f Odgovor na to vprašanje je vsebovan v njegovi izjavi. Imeti hoče besedo pri sestavi platforme demokratske stranke m hoče izvajati vpliv na bodočo demokratsko administracijo. Konvenciji United Mine Workers je svetoval, naj ne o-J dobri nobenega kandidata. To nalogo naj poveri izvršilnemu , odboru United Mine Workers. Izvršilni odbor je pa Lewis sam, oziroma so možje, ki so | v njem, popolnoma pod njegovim vplivom. Z drugimi besedami rečeno: Lewis je sličen kateremukoli državnemu političnemu voditelju. Prepričan je, da razpolaga z glasovi 4,000,000 članov CIO. In kakor bodo volili li Člani, bodo volili tudi njihovi strici in tete. Lewis si domišljaj ca ima vso to silo volilcev v svojem žaklju. Ob ugodnem tre- j nutku namerava nastopiti in vprašati: — Kdo da več? I Da izvede to strategično potezo, je smatral za potrebno | prekiniti vse zveze s predsednikom Rooseveltom. To je bilo pa usodno zanj. S tem je namreč omajal svoje stališče in tudi a-! meriškemu delavstvu ne bo izkazal nobene usluge. New Deal je oblatil do skrajnosti ter skušal prepričati ameriške delavce, da jim je New Deal sovražen. Trdil je, da izgublja ameriški narod zaupanje v Roose-veltovo administracijo; da New Deal ni mogel rešiti problema nezaposlenosti, majhnih dohodkov in raščajočega dolga; da bo predsednik Roosevelt, če bo v vtretje kandidiral, sramotno poražen. | To obdolžitve so brez vsake bistvene podlage. Vsa poskusna glasovanja so pokazala, da ima predsednik Roosevelt za seboj večino, oziroma najmanj 65 odstotkov vseh ovlileev. Glasovanje, ki ga je vprizoril mesečnik "Fortune", je calo predsedniku Rooseveltu tudi več glasov kot so jili dobili vsi njemu nasprotni demokratski in republikanski kandidati ckupaj. Potem takem je narod zadovoljen z Rooseveltovimi u-spehi, četudi niso ti uspehi taki kot bi morali biti. Čemu ni mogel Roosevelt preskrbeti dela vsem nezaposlenim T Čemu je bila zavržena $80,000,000 stanovanjska .predloga? Čemu je moral Roosevelt opustiti razne načrte za oživ-Ijenje industrije? Lewisu je prav dobro znan odgovor na ta vprašanja. —1 Njegova prizadevanja jo nenehoma ovirala strankarska sku- ; pina, ki se sknša povzpeti k moči. In če bi se povzpela, bi bilo v nevarnosti vse ameriško delavsko gibanje. Zdaj nam je slika precej jasna. Nezadovljni Lewis je odtegnil predsedniku tisto podporo, na katero -se je predsednik po vsej pravici lahko zanašal. Izpraša naj vest ter naj odgovori na par vprašanj. Naprimer na važno vprašanje: Ali bo po vsem tem težje ali lažje jioraziti delavsko postavo, ki je bila uveljavljena po tolikih bojih in od katere ima delavstvo res nekaj dobička? Brezmejni srd je povzročil pri Lewisu tudi pozabljivost. Na zadnji konvenciji premogarjev, leta 1938, je rekel John L. Lewis: •—< Mr. Roosevelt je edini predsednik našega časa, ki je skušal izboljšati položaj preprostih slojev v tej deželi. Ista konvencija je zahtevala, naj vlada potroši v fiskal -nem letu 1938-39 najmanj dva tisoč milijonov dolarjev za reliefna dela. Administracija ni potrošila v to svrho samo dveh tisoč milijonov dolarjev, pac pa dva tisoč dvesto petdeset milijonov dolarjev. Ali Lewis lahko prekine zveze z administracijo, čije delo je bilo v -skladu z njegovimi lastnimi nazori? Ali lahko stoji sam in osamljen, vstran od New Dealaf Na njegovi konvenciji so ga delegati tiho in mirno poslušali. Samo enkrat so mu zaploskali in sicer takrat, iko je omenil mo^no^t sodelovanja med demokratsko stranko in organiziranim delavstvom. Francoski dnevnik " Paris j ra so zamrznjena. So preden So ire'' je m> oslal na finsko-iai-Jsem dospel v Viborg, som videl sko fronts^ svojega posebnega finske vojake na smučeh; na dopisnik a«ki je pred dnevi po- smučeh gredo finski vojaki tu-slnl svoje %>ročilo iz VIborga. di v bitko Tu pasem videl na-i— Finska fronta je pred na- tupane sane, v katovdi .so starini — ipiše poročevalec — gr-jci, žene in otroci bežali pred men je topov slišimo od daleč.' vojnimi grozotami. Neki oficir mi je povedal, la| (V Viborgu sem videl prvo streljajo finske baterije, raz- vojake rdeče armade, ki so jih vija se huda bitfca na KarelijoJ Finei ujeli. Dobil sem dovo-ki je Bi-borg njeno središče. To 11 jenje za razgovor z ruskimi boribe so prvi večji in resnejši j ujetniki. Štirje so bili zdravi ppopad med1 sovjetsko vojsko in čili in so čakali v zaporu na in mladimi pogumnimi branil- odhod v koncentracijsko tabo-ci Finske. Na fein mestu pro-irišee, dva ranjena sem obiskal diranja imajo Rusi okoli 200 v bolnišnici. Opazil sem, da ti-soč mož, katerim utira pot j ravnajo Finci lepo z ujetniki, več sto tankov. Okoli sto rus-;zato so ujetniki odgovarjali kili letal poletava nad fronto raVJevolje na vprašanja. Na-— ta letalska .skupina spada k govoril sem najprvo 'kmeta iz eskadri bonubarclerjev, ki -so Smo lon čka, in ga vprašal, za-iprcMl dnevi bombardirali Vi- kaj se je boril proti Fincem, foorg. Ruska armada korakaj — Ako ima človek za hrb-proti Viborgu, strnjena že od | toni strojne puiške, se mora bo-početka sovražnosti. V prvih .riti —- je odgovoril ujetnik. Osmih dneh je trdeča vojska J — Kaj vami je patllo v glavo, •prodrla 40 km globoko na fin- tla ste pričeli vojno z Finsko? sko ozemlje od meje pri Raja-| — Ko je iabmbnila vojna, joki, ki je 70 km oddaljena od.sem bil že vojak, — je odgo-Ljeningrada. jvorilfemet — slnžil sem že tre- Nenavadna je pokrajina v t ji mesec vojake. Finci hočejo tem delu Finsko. Vsepovsod zavzeti Ljeningrad in Rusi >e sami gozdovi in jezera. Jeze- morajo braniti. Tako so mi NEMŠKA OFENZIVA? ... (S prve strani.) go težkih topov v Vogezih in da postavljajo nove podstavke za topove. Belgijska poročila pravijo, da Nemci preiskušajo 44veliko Berto," ki bo streljala na razdaljo 150 milj. Velika Berta v svetovni vojni je streljala na Pariz leta 1918 iz razdalje 75 milj. "CITY OF FLINT" SE VRNIL V BALTIMORE BALTIMORE, Md., 28. januarja. — Tovorni paririk City ol Flint je po 116 dnevih romantične vožnje po morjih dospel v Baltimore. Pri prihodu v pristanišče je dobila posadka plačo za ves čas vožnje. Parnik je 3. oktobra odpeljal iz New Yorka v Manchester in Liverpool z 41 možmi posadke. Vozil je jabolka, asfalt, vo-.*ek, stroje, les, traktorje, žito, konzervirano blago, tobak, moko, mast, mazilno olje in drugi tovor. 9. oktobra, 1939 ga je zajela nemška oklopnica Deutschland na visokem morju ter nanj postavila svojo posadko. 31. oktobra je parnik dospel v Tromso na Norveškem t?r izkrcal mornarje angleškega .pamika Stonegate, ki ga je bojna ladja Deutschland potopila in mornarje preselila na parnik City of Flint. 23. oktobra je City of Flint prispel v Kola zaliv ter 24. oktobra pripeljal v Murmansk. Nato je vozil ob norveški obali ter dospel v Bergen 6. novembra. 27. novembra je odplul iz Bergena ter še istega dne prišel v Haugesund n& Norveškem. Ko je bil parnik v pristanišču štiri ure, so prišli, na krov norveški častniki, razorožili nemško posadko in jo vzeli s parnika. Parnik je nato razložil v Haugesundu tovor, namenjen w Anglijo in je 28. decembra odplud v Narvik na Norveškem, kjer je naložil tovor železne rude in je 7. januarja odplul proti Združenim državam ter priplul 27. januarja ob 11 dopoldne v Baltimore. SOVJETSKA ZASTAVA NA KONVENCIJI UNITED MINE WORKERS COLUMBUS, O., 27. jan. — Delegati 50. konvencija United Mine Workers so doživeli veliko senzacijo. Ko je govoril J. L. Lewis, je zapi apolala za njim izpod stropa ogromna sovjetska zastava. — Proč ž njo! Proč z njo! — so začeli kričati nekateri delegati, nekateri so pa šli na postrošje preiskovat, toda našli niso nikogar. Rdeča zastava s srpom in kladivom je bila najbrž že prejšnji večer pripravljena. Nekdo jo je razvil ter takoj nato pobegnil. Lewis se med govorom ni zmenil za ta dogodek, po govoru je pa svečano izjavil, da ni v vsej U. M. W. niti enega komunista. United Mine Workers imajo tsamo eno zastavo in sicer ameriško za stavo in United Mine Workers bodo, kakor posedaj, tudi vt*>doce vse storili za zaščito te zastave. na — Kako žive Nemei, kako preživljajo vojno.' — bo marsikdo vprašal. Časopisje namreč poroča skoro izključno le o nemških zmagali in porazili. Nemško o zmagali, zavezniško pa o porazih, seveda. Ker bo tega ali onega zanimalo življenje povprečnega Nemea, bom skušal na podlagi tca- 1/. iztisno paste, ampak povedali, preden >mo Šj fronto. Vprašal sem -a, kakšno hrano so dobivali. Pojasnil ini je. da so opoldne dobivali zeljna-to ju'ho, čaj, makarone in bif-tok. Vsega dovolj, samo masla niso dobili nikoli. Vprašal som ga, ali je član j komunistične stranke in ujetnik jo odgovoril, da ni komunist, temveč, kmet, ter ni v strdki. Nato sem nagovoril nekega letalskega poročnika Tgorova-ki je rekel, da je pilot in samo !samo pilot. Obdolžili so ga namreč, da jo bil med tistimi. kobinske lube zadnji ostanek zobne tubo pa ne vrže v>tran, jo sprau za Hitlerjevo mladino'', ki hodi vsak dan od hiše do hiše ter pobira slanjnUki papir, prazne ko-iterne škat-Ije, motvoz, papir in ko>ti. Vso to gre v vojne svrho oziroma na "oltar domovine' , kot pra-pisom in privatnih poročil opi- viJ° »landanes v Nemčiji, sati, kako .preživita dan gospod i C<»sp. Soliultze natakne na>e Ilans Sehnltzo in njegova bla-' °hleko, stkano iz tlesnega tki gorodna gospa, tipična pred- j va» kajti v Nemčiji ne izdelu-stavnika nacijske Nemčijo. ' J<\j° več oblek iz volne in boni-l\o še ni bilo vojno, se je odpravi v obodni-spod Soliultze sleherno jutro jeo» kjer mu postreže soproga z skopal, toda sodobna Nemčija zajtrkom: žitna kava, posneto potrebuje premog za vse kaj mleko, ržon kruh, ki ga, če lio-drngega, kot za ogrevmije vode kihko z lojem namaže, kaj-i 11 stanovanj. |ti po Ooeringovem naročilu gre v Nemčiji vse presno ma- ki so iz le.tal s strojnicami stre- po uporabi obristai, kajti ljali na civilno prebivalstvo v Viborgu. Med letom nad fronto se mu je letalo pokvarilo, rešil so je s -padalom in pristal na fin-k i strani 'sam. Povedal je, da služi pri letalcih že štiri leta in da jo od leta 1933 član komunistično stranke. Prizadeval sem si, da bi zv»>:M, kako misli oficir o vojni med Finci in Rusi jo ter o vojni med Nemčijo in Angli jo ter Francijo. Poročnik 1 goro v me jo paano poslušal, a je odgovoril na vsa vprašanja, da ni poučen o teli zadevah. Vojak sem. je dejal, in sem pokoren svojim na*!rojeni m. Milo, s katerim se umije, ni pravo milo, pač pa nadomestek ali "ersatz", kajti Nemčija živi že par me.-oeev v znamenju "orsatza". Vso je namreč A'ersatz": — milo, usnje, blago za obleke, ka včug i nt a k od a I je. Milo mora gospod Sohultze če je mokro, ga prenaglo zmanj- >lo v ka none. Po zatrdilu nemških izvedencev v -obilje ržon kruh vitamine, ki preprečajo "nočno slepoto", kar je za prebivalstvo veliko važnosti, ker eeste ponoči ne smejo biti razsvetljene. Soproga skrbno spravi vse ostanke, kajti najmanjša skor-jica k ml ki bo pripomogla k porazu Angležev in Francozov, ki so obesili pohlevni Nemčiji to nesrečno vojno na vrat. Sledeč vzgledu drugih domoljubnih Nemk, se gospa Soliultze ne poslužuje lepotil, kajti puški. Dobili smo povelje, naj ne bombardiramo eiviineua | prebivalstva. Ujetniku sem na j fmli bo v Hel- sinkih 1 if h ko oiileda! starce, ženo in otroki pa nt ranjene mrtvili >ja imporitrati, kar bi biki brez potrebna trošnja denarja, Ivi ga Nemčija tako krvavo potre- jih medtem že pokojKili. Ujeti rdeči letalec krarko-malo ni mogel verjeti, da so Ru-i bom'bardirali nezaščiteno civilno prebivalstvo, kakor mu nisem mogel doipovodati. da ni Finska naiprdla Rusije, temveč so Rusi nai>ovedaU Finski vojno. Med pogovorom mi je letalec še povedal, oa je doma j iz Kavkaza, kjer se zdaj dobro . . . v , I živi. Kot Kavkazoc zelo s po- A holmci sem .Trasal najpr- gtujw mtlWro in otrok(> ;„ j(, vo ujt tega letnica, ki so je n»šil L)rav zara<1; ,-ndil. da so s padalom pa si je ,pn pristan- >rH(l ,M,llllmrdor. ku zlomil nogo. K«> sem jev tudi matere in otroci. Ni vonl o vojni, bo mogel videti, ker -o ' '»"je. (Jospa Soliultze se torej umije z deževnico, obraz si pa nalajčka s papirjem, v katerem je bila zavita cikorija. Tretji ujetnik, ki je bil tudi kmet, se je nenavadno zasmejal. ko sem ga vprašal, ali jo član komunistično >tranke. Ni--«em, jo odgovoril, in nikoli no Ixmi. sem je zanikal, da bi t-; ! , ., .. n , t,. , ! I ga Kavkazca, jo bila Riusuu napovedala Finski, «.toril k;(j ^a|0nik. *L MARSICH, 1XC. 463 W. 42 Street New York ADVERTISE in GLAS NARODA (Jo>pod Schultze vzame lopa-to in gre odmetavat sneg, kajti odkar je vojna, morajo skrbeti hišni posestniki za snago in red pred hišami in na cestah. Za ko-ilo imata J>aj iz korenja in vrč vodenega piva, slič-nega tisti nesrečni in brezoku-.sni polodstotni brozgi, ki jo bila med prohibicijo v Ameriki naprodaj. Sosed prinese v liišo propagandni letak, ki jih mečejo zavezniški letalci na nemška mosta. U os pod Schultze mu iztrga lepak iz rok, ga zmečka in vrže v stranišče. Tako je videl v kineniatogrumu in tega se drži. Na k, pravi Nemec pa že ne bo nasedel nobeni zavezniški propagandi. V kleti pri oknu, kamor prihaja nekoliko senčne svetlobe. ima go.-pod Schultze nekaj zelenjave, spomladi pa namerava zasaditi v vrtičku murve in rediti sviloprejke, kajti Nemčija se mora v gospodarskem pogledu popolnoma osamosvojiti. Cenili naročati svilo iz Japon->ke, ko jo je mogoče pridelati doma t V kleti ima tudi dva zajca. Domačega, ki skrbi, da bo spomladi dovolj gnoja na vrtu in dolgodlakega angorskega zajca, ki da vsako leto dve unč; volne. Co bo vojna še par let trajala, »o bo nabralo te zajčje volne za par zimskih nogavic. Zvečer gre gospod Solniltz.-z ženo v gostilno večerjat in soproga se pritožuje, do gostilniški prostori mrzli. Gospod Soliultze jo dregne v rebra in jo s tem opozori na plakat na steni: "no govorite brez potrebe! Sovražnik posluša!" Iz gostilne se vrneta v mrzlo stanovanje. Sedet« pred Hitlerjevo >liko in pogled na podobo fuehrerja ju tako ogreje, da pozabita mraz*, lakoto ter vse križe in težave tega sveta. »-j--- • "G L I 8 I1B0D I" mm New Yoif Monday, January 29, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) TFK3E9 MR mm. l>H»l«i tetrtkovo iter Oko naj v ved* ijotni. Vesti iz Dopisi so iiam vedno dobrodošli, ker zanimjo na-f čitatrljr in se / njimi naši rojaki Uk«* rekov i;it'll seliuj pogovarjajo. it MICKI JE TREBA MOŽA 99 > jo, ne-pot retmeiu razburjal, na i k*n takoj, v zareUku povem, !ov izredno zahavne dejanska Veseloigre, katero priredi -lov. pev. društvo "Slovan" na ]>:i-Uno ihmIoIjo, -t. M»marja v Blov. Xar. Domu v Brookly-nii. Prj eel i stvari gre torej 7« piet že sani lui.sehj a vsakovrstnih društvenih zabav, M'adh ter splošnega ve-N-ljaeeiija in razigranosti, ni pri«";'kovati, da bi se katera še tako bruni na dušica obregnila oh ta naslov. . jlteilje je tudi res. da ta na-! lov zveni kakor nekak zdravniški reeopt, kar pravzaprav tudi je. Ako je človek bolan. ^ re k zdraMiikn, ali pa mu ga |wrkli«Vjo na delni. Zdravnik ga pre i -ee in imi preiskavi pove ali mepiše recept. Haznme pa -e, da so recepti po vsebini tako razlieiii kakor s-i razlie-lie bolezni. Recept v našem K!u.*aju pa ima to |>osebnost. Ha ž njim ne morete v apoteko in tam »Kibiti predpisano /zdravilo, kar bi se zgodilo, iV bi t>ili -predpisani kaki pulterci, kaplji«*. tablete. pilule, ji I i !caka yra slišna roba. Mar-sikaj dobite v apoteki, zla-ti v ameriških a da bi »e mož fabri-c-iral na zdravniški recept, te-ga |• r» še ni bilo slikati. Le pomislite, kako bi bilo na svetu, ako bi žensk«' hodile z recepti v apoteko po svoje može! Ali ne misliti', da bi v tem slu-V-aju nioš'ki prišli oh ve< svoj kredit * \o, to pa ne, pa ec bi šlo tudi samo za iiredpustne tedne. Sicer je težko vedeti, kaikšno .stališče hi ženske zavzele v tem vpri^anjn, lotla d večina ne more biti o tem-fo vsi ntoŠdii, brez izjeme, za to, da ostane po starem. (Pri vsem telil ImdomuMMijn pa je na-ša Micka, kateri je to pi-anje namenjeno."popolnoma ibr«*z krivde. Ona je |»oŠten«; in vrlo kmetsko dekle, he i ^rnintarja Matevža, k) je, kai je nekaj popolnoma naravnega, zaljubljeno ojavi v tein, da je Janez fcamo kočar, a Mleka hči velikega gruntarja in kadar ljubezen kuha v takih okoliščinah, se po navadi vodno i.skrc krešejo. iRaamne se, da bi Jano« rnjse prične izvajati ta načrt. Miektei vsa zavita v cunje in odeje, stoka, vzdihuje in joka. Dekla Frša, ki j » Micki /e dolgo let nadomestrvala mrtvo mater ji skrbne streže, jo miluje. ji kuha vs? 'iiogoča zdravila in jo tolaži. OČe Matevž pa ne jemlje bolezni po-.sebno resno, robanti in razgraja po hiši, ker nru .stokanje in jedrkovanje preseda. Poleg tega pa Micka in Urša zadtevata da priule zdravnik v hišo, a Matevž -e brani zo nrlliaiaii od blizu in daleč, liilo je pa snubaeev še toliko več, ker potovka in "živa pošta" Rep la, ki je vedela za Misckin re-<*ept, a ni vededa za pismeni dogovor, hitela od vasi do vasi ter pošiljala simbače k Matevžu. Kakšni ženini so se o-glašali, vam bodeta pokazala hribovtka Xacia in njen žen it ve jrcnien Kacek. Že -amo j a dva sta vredna, da jih vidite in sli site na odra. . Končno pride snubit tudi kočar Janez in ž njim boter in sosed gruntar Koren. Matevž je bil v zadregi, a ker je Janez prinesel s seboj priporočilno pismo od dr. Poljanca, -e ni mogel upirati. Janez je dobil Micko jn očetov blagoslov. •Očetu Matevžu so snubači že preseJaii in zato je hotel, da se mladi par čim prej zveže in .spravi v kraj. Snubitvi takoj sledi zaroka s primerno proslavo, pri kateri sam oče Matevž zasnubi deklo Uršo ter naznani, da se m I ml emu paru umakne z grunta na Janezovo kočarijo. Tu vsi spoznajo, da je oče Matevž mož na pnvvem mostu in mu za sklep igre za-pojo: Bog živi, Boje: živi očeta Matevža, on pravi je mož pa ne žalostna mevža. On modro ima glavo, dobrega je srca, kaknš-nih svet le prav malo pozna! Naj živi .". . (Veseloigra "Micki je treba moža," je ena od1 onih posrečenih "rger »svoje vrste, ki drže gledalca z nopre-tani napetosti od prvega do zadnjega prizora. Razvija se skozi in skozi naravno in neprisiljeno in gledalec takoj ob začetku dobi vtrs. da jjleda na resnično življenje našej»a naroda in zato nehote ^kutša, da je ne prezre ene same kretnje, da ne zgreši ene same besede- Zato se lahko reče, da je to igra izredne vnste, kakršne se nudijo newyor&kim rojakom le od časa do ča^a ter da zato v polni meri za-luži, da Jo vsako vidi in sliši. vnaprej smo uver-jeni, da ho-vsak gledalec "Slovanu" hvaležen za duševni užitek, ki mu ga bo nudila igra: "Micki je treba moža." SMRTNA KOSA Y St. Catherine Hospital v Brooklyn, X. V., je v seboto u-nirl dobro poznani rojak in vnet delavec na društvenem polju Emil Domini, star 57 let. Rojen je bil v (Jorici in je prišel v Ameriko pred leti. Tukaj zapušča ženo, dva sina in eno ličer, v starem kraju pa sestre in enega brata. Na mrtvaškem odru leži pri po-^tebniku Stealer, 289 St. Nicholas Ave., Ridgewood, L. 1. Pokopan bo jutri (v torek) dopoldne na pokvpališče sv. Tro-jice. Prizadeti družini naše sožn-Ijo. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročniio, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno TUDI TINCI IMAJO VELIKO IZSELJENCEV. Vojna med Rusijo in Finsko je odkrila marsikaj, o t« j d-ilj-ni ileželi eviop>k<*ga je na dan tudi to. < -rima F'in^kii, kakor je majhna i»i ima komaj 'A in |m>! milijona prebivalev. svoje rz-eljensivo. e izseljevali večinoma strnjeno, skupno, le malo jih je zapustilo domovino posamezno. Tako danes živi v Ameriki okrog pol milijona Fincev, ki so vsi večinoma farmerji, ribiči, »livarji ali trgovci < kožnhovino, torej v i-.tih preprostih poklicih. kot njihovi rojaki loma. Poučeni krogi nr.ivijo, .o je vplivu teh Fincev zahvaliti, da se je Amerika tako zavzela za Finsko. jSlovencev pa najbrž le ne posekajo ti Finci; toliko izseljencev kot Slovenci ima malo-kateri narod. NEKOLIKO POROČILA IZ GOWANDE, N. Y f() i sn »li »lecenJbra sei^i imamo tukaj zimo, kakišne od leta 1913 lil bilo S:u*ga je. toda ni mogoče natančno določiti, koliko paleov. kajti mrzla -a-pa brije \ns:;ki dan in ]>o višjih krajih sneg pobere in v nižje nanosi, tako da je po stranskih ]M)tili jako težavno hoditi in tu li s karami imajo veliko sitno-ti. Vromenskj prerok Mr. Spencer iz Buffalo, N. V. sedaj še ne na | »o ved nje ni kake izpremomlbe. i Dne 2.'». dwemlbra so tukajšnja stara tri društva prireili-la skupno božičnico, ter primerno obdaroval svoje mladinske člane in članice, dočim ko angleško poslujoča društva to opustila. Xa Silvestrov večer je tukajšnji Slov. Doni priredil običajno domačo zabavo, katera je pa bila radi hudega i-nežnega viharja boli s hibo obiskana, da celo pisec teli vivtic je izostal, »Lisi ne ravno radi viharja, pač pa ker seni 'bil nekoliko prehlajen in M"m moral ravno isti večer oh 10..°,0 uri na delo. Kolikor jih .:<■» bilo navzočih, so iiii povedali, da so h' jako dobro zabavali- ako prav >o u:en" ; »o ! g! (šali. I iPred neko*ikc» ::iese< ' i ■ radmki tuka.;š?ijeu-a • I; >:■ •. •• j'-'SJPZ nst-novili tako zvaui i roški vrtec. Ta vrtec šfej:» -e-daj. kakor je raz\ dtio z ;» -[ročila glavnega v« '.'e Mr. J. | Matekovir ha. čez ."o članov in jčianic. V soboto dne 2f>. ja -o pi irodiii pi \ o ple-no \ e-<-lico s kratko igro * Ifa tor-: družina" in sicer to j>oi \ mi gleŠčini. Priznati moram na j tem liieslu, da j<- bilo lo n< \ izviMn<*ga. Sicer je I»> 11> pred leti vprizorjenih nekaj iger na našem odru, toda kaj takega dosedaj še ne. Prvi j»* nastopil voditelj Mr. John Mateko-vicih. ter nam v -love: --čini pojasnil namen pri redit ve. Takoj ž njim pride 4-let:»i -iin čk Mir. iu Mrs. John Vehar. ter nam znipoje "God bl< -- Ame-jriea" in "My bom-, -\v -et liome.** Njegov oče «e pever- jn jmnzikaikt. p) la mnlfhu Inj -in-č<4v je pokazal, da g:i bo v po- i: i • k - \"*m'et V!uoy je že nekoliko po- Xato >o nastepiie • ie'-.:i--.- . ka/si a v Novi D. '»i. kaj -e je Jcsop'liine Siicii in Danica naučil;.. Pore j, vinlite!ji, :e Sterna 1. dc'^lamirav -lov■<• it-! k;-ra jžno na]»r«,; iu pr;z h^-avljo- č I ni in nadalje v airgleŠMni. | ni! (St rni-1« t. -! • • k < > >'. M a t" k < • :v K > Ijanst-v ur; filil i)v K John kan i M (h on.: rd. lireko in* PISMA V 11 JEZIKIH. i Of IU /r. h ni j i oiagoma se pr-etn-ka iu ea-. To :cenzura uva ja po svem »l.son ; -v itu. 'S o pa nai e ne gre -i .-o j brez teža-v% Tudi angleški i.m-» lo-!]ierij ima cenzuro, kar v kolo-S1-'-, nijah ni tako enostavno izve- »t Heiena S--pti. Tako na primer na jiošto v- Singapur prilirtja.io ]>i-ma v '■cm dobre njej -n po-mla li čla- p,Ml ina! le 41 j«"zikih iu >iei' -kili in 1!< azijski skimi jih je naj1 veliko i zij.^ken«, kitaj-k« tolikimi otro- il 11 vije prid' >bro gov«n ili njič se ]»ojavi j lan. kot predsta nv.tere S iPZ in i :'ii< zno p* iha.i ni, kal« l e : -Kvoje t»krilje. dela in truda -ei da sla jili tako izučili, dalj«', da sta o ler spremenili v kra-ni vrt. okinčeii z vrtnicami. Vpam pa, da je vaš Irn ljba nastaviti tolmače, ki pi.-nia vadovoljfio poji ačan. ker bila < prebirajo in puščajo naprej po je nenavadno obilna udeležba j reifnom poštnem prometu aii Ziidov'oljnega in ves »l^ga ob-1 pa se poslužujejo pooblastil čin-tva. Ker v dite s:«»veu-!lužbo ii 1 kaj v slovenščini, na kruha. 22 evrop-M"d azij-\ iialine-j.6l ollskem , v raznih Za vso to in arabskem jezi! i indijskih na reč; h. mešanico jezikov, k i v pismih zbira t:a pošti, .je bilo tre- posiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO $ 5.90..........Lir 100 11.50.......... " :200 17.00 .......... " 300 28.00 .......... " 500 55.00 .......... " 1000 KER SE CENE SEDAJ BITKO MENJAJO SO NAVEDENE CENE P(H>VItZENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI NUJNA NAKAZILA IZVBSU-6JBMO PO CABLE LBTirBB . ZA PRISTOJBINO |L~ . S L O V £ N I C PUBLISHING COMPANY ^TRAVKli. BUREAU) . ri« vr. IRCh MCW YORK Zbirka novih zemljevidov, čije sestava velja $300,000.—, kaže svet, kakoršen je danes in Vam pomaga razumevati zgodovinske poteze diktatorstev in demokracij. p ' L - • t -v ). v . v tS^i ^ ^ivV - C- , |> , / v i i 1 . s ji *, \ rA.-JtU ZA V KANADO $3.— SESTAVLJEN S POSEBNIM OZIROM NA SEDANJI POLITIČNI POLOŽAJ VELIKOST KNJIGE 9l/> x 12 in. Posebne zanimivosti TABELE: Potovanja odkritij in raziskovanj. Sončni sestav. Velikosti in globočina morja in jezer. Največja jezera in oto-kL Najdaljše reke in prekopi. Najvišje gore — najvi-višji slapovi, Razdalja zračnih prog med mesti. DIAGRAMI: Predeli zemlje. Značaj krajev na zemlji. Poglavitne vere na sve- { tu. Seznam ver v Združenih državah. 48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DE2EL 48 STRANI ZEMLJEVIDOV DRŽAV ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE PROVINCE VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO VAŠO IZBIRO KNJIG katere so v seznamu na zadnji strani lista. ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV Skupaj 160 strani • Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City VEZAVA TRPE2NA IN UMETNIŠKO IZDELANA HE -K«« To« Monday, January 29, 1940 XT C17 Mtt* ...............................uimii.............................................a Vaški Apostol Spisal L. GANGHOFEK; za "Glas Naroda" priredil X. X. •4S- '"Kaj >i prinesla?" "Mati ti je Skuhala fižolove juhe." Petru so zažarele oči. * •"Bog ve. čemu se toliko nvuei zame?" 'Zajel je dve al: tri žlice, ko je zazr\TOTiilo k darovanju. P«'ter se prekrižal it* molil. Nato je nenadoma vprašal: l41 Otrok, maša še ni končana. Oemu nisi bila v cerkvi, lo bi bila vemlar d^nes molitev tako potrebna." Beta je molčala. Resnice mu ni hotela povedati, laži pa šo nikdar ni bilo preko njenih ustnic. 44Mati je morala ostati dcfma. ; Bila sem pri nji in ji 1 :*ala iz sv. Pi'sma." , * * Tako, tako, mati?" To je bil Petru zadosten vzroK, da ni več poizvedoval. "'Kjer je mati, je tudi Bog. Danes bo pomagal. Z zvonenjem mi je povedal in s solnčnhni žarki. Ves, J juhi Bog ima svoje paragrafe ki se pa precej razlikujejo od naMli. Nikar ne skrbi, Elizabeta Kajža bo oslala materi." •Pričel je jesti. "Juha je pa res dobra." Beta se je obrnila k oknu in si brisala solze. Ni hotela, ■da bi jih Peter vide!. ' ' - Počasi je jedel, kot da bi hotel imeti od vsakega grižljaja dvojni užitek. Nato se je naslonil na blazine in poslušal veselo govorjenje ljudi, vračajoč i h se iz cerkve. . "L«p dan mora biti danrts, kaj ne? In vse bo zopet ot !»•<>. Mati naj nikar nič ne ski^bi. In ti si tukaj. In J* i ana imam in v liomanu je zopet ljubezen." '■■ta, kakor da ga ni slišala. Sloneča ob zidu je gledala ; okno na cesto. Pi-ter se je vzravnal in se hu-lo prestrašil, opazivši Betine OD VSEPOVSOD s'l; o t. ok r UtKaj 1i je otrok? Kakor da je Šla sreča milno in se ni :» nate." ■"Ozrla se je že." Xi vedela, da je spregovorila in sc» je £.21 h i-* sebe u>traŠila 4 Elizabeta!" ' "Po sve/e vode moram." 'Vzi-!a j«' vrč in odšla iz kamre. Sredi temnega hodnika jr morala obstati, kajti lotila se jo je omotiea. Tu na ce.-Jti je poe?" 1 , l)."U-i je prišel iz cerkve, ni bil Roman nič kaj dobre volje; " Prej sem bil vedno vesel naše domačije, kar naenkrat mi ,p; nič kaj ne ugaja. Spomladi bo moral dati oče pobeliti." "Po velikonočnih praznikih se pa hiša že sme nekoliko n. košatiti." j«' odvrnila Julka smeje. Molče sta šla po ee-ti, pred njima je pa stopala Stavda-morica med soselom in sosedno ter rožljala z rožnim vencem. Ko so zavili proti travnikom, ki jrh je kar pVeko noči navdahnilo rahlo zelenje, se je Julki zresnil obraeni premišljevala v cerkvi. Na veliki četrtek j K) obhajilu lahko greva k spraševanju. Se mi zdi, da na tak dan ne bo gospod župnik preveč strog. Na velikonočno nedeljo naju pa lahko prvi« okliče." Ker je Roman molčal, ga je Julka pogledala s svojimi golobi jim i očmi. "No, kaj praviš?" > "'Seveda, seveda, enkrat mora biti." Do-pela sta do žive meje, za katero je bila Atavdamerica že izginila. Pogled na to mejo je abudil v Romanu neprijeten Hpotnin. Nemirno je popravljal klobuk. Julka je na-š. bila svoje češnjevordeče uistnice. '''Tako čnsden s » mi ztliš." Nežno ga je prijela za roko. . Dragi ..." "Mati ne vidi rada, če zaostajava," je dejal Roman in po"| ešil korake. Jezno je dodala za njim in ko ga je dohitela, se je zopet zc niejala. Dospela sta do prostora, kjer sta se bila takrat spin. Roman se je rezko zasmejal: ■"Ali še poznaš ta kraj?" *"Da," je zašepetala Julka kot skesana grešnica. "Pa ni jincnda vvaj ne bdš začel očitati?" 1 Nato nista več govorila, dokler nista dospela d ia njenemu nečaku je gospodinja ušla in se mora mati po poldn«« .peljati k njenra. Jaz bom' sama doma." ( uden smehljaj je povsem izpretnenil njen sicer lep in rožnat obraz. • j "Pa pridi pogledtet. Kaj ne, da boš?" (Roman je pogledal v njen spremenjen obraiz in v duši se ,n m ;e |x>rodilo \ipro.sanjo: 'Koliko obrazov pa ima prav za |>' avf Ta je zopet dnigačen!' , ♦ "No, ali boš prišel?" > 4t Mogoče me Vk» Peter potreboval." "Peter! Tako? In jaz?" Ali ji je jeza prignala solze v oči? A'i je bilo ranjeno njeno režno srce? 3|j I H ! • Zame ti ni do ti. Prav nobone pravice nhnern do tebe." ■iS« veda imaš do mene pravico," je prikimal Roman, k<>4. bi o tem' ne bilo nobenega chroma.. " »rej l>oš prišel, kaj Tiel" Ti !aj je pa zaklicala Ktavdamorica iapred vežnih vrat: ' *"Kaj pa je?" "Pravi, mora domov h kosilu." Bila je zopet prejšnja Julka. I-n tako glasno je rekla, da jo je slišala mati: , ' "Pa zbogom! Prihodnjo nedeljo se vidiva." Ttoman ni odzdravil, .pač pa je prijel Julko za roko in ji fwrgl'-dal resno v oči. "Gledati pa znaš," je rekla, «e mu izvila in skočila za jmtirrjo. (Nadaljevanje prihodnjič.) GENERAL KOT PROSTAK PRI VOJAKIH. Med mnogimi mladeniči, ki so na mobilizacijske ukaze v Franciji odšli z dona in oblekli vojaško suknjo, je tudi en starček, že sivih las, ki prav tako služi med prostaki. Da je nekaj za njim, kaže edino le to, da mu mladi podčastniki, pa tudi častniki izkazujejo nekakšno spoštovanje, čeprav u-radno nima nobenega čina. Ta današnji prosta k je bil svoj čas že — general. Ime mu je Grancourt. Leta H»14 je bil major, leta 1918 pa je postal polkovnik. Proslavil se je zlasti leta 1022 v vojni z Druži v Siriji, kjer je bil poveljnik. Pridobil si je veliko odlikovanj, in vsi njegovi predstavljeni co ga visoko cenili. Po teh uspehih pa je iz osebnih razlogov podal ostavko lia svojo službo, od,po\edn 1 se tako rekoč nadaljni vojaški karieri, ki mu je bila odprta, in stopil v pokoj. Ivot dober poznavalec Orienta je napisal nekaj knjig o teh deželah in njihovem poimenu za Francijo, ki so naletela na ugoden odmev med znanstveniki in političnimi krogi. Tako se je Or an-court mirno pripravljal na večer svoieira življenja. Stopil je že v 0,1. leto starosti.: iKo je lani jeseni izbruhnila j vojna, se mu je iieenkrat sto-žilo po kasarnah, i o težkem koraku, čet in značilnem "dh- tako, da zakurijo pod drevesom velik ogenj. Potem zleze en zambrec na drevo in priveze ulj na vrv, da bi ga spustil na tla. Z dimom omamljene čebele hitro odlete, mnogo se jih pa tudi zaduši. Nekatera plemena poznajo sok gotovih rastlin kot sredstvo proti čebelam. Zamorci se namažejo s tem sokom, ko gredo čebelam pol>irat med, da bi jid ne opi-kale. . Med jedo zaanorci bodisi sam ali pa z raznimi sadeži. V A-friki izdelujejo iz modu tudi pivo. V ta namen rabijo še koruzno moko. Iz medu in koruzne moke nprejeno pivo je baje taiko opojno, da spi človek po njem tudi vso noč in ves dan. ne da bi se zdramil. V Angoli zbirajo zamorci tudi vosek in ga prinašajo v obliki krogel za izmenjavo blaga evropskim kupcem. Te voščene krogle so služile prej kot denar v menjalni trgovini s pomočjo karavan. . POGREB Ko so tovariše odpustili iz Vrgli so mu vrv. Odklonil jo jaškov, je bil tudi on na cesti.! je. Ko je začutil, da mu vrti-Šofer je bil po poklicu. Sred-(nec spodnaša noge, je dvignil nje tnščate postave, velikih o- roke in zaklical: zdravo in žici in podolgovatega obra in obrobljena ter ročno vezena. : barve najlmlj trpežne: vse zvezde s<> šivane na «»l>eh straneh. Pr»>s: ix trdega lesa. pobarvan. 7 čevljev ri taksijih, zunaj na eesti. Prezebal je (Vnesto drugih) v tistih no-.eeh po avtomobilih na ee-"ti. Cesta mu je bila dom, avtomobil spalnic a, in tedaj se je r>ri-eelo. Ivotila se era je strašna unieevalka vbogih, ki se pojavlja iz bede. ISamo trenutno nra je posijalo soTnce. Žal, prepozno in le začasno. Vedel je vse to, a tudi to, da ni več rohitT*e. Zato je opravljal delo brez volje in veselja. Srečen je bil samo v svojem, delu. Zaman je oblegal znance in priiatel ie. Xihee mu ni pomagal. T.ie tu pa tam je y>adel kak kovač in prisiljena (beseda. Kovače je odklanjal. Zdeli so se pi kakor krpe, ki jih gnmadiš na živlie-niu. Zakaj neki bi ga krpal? Naj ostane tako kakoršno je. Ko se bo obrabilo, (ko bo po-istalo prozorno), se bo samo zrušilo. Tako je mislil in še sam pomagal uničujoči bolezni. Tak se je zaljubil. Z dežele je prišla, sočna in polna kakor pomaranča iz Jaffe. Postala Ma prijatelja in najela skupno /stanovanje. Hotel jo je poročiti. Vedela je. da je bolan. Kaj bi ž njim? Toliko, koliko je vredno in plačano. C'util je ■to. Bolelo ga je in pos pese va- ški pogreb. Seveda, gospodje morajo biti pl a čini i za vsako delo, le revež re. Dragi fant, revežu je težko eolo umreti. Morda nisi mislil na to. Morda si pričakoval, da ti bo družba pravična v.-aj po smrti. Varal si se. fTiim v podrti mrtvašnici na razriteiu starem p°kopališt~u so ga izpostavi i. ('emu neki. Kropil cev je bilo zelo malo: tisti, ki so ga spremili na zadnji ipoti. V zgodnjih popoldanskih urah je bil pogreb. Dolgočasno in razbito se je od nekje oglašal zvon. Komaj nekaj parov je bilo pogrebeev. Vsi so ga zapustili, celo oni. za katere se je žrtvoval. Vozili so ga v vozu zadnjega razreda. Brez okrasja in otekla. HaJha-ha, kolikokrat je on vozil gospo. 1 o v udobnih avtomobilih, njemu pa privoščijo na zadnji poti na vdnji poti. Ali bi mu zameri i, če je tudi danes sam t>o-gledal iz žalosti v kozarec. Stopil je v sprevod in solze -o mu pričele polzeti po licu. Gledal je na krsto ter celo pot govoril in ponavljal raztrgane stavke. "Drag fant — škoda Te — rad sem te ime'! — Dol>er fant si bil — Kaj ie življenje? — Zlobno je. — Revež je revež! — Družba, da!--Tako ndkako je govori!, zdaj *išje, Kdaj glasneje. Besede so mu vrele iz srca iNam pa je pogreb postal farsa. Smejali smo se celo pot. Mi, ki smo prišli k pogre- ISolze so mu zalile lica, beseda je onemeia v grlu. Telo fe je krčevito sklonilo, roka je zagraribila razkopano zemljo in jo vrgla na krsto. Nemo smo zrli v odprt grob. Kesa nje se je zbudilo v naših srcih in solze so stopile v oči. Zrušeni in bičani smo metali zemljo na krsto. V meglenem in pustem popoldnevu smo zapuščali pokopališče. ^ez čas je neznana roka napravila nagrobni okvir in nad njim malo nagrobno ploščo 3 priimkom, imenom in dnevom smrti. Oglasila se je bila vest in zahtevala oddolžitvo . . . B. 10 razkroi in konec. Za delo bu, da bi zadostili tistim mani ibil več. Sredstva ?o pošla :lenkostim družabnega reda, in ž njimi vse drugo. Proda-[vljudnosti in zunanjega srpo- 11 so pohištvo in se zavestno'štovanja. Nismo razumeli u- pripravlja na konec. ' [Zadnjo noč je prespal v delavnici na mizi. Ko so prišli delavci ga ni bilo. Vrnil se je z bolnim nasmehom in iz ust mu je dišalo žganje. Bil je uničen, človek zadnjih trenot-kov in zadnjega dejanja. [Poklical jo je. Tiho in ne-rassumljivo sta se pogovarjala v kotu. On pa je nemo strmel z neživljenskim pogledom tja •v nedogled. Sunkovito je izpraznil žepe, vrgel drobiž po mi-zi in planil «>kozi vrata proti reki. Predno so se zavedli dejanja, je že bil preko ograje v reki. (Barvno do vratu mu je segalo. Ker ni "bila deroča, je korakal po strugi z dvignjenimi rokami, obrnjen proti strugi. Mahal je z rokami in »poadrav-jal: zdravo, zdravo! L/judstvo se je abiralo .in, gledalo čudnega ' plajvača samomorilca. mrtnikovih besed. Ta trenutek smo bili enaki onim, ki so govorili. Kakršno življenje taka smrt. Uinictnik je govoril. V kapelo ni v-topil. Počakal je zunaj, stopil nato spet za kiv* sliki (Ks&ver MeAkoi 12. Duhovni boj (Lovrenc S^upoll) 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk 1 (j J uro Pa udu rte > lf. Korejska Brata, irtica iz misijo imt t Koreji (Josef Spillman) 31. Mesija ,Dr. Jeglič; 22. Mladim Srcem, povesti > gladino (Kskvot MeAkut 21. Maron. krttanski defefc z Liha 28. Janeza Rs. Ob letniei dr. Kreka 29. Pariiki Zlatar St. Patria. Povesi it Irske Jana&ke dobe t H. Fed»rer 31. Paberki Is Roža (Ivan Albrehti 32. Popotniki, novele in črtice (Milan Pucetj) 33. Poilgalec 34. Pravljico (H. Msjan 35. Pravljice In pripovedke ca mla- dino (S. KoAutntkt 36. Povesti fai Stike (Ksaver Me*koj 37. Ptice Selivke (Tabore 38. Pra£ki Judek (Josip Vole) U. Preganjanje Indijanskih misijonarjev < Josef Kplllm&iit 45. Revolucija na Portugalskem 16. Sisto s Šesto (H. Federer« 48. Spiai Krištofa Šmida 49. Študent naj bo (S. Flnigart 51. Sune^ki Invalid (S. Koftutnik. i*. Volk Spokornik In druge povesti sa mladino (Ksaver Meško) 17. Vojnimi r ali Poganstvo In kr*4 (Josip Ogrinee 68. Zbrani spisi za mladino (t&ngelbert Gangl) 61. Zbirka narodnih pripovedk za mImBm (J. Planinski > 88. Tisi si opt (Josef Spltlman) (Težava nekaterih knjig Je od Min nja nekoliko izkaiena.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET mew YORK