Naročnina listu : = Celo leto . . K 12'— Pol leta , . „ 6'— Četrt leta . . „ 3-— Mesečno . . „ 1'— Zunaj Avstrije : = Celo leto . . K 17-— Posamezne številke ü 10 vinarjev. :: Ins er ati ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust. ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi 6e ne vračajo. Uredništvo In upravniStvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Slovenski klub in štajerski deželni zbor. Včeraj je imel Slovenski klub pod predsedstvom načelnika dr. Korošca večurno posvetovanje o pogojih, pod katerimi naj bi se omogočilo kratko jesensko zasedanje štajerskega deželnega zbora. Pre-dno se je začelo posvetovanje, je imel načelnik nagovor, v katerem je slavil spomin pokojnega) deželnega odbornika Robiča. Z njim je ,izgubil klub svojega skrbnega očeta in previdnega svetovalca. Člani so govor poslušali stoje in so ob koncu zaklicali njegovemu spominu trikratni „islava.“ Potem se je začelo posvetovanje o delazmožnosti deželnega zbora in se konečno sklenilo, da ie slovens' : i delegacija pod gotovimi pogoji, ki se nanašajo na'kuliturno-narodne in gospodarske zahteve slovenskega) ljudstva, voljna stvarno sodelovati v sedanjem jesenskem zasedanju. Posvetovanje je pokazalo, -da išče slov.-učiteljstvo brez vzroka v naših poslancih onih/nasprotnikov, kakor se jih slika v nasprotnih listih. Naloga celokupnega štajerskega učiteljstva je sedaj, ako hoče zboljšanje svojih gmotnih rajzmer, da vpliva na nemško večino, da sprejme lahko izpolnjive pogoje slovenske štajerske delegacije. Tako govore Nemci. Nemška samogoltnost je v zadnjih časih zoppi zajčela uganjati pravcate orgije. Kakor je znano, delajo Nemci vseh strank z vso silo na ito, da bi vlada predložila cesarju v potrdilo ono «lex Kolisko“, za-kon, po katerem naj bi smel biti v vseh šolah na Nižje-Avstrijskem učni jezik edino le nemški. Zakon je naperjen v prvi vrsti proti'češkim šolam na Dunaju, vzlic temu, da biva na Dunaju okoli 300.000 Cehov. Da bi prisilili vlado, da predloži oni zakon v potrdilo, so začeli,nabirati podpise in prirejati shode. :Tak shod se je vršil tudi prošlo, soboto na Dunaju in je govoril na tem shodu državni poslanec dr. Pollauf, ki se je v svojem govoru izražal tako značilno, da je vredno zabeležiti nekaj njegovih trditev. Med drugimi je dejal, da ne gre Nemcem le za) ono „lex Kolisko“, temveč pred vsemi za to, ali naj ostane Dunaj še glavno mesto n e m š - k e „O s t m a r k e“, ali pana j postane — glavno mesto slo (venske ,,)W e s t m a r -k e.“ Mislili smo do sedaj, da je Dunaj glavno mesto avstrijskega cesarstva, vseh avstrijskih narodov; a ne. Nemški kričač dr. Pollauf nas je poučil, da mi Slovani sploh nimajmo ničesar opraviti na cesarskem Dunaju, kajti ta Dunaj ni glavno mesto avstrijskega cesarstva, temveč nemške ,,'Ostmarke“, torej dela — nemškega cesarstva. „P rvazahteva Nemcev je, da si pridobi n e-mški narod' respfekt od — zgoraj;1 ljubili drugi ne bodo Nemce v, pač pase jih bodo bali! “ — V državi, kjer imamo Slovani tako znatno večino, kjer nam-dr-žavni zakoni zagotavljajo popolno enakopravnost, hočejo -torej Nemci biti absolutni gospodarji. Nemec je gospod, 'Slovan pa hlapec, suženj ! Od zgoraj dol nam hočejo gospodovati in ukazovati; mi Slovani pa naj kot pokorni psički svojih nemških gospodarjev ližemo njihovo roko, ki naj nam ,bi menda z bičem vcepljala rešpekt pred njimi. Ljubezni niti nočejo — nočejo, da bi živeli narodi mirno drug poleg drugega in v skupnem, prijateljskem delu stremeli za i-stim skupnim ciljem; ne, Nemci hočejo, da se jih, še drugi narodi boje. Ne ljubezni, nasilstev je treba, ne prijateljstva, temveč tlačenja in strahovanja, ^gorjačo in bičem v roki naj bi Nemec strahoval ostale narode v državi in si jih pokoril po svoji mili volji. To je torej cilj, ki ga hočejo doseči Nemci. 'A kako naj bi ga dosegli? „protinemški sistem je treba pobiti z generalnim š t r; a j k o m nemškega naroda!“ — Menda ta slovanožrc niti sam ne ve, kaj je hotel reči s tem generalnim štrajkom nemškega naroda, Še manj pa tisti zborovalci, ki so viharno odobravali te njegove besede. Do sedajj so še štrajkali tisti, ki se jim je godilo ,slabo, a tu naj bi štrajkal tisti, ki je do grla sit Ivsega najboljšega. A pazijo naj Nemci, da se jim grožnje pri tistih, proti katerim so naperjene, ne izpremene v orožje, ki zadene grozilce same. Kaj mislijo, da bomo mi ,Slovani tako mirno požirali vsa ta hujskanja in rovarjenja proti nam? Naj le pride do napovedanega boja, pa se pokaže, da je slovanska pest dovolj trda, da razdrobi še tako trde nemške kosti. Radovedni smo le, kje naj bi se vzel v Avstriji protinemški sistem? Ali obstoja ta protinemški ,sistem morda] v neprestanem zatiranju slovanstva? Ali je v tem, da Slovani ne uživamo niti najpriprostejših državljanskih pravic, ker si jih je že od nekdaj pri- svojil vse Nemec? Da, generalni Štrajk, toda ne nemškega, temveč slovanskih narodov! Toda -tedaj pa tudi popolen obračun z nadvlado Nemcev in njihovo gospodovalnostjo ,ter njihovim nasiljem! XIV. mednarodni protialkoholni shod. Milan, 28. sept. K zadnjemu poročilu mi je dostaviti, da smo Slovenci na kongresu primeroma prajv' Številno zastopani: danes smo se kar Štirje znašli v zhorovalni dvorani: gospod Kalan in gospod Mrkun, ki sta došla iz Svice, profesor Kovačič in neki železniški delavec iz Ajdovščine. Danes dopoldne se je obravnavalo zlasti o gospodarskem pomenu alkoholnih proizvodov, o vinu. s posebnim ozirom na Italijo, o pivu in žganjju. Zlasti pri poročilu o žganju Finca dr. Matti Helenius Se-pälä so se napa kar lasje ježili. Razvila se je obsežna debata o načinu, kako delovati proti strašni sili, ki jo razvija alkoholistični kapital. V popoldanski seji se je razpravljalo zlasti o tem, s kako podlimi sredstvi deluje alkoholistični kapital proti treznostnemu gibanjjn.: nalašč vabi ljudi k pijančevanju, vzdržuje in utrjuje zmotne nazore o alkoholu, vpliva na tisek, strahuje vlade in skuša u-ničiiti voditelje treznostnega gibanja. Zvedeli smo, da se v Avstriji ravnokar snuje neka zveza za pospeševanje pitja. Poročalo se je dalje, kako škodo dela alkohol v državi, v občini in družini. Proti večeru se je vršilo v kraljevi palači ločeno zborovanje katoliških ! duhovnikovnabstinentov. Prednost v abstinenčnem gibanju med duhovniki pa ima Irska, kjer je 1300 duhovnikov popolnih abstinentov. NemŠko-ajvstrijska-Švicarska zveza jih ima 12.000. Spopolnil se je mednarodni odbor duhovniške abstinenčne lige, predsednik je graški vseučiliški profesor dr. Ude. Slovence zastopa v odboru gospod J. Kalan. Z/večer se ustanovi hiednajrodnaj1 zveza abstinenčnih katoličanov „Crux“, ob -enem se vrši javno zborovanje svetovne zveze žen-abstinentk. Z razstavo pa imajp smolo; še danes se ni za-mogla otvoriti, vendar si je že vsak ogledal to, ka,r je pripravljeno. Zanimiva je zbirka raznih brezalkoholnih pijač, med njimi že prevreto vino, ki mu je pa odvzet alkohol in ga lahko pije tudi najstrožji abstinent. • PODLI STEK. Kriva prisega. (Povest; spisala Marica Topolnikova.) (Dalje.) V. Kako hitro poteče čas človeku v sreči in zadovoljstvu, a kako dolgi in strašni so dnevi trpljenja, zna pač najboljše povedati Koprivnikova Rezika. In kakor izginejo lepe sanje tihe, mirne noči, kakor se porazgubi odmev/ lepo ubrane pesmi -iz grla dekliškega v pomladanskem večeru, so ji prešla tri srečna leta njenega zakona. Daj, prešla so in najbrž se ji ne povrnejo, nikoli več. Ostal ji je samo spomin, ki bi ji naj bil nekaka tolažba v težkih dneh. A spominjati se v nesreči izgubljene, pokopane sreče, ni prijetno, taki spomini so bridki, (grenki j.- . . Oh, zakaj je morala okusiti srečo, zakaj se ji je sploh prikazala, če ji je pa odločeno trpljenje, v-praševala se je neštetokrat, .a ni si znala nobenega odgovora. Minilo je poletje, minila je zima, prišla j,e vesela pomlad, a pri Koprivnikovih se tužne razmere niso popolnoma nič izboljšale, pač pa poslabšale. 'Jože je zanemarjal skrb za gostilno, pri kateri ni itak imel nobenega dobička več, ker so se ga sosedje izogibali. Ce je pa tu in tam prišel kak -tujec, mu istota-ko ni postregel s prijaznostjo, ker je imel nešteto drugih, važnejših misli o neodvisnem, srečnem) življenju. Delal ni skoraj nič več, tudi poslov ni nadzoroval, -lahko so delali po svoje in toliko, kolikor se jim je zljubilo. O tistih imenitnih gostih iz mesta, ki bi naj nadomestili dom/ačine, pa ni bilo nič glasu; > pač pa so redno prihajali njegovfi naprednjaki, ki so mu sode in žepe prav pridno praznili. Skoraj vsako nedel- jo in praznik so ga posetili ter vsakokrat počastili z novo pohvalo njegovih vrlin, odkar je v njih društvu. Prihajali so sicer bolj klaverni, a odhajjal veseli, Židane volje, ker se ni pritoževala niti glava, ki je postala jako duhovita), niti želodec, kateremu prar zni žepi malokedaj privoščijo tako tolažbo. Rezika je postala popolnoma malomarna napram svojemu možu. Dolgo ga je prosila, dokazovala mu, kam ga pelje njegovo brezversko življenje, jokala, da že ni imela več solz, a brez vspeha. Živela je odslej samo za svojega otroka, katerega je ljubila s podvojeno ljubeznijo, odkar mu je kruta usoda odtrgala pr-ej dobrega očeta. Upanje je človeškemu srcu življenje. Dokler je imela uboga žena kaj upanja na poboljšanje svojega moža, je še prenašala gorje, ki jo je doletelo tako nenadoma, a ko je slednje izginilo, je bila popolnoma uničena. Hirala je od dne do dne in ’ konečno začutila, da bo morala v postelj, ker so dnevi njenega trpljenja šteti. Molila in prosila je Vsemogočnega, naj ji da Še vsaj toliko časa Živeti, da spravi alvoj-ega ljubega, sinčka kam k dobrim ljudem v oskrbo. Kako li naj sicer revica zapusti svoj najdražji ji zaklad v rokah brezbožnega očeta ! ? Jože je tu in tam pač spoznal svoj greh, s katerim je pehal v pogubo svojo bolno ženo in je uničeval prej dobro gospodarstvo, ‘a spreobrnil se ni. Videl je, da se bliža prepadu, v katerega bo v/sak čas strmoglavil, in iz katerega ne bo več rešitve. A da bi se izpreobrnil, nikoli! On, Koprivnikov Jože, se tako ponižati, se pospraviti s sosedi, iti zopet v cerkev k maši in pridigi, kjer laže „farovški oderuh“;, ! česar niti sam ne verjame, k tistim spovednim ceremonijam,1 on, naprednjak, ki edini v celi vasi spofzna, da je povest o Bogu in večnosti izmišljena bajka, kojo nje učitelji zlorahljajo v sebične namene. A vkljub vsemu prepričanju, s katerim se je tolažil, mu vest ni dala miru, vedno mu je očitala njegovo zaslepljenost. In kar se prej nikoli ni. zgodilo, dušil je ta notranja svarila v — pijači. Z že znanim nam oderuhom Petkom sta/ popivala cele noči in dostikrat dostavljala Še dneve. Peljala sta se v mesto k svojim naprednjakom, kjer so popivali več dni zaporedoma, potem se pa vrnila na Jožetov dom, kjer sta razgrajala pozno v noč ter u-bogi ženi in družini ne privoščila .niti počitka. Jože je uvideval vedno bolj, da talko ne more iti naprej. Dostikrat mu je že zmanjkalo denarja, iztirjal je vse dolžnike, prodal že večinoma vse, kar je še le količkaj lahko pogrešal pri gospodarstvu; samo par kravic in dva konja je Še pustil od tako o-gromnega števila živine. A ni ga spametovalo. „Kaj zato, saj mi Petek še dolguje dva tisoč kron. In to so vendar lepi denarci. "D priliki mu povem, naj se potrudi, da mi vrne“, reče sam pri sebi Jože, ko tako premišljuje svoj položaj. In res, že drugi dan po tej srečni misli se prikaže Petek, češ, lep dan je danes, za delo prevroče, dobro in lepo bi bilo, se peljati na sprehod proti mestu . . . Jože je bil hitro pri volji, misleč, da.bo ravno danes lepa prilika, da mu pove o denarju. Dolgo je iskal prilike, a je ni mogel najti, ker naravnost ni hotel razžaliti prijatelja. Peljala stai se že proti mestu, a mu še vedno ni nič povedal. Tam so prišli skupaj z nam že znanimi gospodi in so ga zopet uživali po stari navadi, a tokrat ne (več dni, ampak takoj zvečer je dal Jožp napreči, ker mu je odpovedal mošnjiček, in odpeljala sta se. Ker je bilo že pozno, blizu polnoči, so spali vsi domači, ko sta prišla 'domov. Vendar Še prinese Jože bokalček vina ter pove Petku svoje mnenje o denarju od takrat. Kapital izžema. V naslednjem prinašamo računske zaključke nekaterih velikih podjetij, ki jasno kažejo, kako velekapital neusmiljeno izžema vse ljudske sloje, samo da pobaše kolikor mogoče velike dobičke. 14 milijonov čistega dobička plavža „Laur a.“ Letošnji letni računski zaključek plavža „Laura“ izkazuje 11,197.895 mark (za 2,170.294 mark več, kakor v lanskem letu) čistega dobička. Odpisi znašajo letos 6/2 milijonov kron, torej en milijon kron več,, kakor v lanskem letu, in razdelila se bo 8% dividenda proti 6% v lanskem letu. 1 4 '% d o b 4 č je k m a g n (e z 11 h elfe a rudnika v V e i t s c h u. Upravni svet magnezitnega rudnika v Veitscha je ravnokar objavil letni računski zaključek, iz katerega je razvidno, da je imela, omenjena delniška družba v letošnjem upravnem letu 1,700.00,01 K čistega dobička. Razdelila se bo IBM dividenda, torej bo prišlo na vsako delnico 55 K in rezervnemu iondu se pridene 100.000 K, tako da znaša poslednji že svoto 881.651 K. Tri milijone kron/ čistega dobička avstrijske orožarne v |S it e y r-u. V letošnji bilanci izkazuje avstrijska orožarna v Steyr-u 2,938.268 K čistega dobička in razdelila se bo dividenda v znesku po 38 K za vsako delnico. 15 milijonov kron čistega dobička praške ž e 1 e z o - i m d u s tj r Ì j s k e družbe. Ta družba izkazuje v letošnjem upravnem lletu nič manj kakor 15,195.223 K čistega dobička, in porazdelila, bo dividendo po 38 K na delnico. Povsod milijoni čistega dobička,, cene tovarniškim proizvodom. rastejo, delavce se pa izžema vedno bolj —h to so znajki gospodujočega oderuštva kartelov ! Gospodarske posledice balkanske krize za Avstro* Ogrsko. Vojni vihar na Balkanu se je polegel in sklen-je je vsepovsod mir — če sedanjega zopetnega klanja ne vpoštevamo. Tudi našal država je bila v bälkanski vojski, če prav ne direktno, vendar v odlični meri zainteresirana. Skozi celih ,devet mesecev smo prežali tam doli ob južni meji, oboroženi od pete ijdo glave, na nekoga in sedaj po sklenjenem balkanskem miru se nehote vprašamo: koliko nas je li stala ta mobilizacija? Vojna uprava' bo predložila delegacijam račun teh stroškov v znesku 300,000.000 kron; od teh odpade na tostransko državno polovico 200 milijonov kron. Delegacije pa bodo morale presoditi, če' se naši stroški tudi strinjajo z našimi vs-pelii. Ce bo kritika poštena in gnožata, potem bo izpadel obračun za vlado zelo slabo! Ta ga začudeno gleda. „Kaj vendar misliš, ali si znorel? Ali je to li prijateljstvo? Mene terjaš najprej, a druge pustiš pa pri miru. Dokler ti poplačajo drugi, ti vrnem še tudi jaz. A da me tako hitro popadeš! Slab značaj imaš napram svojemu prijatelju.“ „Veš, dragi Petek,, nisem te mislil žaliti. A Še resnici na ljubo povem, da potrebujem res denar in še celo silno potrebujem. Dolžen mi ni nihče več nič razun tebe, poprodal sem že vse, kar sem sploh mogel. Do žetve bom moral sedaj že potrpeti; takrat že zopet lahko prodam zrnja za več stotakov, a žetev bo še komaj za par mesecev.“ „Kaj, vsi so ti že poplačali? Tudi gostilničar Mohorko že svojih tisoč kron ? Njega primi, on ti dela največjo škodo, ker sedaj zahajajo vsi (tukajšnji ljudje k njemu v gostilno.“ „,Ne morem, mi je že vrnil pred kakimi ' tremi meseci.“ „Tudi že vrnil? In kako? Pred pričami?“ „Ne! Iz mesta domu grede sem se oglasil pri njem in vrnil mi je, ko sva bila popolnoma sama v sobi.“ „Dobro! Ce je temu tako, primi ga Še enkrat! Kar nihče ne vidi, nihče ne verjame, saj poznaš nar še geslo. To mu bo v občutno Škodo,, ako ti bo moral dati zopet tisoč kron, ker itak ni premožen. Ne bo si mogel kupovati več tako 'dobrega vina in ljudje bodo zahajali zopet k tebi in tako se bd tvoje stanje že izboljšalo.“ „To je pajmetna misel. Petek, ti si bistra gla<-vica. Ampak, kaj bo, če Mohorko toži?“ „Naj toži. Ti dobiš pravdo na vsak način, ker ne more dokazati.“ „Bo mi pa trebalo priseči. In tega bi vse eno ne storil rad po krivem.“ „iTi si baba, Jože! Priseči pred živim Bogom, pravijo, a midva sva vendar prepričana, da Boga ni. In v takem prepričanju boš vendar gledal bolj na-se in svojo korist, kakor se bal prisege pred izmišlje-' nim Bogom.“ „Dobro, pa grem takoj pri prvi priliki v mesto in ga tožim. In tako Še tebe počakam nekoliko Časa, K tem vojnim stroškom se pa morajo prišteti še gospodarske škode, ki se pa v/številkah le prav težko povedo; pač pa govore o tem številke o konkur-zih, ki so bili v dobi balkanske krize napovedani, — saj je ;naraslo njihovo število po poročilu Kreditoren-vereina v enem sapiem polletju na 950 in so bili člani tega društva prizadeti s 11,685.000! K- Avstrijska industrija )je izgubila vsled neizterljivosti svojih balkanskih odjemalcev in vsled popolnega prekinjenja vseh naroči* iz Balkana v dobi balkanske vojske nešteto milijonov, ki jih pa za sedaj še ni mogoče statistično natančno določiti. Število obratov se je silno znižalo in velikansko je bilo število onih tovarn, ki so le nekaj dni v tednu delale, ostale dni v tednu je pa delo počivalo. Celo dunajski tujski promet je v tem letu nazadoval za celih 10.000 oseb iz tujezemstva. Iz Srbije, Bolgarije, Rumunije, Crnegore in Grčije je došlo v prejšnjem letu še 13.828 oseb, letos komaj 8000. S kakšnimi številkami bi pa naj označili ma^ terijelno škodo naših rezervistov, ki so stali po 8 do 10 mesecev na južni meji monarhije pod orožjem? In število teh rezervistov je znašalo na tisoče in tisoče in med temi jih je bilo zopet na tisoče in tisoče, ki so pustili svoje družine brez vseh denarnih sredstev izročene žalostni usodi — revščini. Med (tem, ko so žene in otroci doma stradali, so njihovi redniki zmrzovali v mrzlih barakah obmejnih provinc. Kako z-brati ogromne številke te gospodarske škode, ko se je vendar navadno vršila za štirimi stenami. Tudi dejstvo, da je na primer padel konsum mesa na Dni-naju za časa balkanske vojske v osmih mesecih za celih 4400 goved in 13.500 svinj, ali pa 1,360.000 kg govejega in za ,780.000 kg svinjskega mesa, pove veliko. Ce prištejemo k vojnim izdatkom še ogromne gospodarske škode, ki nastanejo kot posledica mobilizacije v tovarnah itd., lahko z mirno vestjo rečemo, da je balkanska kriza stala Avstrijo najmanj eno milijardo kron. K tej svoti pa pride Še dejstvo, 1 da namerava vojna uprava zopet zvišati število vojaških novincev za nadalnjih 40.000 mož, Če pravi, smo še le komajj' preboleli povišanje števila vojaških novincev, ki ga je vojaška upra)va s silnim trudom komaj spravila pod streho. Stroški zopetnega zvišanja vojaških novincev bodo znašali letos najmanj 20,000.000 K. A to še ni vse! Mornariška uprava namerava nadomestiti zastareli tip vojnih ladij „Monarch“ z novimi vojnimi ladijami velikani — seveda moratjo biti dre-adnoughti. .To bo zopet olajšalo žepe avstrijskih davkoplačevalcev za 250—300 milijonov kron in sicer bo mornariška, vojna uprava že kar prihodnjo spomlad prišla s to novo zahtevo. Na eni strani silno naraščajoči izdatki za vojno mornarico in izpopolnitev armade, na drugi strani pa brezmejna notranja politična razdrapanost, in razni komisa,ri|jati, sovraštvo balkanskih narodov, ki smo si ga nakopali z našo nerodno politiko, nedela-vnost mnogih deželnih parlamentov, ; usodepolne finančne krize, v katerih se nahaja mnogo avstrijskih provinc ter konečno letargija avstrijskega in ogrskega državnega) parlamenta, vse to so pač žalostne perspektive in je položaj naše države skrajno neza- dovoljiv, da ne rečemo nevaren. Ce hočemo spraviti monarhijo na nov, zdrav tir, moramo popolnoma prelomiti s pretklostjo in vstvariti paLsem novo prihod-njost. Enaka, pravica vsem narodom in vsem stanovom, samo v tej devizi je rešitev Avstrije! Ma Balkanu. Tretja balkanska vojska? Kakor vse kaže, moramo smatrati za gotovo, da je začela komaj ustanovljena (mala Albanija z vojjno proti Srbiji in Crnigori. Srbiji sedaj ne preostaja več drugega, kakor da sprejme to vojno in pokaže Albancem, da se s svojo avtonomijo ne smejo igrati v škodo svojim sosedom. Isto velja tudi za Crnogoro. Jasno pa je, da tudi Grška v tem slučaju ne bo več ostala, mirna. Ne oziramo se pri ,tej trditvi samo na vesti, ki prihajajo iz Srbije ali iz .Cetinja, marveč še tudi na; poročila, ki prihajajo iz Skadra samega, torej iz mesta, kjer ima tudi avstrijska diplomacija še svojo važno besedo. Albansko vprašanje je stopilo s tem v novo fazo, ki je nevarnejša., kakor so bile vse dosedanje. Velesile se ne morejo in ne smejo vječ postaviti na Stališče statusa guo za Albanijo. Kar je sklenila-lon-donska konferenca, sta Srbija in Crnagora lojalno priznali. S tem je bilo sklepom londonske konference dano popolno priznanje. Albanija sama pa; je s svojim vpadom na srbsko in črnogorsko ozemlje kršila določbe londonske konference. Srbija in Crnagora torej lahko zahtevata, kadar bosta razbili albansko vojsko, popolnoma na novi podlagi zadoščenje. Tega ‘zadoščenja jim nobena država ne sme odreči, to je moralična dolžnost cele Evrope, da ne trpi, da bi smela katerakoli država nekaznovana kršiti najele-mentarnejša pravila mednajrodhega prava. Albanci upadajo v črnogorsko-srbsko ozemlje. S k a d je r, dne 23. septembra. Vedno silnejši so boji med Albapci in Srbi ob albansko-srbski meji. Albanske roparske druhalji ■ pod vodstvom znanega Isa Boljetinaea! udirajo v srbsko in črnogorsko 0-zemlje ter so glasom poročil že udrle do Debra-Pri-zrena in Djakovice. Neka druga druhajj je pa zasedla gorovje južno od Gusinja ter črnogorsko mesto in trdnjavico Tuzi, kojega šibka posadka, broječa komaj 601 mož, je bila uničena. Albanci prodirajo dalje.. B e I g r a d, dne 25. septembra. Po ' zavzetju mesta Dibra so korakali Albanci v dveh velikih kolonah, ki sta šteli kakih 20.000 mož, proti- Strugi, Kičevem in na Djakovico. Pri tem so pobili neko srbsko stotnijo s štirimi častniki do zadnjega moža. Djakovica je padla v roke vstašem. 6000 Albancev je vpadlo v ozemlje Črnega Drina, kjer plenijo in zažigajo vasi. Boj se bije na celi črti. Srbske posadke, ki so šibkejše, se povsod umikajo. Albanske bande so tudi vdrle že v ozemlje Ljume. Pri Prizrenu je že-prišlo do spopadov s srbskimi četami, v katerib so bile poslednje poražene. Albanci so naskočili Prizren, toda naskok je bil odbit. Vstaja se vedno bolj razširja. vendar te prosim,, da se potrudiš, priskrbeti- si denar, ker tisoč kron, katere dobim od Mohorka, ni veliko, a jaz imam tudi dolgove.“ Ura je bila ravno polnoči, ko sta se naša prijatelja razšla. Petek je šel domov z zlobnimi nameni v svoji črni duši. a Jože k počitku. Mučile so ga strašne sanje. Videl je, kako lju-beznjivo ga prosi Mohorko,, naj bo pravičen, da mu je že vrnil denar, a on vse eno trdovratno prisega. Vidi v sanjah podobo Križanega, 1 pred katero vzdiguje dva pršita in podoba ga pogleda strašno, svareče . . . Konečno se po dolgih mukah zbudi. Kako (vesel je bil, ko je spoznal, da so to le sanje. In ni jih smatral kot svarilo za nameravano goljufijo, ampak jih pripisoval preobilo zavžiti pijači. Cez par dni je bil že v mestu na sodniji ter tožil Mohorka za tisoč kron, katere mu dolguje zdaj že čez leto dni. Tresel se mu je sicer jezik, ko je izgovarjal tako strašno laž, a strast po denarju in pa maščevanje radi gostov in gostilne, vse to ga je primoralo do tega dejanja. Cez teden dni sta imela že določeno obravnavo. Kako začudeno je gledal gostilničar Mohorko, ko je dobil pismo k sodniji, si lahko mislimo. Ves nesrečen je vpraševal ženo in otroke, ali ni mogoče le kateri videl, ko je vrnil Jožetu denar. Vedeli so vsi, kedaj ga je vrnil, ker jim je pozneje povedal, a videl ni nihče. Tako je bil sam, brez prič. Zianašal se je edinole na,' Boga, kateri je po njegovem mišljenju najboljša priča vseh dobrih in hudih dejanj ter tudi upal, da ga bo rešil iz zadrege in mu pomagal. V tem zaupanju in prepričanju mu je potekel usodepol-ni teden, s tem zaupanjem se je podal določenega dne k obravnavi. Jože je bil že tam, ko je prišel Mohorko. Tudi Petek je bil z njim; Šel je iz same radovednosti, kaj-ko se cela stvar izteče. Imela sta Še Čas, lahko bi se Še kaj pogovorila pred obravnavo, a Mohorko se je ’ kot poštenjak toliko zanesel na božjo pomoč, da se mu ni zdelo še niti vredno pogledati takega oderuha), ki si upa na tako krivičen način terjati denar. Obravnava se je (začela in Mohorko je vedno bolj in bolj uvideval, da je izgubljen. Nič mu niso pomagala vsa zatrjevanja, da je omenjeni dolg res plačal Jožetu samemu v njegovi lastni Ihiši, da se spominja celo katerega dne itd. Ker niso imeli dokazov, mu niso verjeli, kajti Jože je neprestano tajil, da nič ne ve o omenjenem denarju, da ga ni sprejel in da je podla laž, kar trdi nasprotnik. Prišlo je do prisege. Mohorko ves srečen pravi, da upa brez strahu pred Bogom izpovedati, da je dolg plačan, česar pa Jože gotovo ne more. A čudno, Jože istotako trdi, da lahko priseže. In res, prisega je bila dana Jožetu, prisegel je, da ni sprejel [od Mohorka nobenega denarja. Mohorko )je bil obsojen plačati sodnijske stroške in glavnico tisoč kron Jožetu z obrestmi vred. Lahko si mislimo položaj poštenjaka Mohorka. Poiskal je hitro listnico, vrgel pred Jožeta denar in obupno zakričal: „Tukaj imaš moj težko, a pošteno prisluženi denar. Dam ti ga, ker ti ga 'dati moram. A vedi, ker te svet ne bo kaznoval za tvojo pregreho, kaznoval te bo On, ki je nad nami in pred katerim je spriča-na moja nedolžnost. Jaz (ti ne želim hudega, a trpljenje moje in solze moje družine, ki je (uboga, bodo vpile v nebo po maščevanju in kazen ti ne izostane. Krivični denar nima teka, sreče ne boš imel nikoli, krivoprisežniki nimajo nikjer miru, ne pokoja!“ In Šel je. Jožeta so pekle besede Mohorkove: „„Srečen ne boš nikoli, krivoprisežniki nimajo nikjer miru, ne pokoja!“ Res, miru nima, lahko dobljen tisočak mu je nekako težak v žepu . . . In krenila sta s Petkom po stari navadi v gostilno. Pila sta in pila ter se proti večeru (že precej natrkana začelai spravljati proti domu. A gostilničarka jima odsvetuje, Češ, boljše je, da tukaj prenočita, ker se bližajo Strašni! oblaki in bo najbrž huda nevihta* Srbska mobilizira. Belgrad, dne 24. septembra. Danes j,e bil publiciran kraljev ukaz, jkj odrejuje mobilizacijo moravske divizije in enega dela rezervistov vseh ostalih divizij. Belgrad, dne 24. septembra,. Na srbskih železnicah je ustavljen tovorni promet. V kratkem že bosta mobilizirani donavska in ludi drinska divizija. Črnogorske čete odšle na mejo. C e t i n j e, dne 23. septembra. ' Črnogorska vlada je odposlala na mejo močne oddelke vojaštva. Albanci zasedli Dibro. Iz Belgrada: Po poročilih iz Dibre se je Al- bancem posrečilo, , udreti v mesto, kjer se je razvil strajšen boj. Izid bitke je še neznan, zdi pa se, dat se že nahaja Dibra v rokah albanskih upornikov in napadalcev. Bolgarsko-turška pogajanja. Carigrad, dne 25. septembra. Subkomite, ki ga je postavila mirovna konferenca, se je bavil skoro cel dan s še nerešenimi vprašanju/' vakufskih posesti, muftijev i. dr. Carigrad, dne 25. septembra. Mirovna pogajanja uspešno napredujejo. Seja bo rešila -danes zadnje točke. Bolgarski’delegatje izjavljajo, da bo mirovni protokol podpisan dne 26. t. m. Stališče Avstro-Ogrske. Duna j, dne 24. septembra. Kakor se je poročalo, so bili srbski zastopniki pooblaščeni, da eb-veste kabinete, da je srbska vlada prisiljena, radi nemirov ob srbsko-albanski meji nastopiti z oboroženo silo. Avstrijska vladaje vzela to noto na znanje. Avstrijska vlada zavzema sledeče stališče: Na lon- donski konferenci smo se za to zavzeli, da se Albaniji določi taka meja, ki je primerna dejanskim, razmeram in ki j.amči, da ostaneta mir in red trai na. A ker pa s svojim nazirar jem nismo splošno, prodrli, smo se s kompromisom zadovoljili in zdaj seveda zavzemamo5.' popolnoma tisto stališče, .ki ga je zavzela* konferenca v Londonu. Kakor hočemo, da se Albaniji priznane pravice spoštujejo, tako spoštujemo tudi tiste pravice, ki si jih je Srbija v Albaniji pridobila]. Obžalujemo le, ker se je .to, kar so poznavalci Albanije trdili, tako hitro uresničilo, da namreč v teh razmerah morajo izbruhniti nemiri. Velesile bodo obvestilo srbske vlade vzela na znanje. Razgovor o položaju, ki je nastal vsled bojev ob srbsko-albanski mejji, pa se še ni vršil. Avstrijska industrija in balkanski trg. Vsled inicijative in želje predsedstva. Zveze avstrijskih,1 Industrijalcev, da naj se ustanove v Avstriji organizacije, ki naj se specijeljno bavijo z gospodarskimi odnošaji z balkanskimi državami, namreč z Bolgarsko, Srbijo, Rumunsko in Grško, je centralni odsek pooblastil zvezno predsedstvo, naj prične čimprej s potrebnimi preddeli. Srbski princ Jurij na Dunaju. To.dni se je na Dunaju mudil incognito srbski princ Jurij, ,da se posvetuje z zdravnikom. Prišel je v spremstvu svojegaj pribočnika iz Pariza na Dunaj. Oba sta se vpisala v hotelu pod nekim nepomembnim imenom1 in nihče ju ni spoznal tudi ne ,v ordinaOijski sobi primarija profesorja Schlešingerja. Le slučaj je nanesel, da se je to zazvedelo. Princev pribočjnik,. ki Ubogala sta.. Našli so ju zopet stari znanci in tako se je počasi praznil mošnjiček Jožetov in Mohorkovi desetaki so eden za drugim izginjali v žep gostilničarke. Rajali in uganjali so neslane burke celo noč, a zunaj je razsajala nevihta, bliskalo in grmelo je, da se je zemlja tresla.. Jože je v mestu popivaj za krivično pridobljeni denar, doma pa mu. je neusmiljena nevihta vzela zadnji up, uničila mu je vse poljske pridelke. Ko sta se drugi dan peljala s Petkom domov, je pač Jože žalostno pogledoval nekaj časa svoj zelo olahčeni mošnjiček, nekaj časa zopet opustošene travnike in njive, kjer so se še včeraj vrstili tako lepi, toliko upov obetajoči poljski pridelki. „iTi, Petek, sedaj mi boš pa vse eno moral 'spraviti denar nazaj, glej, žetev, moje zadnje upanje je uničeno.“ „Kaj govoriš? Ali sem ti kaj dolžan? Ali se ti meša ?“ „No, no, ne delaj se tako nevednega, dva tisoč kron.“ „iTako, tako, tega pa ido sedaj nisem vedel. Od kedaj pa?“ „Ne bodi vendar tako otročji, saj se gotovo še spominjaš, kedaj sem ti jih posodil, enkrat zvečer v moji gostilni.“ „Dokaži mi to, ljubi prijatelj, drugače ne verjamem!“ „Dokazati ne moremi, ker nimam prič, kot veš. Saj sva poštenjaka in na to jaz ravno toliko dam, kot na priče.“ „Dolžan ti nisem popolnoma nič in ti tudi ničesar ne vrnem.“ „Te bom pa tožil!“ „Le toži, jaz bom pa tebe ovadil radi — krive prisege ! In sedela bova oba, samo ti dosti dalje in je bil poprej lekarnar po poklicu, je Šel v neko lekarno, da naroči zdravila za princa, a dotični lekarnar ga je spoznal kot dvojega nekdanjega tovariša in od njega je izvedel, , da so naročena zdravila namenjena za srbskega princa Jurija. Princ Jurij je odpotoval s svojim pribočnikom ,v Švico, da se odpočije od ravnokar prestalih naporov balkanske vojske in se poda Še v tej jeseni v Karlove vare na Češko. Politični pregled. Državni zbor. Iz Dunaja se poroča: Na vprašanje, kdaj bo državni zbor zopet pričel z delom* je odgovoril dr. Sylvester, da je določen pričetek državnozborskega zasedanja na drugo polovico oktobra. iV svrho določitve dnevnega reda bo prej še sklican konvent seniorjev k seji. Šef generalnega štaba baron Conrad — odstopil. Vesti o odstopu baron Conrada se bodoi vendar le uresničile. Sedaj poroča že' napoloficiozna „!Wi -ner Allgemeine Zeitung“ iz Budimpešte : Sef gene- ralnega ištaba, baron Conrad, je podal ostavko, ki bo bržkone tudi sprejeta. Že veliko pred manevri na Češkem je bilo toliko kakor pribito, da bo baron Conrad po končanih manevrih odstopil in sicer zaradi dveh /zadev, o katerih se je pred meseci dosti govorilo. Misli se na znano Redlovo in Jandri^evo vohunsko afero, v kateri se je imenovalo, kakor znano, tudi Conradovega sina kot Jandričevega prijatelja. Sprememba v našem generalnem Štabu se pa baje ne bo izvršila že takoj, ampak še le čez nekaj časa- Zopetno zvišanje našega rekrutnega kontingenta. Kakor vse kaže, bo vlada predložila parlamentu v drugi polovici meseca oktobra neko ;skrajno neljubo presenečenje — vladno predlogo za zvišanje rekrutnega kontingenta za okroglo 40.000 mož. V živem spominu je še, da se je bil leta in leta boj za zvišanje rekrutnega kontingenta, 1 ki smo ga komaj pred enim letom srečno spravili pod streho. Na Ogrskem je uporabil Tisza vse sile, tudi pred krutim nasiljem se ni ustrašil, da je bila sprejeta dotična vladna predloga in kar je bilo na Ogrskem mogoče, seveda ni smelo v Avstriji izostati; tudi naš parlament je vgriznil v kislo jabolko ' ter sprejel dotično vladno predlogo. Toda tokrat so pa razmere drugačne. Tisza sedaj ne mara več Izpostavljati sebe in svoje stranke zopetni novi in težki obtežilni poskuš-nji ter navaja zoper nameravano zvišanje celo vrsto vzrokov, med katerimi bo pač oni' najvažnejši, ki pravi, da Ogrska ne zmore več novih bremen. Grof Karolyi o politiki grofa Berchtolda. Grof Karolyi se je (izrazil napram poročevalcu „Berliner Tageblatta“ o politiki grofa Berchtolda sledeče: Razvoj balkanskega problema, zlasti zadnja faza,, je bil za politične stranke monarhije in za njene voditelje (zelo poučen. Lahko se danes konstatira, da je politika grofa Berchtolda odpovedala. Od za,-četka ni bila dosti jasna. Vsekakor se ji ni posrečilo, ustvariti podlajgo, na kateri bi se biki naš® interesi zaveznikov {monarhije. Pri novi orijentaciji naše zunanje politike morajo priti na Ogrskem pred vsem v z večjo sramoto, kajti bolj smešno je slišati, da je zaprt bogati in ponosni Koprivnik, kakor pa, da ža zopet okuša ječmenovo kašo ubogi živinski kupec Miha Petek, ha, ha, ha!“ Jože prebledi. Sedaj je pač spoznal, da mu je s krivo prisego, po kateri je pridobil Mohorkovih tisoč kron, za vedno zaprta pot do poštenega denarja, katerega je posodil Mihu. V spomin mu pridejo lepi opomini in prošnja žene, naj vendar ne posodi temu oderuhu toliko denarja. Da, ko bi jo bil ubogal. Ali sedaj je žalibog prepozno. „Nič zato, če mi ne vrneš. Bom že živel brez tistega denarja. A da me ne boš mogel nikoli ovaditi radi krive prisege, h kateri si me ti zapeljal, bom že skrbel. Ne boš več dolgo ‘tlačil trave in goljufal ljudi! Kar nihče ne vidi, nihče ne verjame m kdo bo verjel, da sem te jaz poslal gledat, kje je — drugi svet?“ In v trenutku je ležal. Petek v cestnem, jarku., kajmor ga je vrgel Jože z nadčloveško silo. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil vrat in bil pri priči mrtev . . . Groza obide Jožeta, ko se zave svojega dejanja .. . Konje požene, da v divjem begu drvijo iz kraja, kjer se je zgodilo hudodelstvo. Konji beže naglo, kolikor morejo, a nemirni Jožetovi vesti vendar ne morejo utteči, ta ga vedno še spremlja in spominja Mohorkovih besed: „(Srečen ne boš nikoli, krivoprisežniki ‘ nimajo nikjer miru, ne pokoja!“ In ta nesrečna vest, katere ise ne more odkri-žati, še vpije hujše in strpnejše: .^Ubijalec * « «!“ (Dalju prih.^ poštev potreba miru in financijelne potrebe dežele. Trozveza obstoja in nobeden je noče odpraviti, potrebna pa je reforma. Trozveza ne zadošča v polni meri financijelnim potrebam, ker so navezani posar mezni člani na svoja lastna denarna sredstva. Ne da bi podcenjevali vrednosti zveze z Nemčijo, bi bilo mogoče iskati sredstev, ki bi na primer odprla Še monarhiji pot do pariškega denarnega/ trga in dala monarhiji nekaj oddiha v oboroževanju. Kranjski deželni zbor. Med tistimi maloštevilnimi deželnimi zbori, ki so sedaj sklicani na kratko zasedanje, je tudi kranjski deželni zbor. V sredo, dne 24. septembra, je imel svojo prvo sejo. Otvoril jo je deželni glavar dr. Šušteršič, ki se je najprvo spominjal umrlega poslanca dr. Vilfana. Nato so sledila naznanila predsedstva, med katerimi je bilo več interpelacij in nujnih predlogov. Po prečitanju tega materijala je storilo 5 novoizvoljenih poslancev: dr. Gregorič, Reisner, Ribnikar, knez Hugo Windiischgrätz in Karol Mulley svojo obljubo. Za deželnega odbornika mest in trgov je bil izvoljen dr. ' Triller, ki |je svoječajsno ta mandat odložil. Po poročilih deželnega odbora je bila seja prekinjena in se je nadaljevala popoldne. V pričetku popoldanske seje sta deželni glavar in c. kr. deželni predsednik odgovarjala na interpelacije glede Ljudske posojilnice, o kateri so liberalci razširili najpodl^jše laži. Oba sta povdarjala, da je Ljudska posojilnica siguren zavod, ker ima garancijo kranjske dežele. Dr. Lampe je obširno odgovarjal na interpelacije zaradi deželnih električnih naprav. V daljšem govoru je ostro obračunal z liberalci in je prišlo do burnih nastopov, vsled katerih je moral predsednik sejo prekiniti. Najhujši razgrajač Ribnikar je bil od seje izključen. Prihodnja plenarna seja v torek, dne 30. septembra. Hrvaško. Dne 25. t. m. se je vršila v Zagrebu sodnijska razprava o znanem Dojčičevem atentatu na hrvaške-gv kraljevega komisarja barona Skerlecza, katerega je dne 18. avgusta t. 1. s strelom iz samokresa ranil na roki. Obtožnica se je glasila na razžaljenje veličanstva, razžaljenje vladajoče cesarske hiše, na motenje javnega miru ter na poskusen zavratni umor. Dojčič je bil zaradi hudodelstva razžaljenja veličanstva, zaradi prestopka motenja javnega miru ter zaradi -hudodelstva, zavratnega umora obsojen na 16 let težke ječe, od hudodelstva razžaljenja vladarske hiše je pa bil oproščen. Zoper razsodbo je vložil Dojčič ničnostno pritožbo. Galicija. Ker je odložil gališki cesarski namestnik Ko-rytowski svoj državnozborski mandat v mestni skupini Bochnijat—Wieliczka—Podgorce, se je vršila dne 23. t. m. nadomestna državnozborska volitev iz te skupine, pri kateri je prodrl socialdemokrat dr. Emil Bobrowski, zdravnik okrajne bolniške blagajne in občinski svetovalec, v Podgorcih. Pri glavni volitvi leta 1911 je Še dobil Korytowski 3164 glasov, med tem ko je dobil socialdemokrat le 2654 glasov, torej 510 glasov manj. Poslanec Bobrowski je sedaj, že deseti socialdemokratični državnozborski poslanec poljske narodnosti. Nižjeavstrijsko. Na mesto umrlega nižjeavstrijskega .deželnega, odbornika Schneiderja je designiran poslanec Kun-schak, Kunsehak je v krščanškosocijalnem taboru zelo priljubljen in se splošno čestita dunajskim kršč. socialcem k tej izvolitvi. Angleško. Vse žalostno piše židovsko časopisjje, da je prino vaieški, prestolonaslednik angl ški, nasprotnik Židov. Princ, ki je znan kot turist po vsi Nemčiji in Svici, noče hoditi po stopinjah svojega dedeca, umrlega kralja Edvarda VIL, ki je bil v ,zelo prijateljskem razmerju z mnogimi bogatimi angleškinj Židovi. Mlad princ prestolonaslednik je odločen:! antisemit! Tudi vladajoči angleški kralj Jurij in kraljica Marija nista posebno naklonjena judom in se nočeta obdati z vplivnimi in bogatimi judi. Pped kratkim je priredil nek klub v Oksfordu pojedino, na katero so povabili tudi prestolonaslednika. !Med povabljenimi je bil tudi sin nekega zelo bogatega sorodnika znanega angleškega lorda Rothschilda. Ko so predložili princu listo povabljenih, da jo odobri, je tajlcoj za-i prosil, da črtajo ime tega Rothschilda in njegovi zahtevi so seveda ustregli. Protiavstrijske in protikatoliške demonstracije v Rimu. Italijanski list „Giornale d’Iitalia“: poroča! o proti avstrijskih demonstracijah, ki so s,e vršile (v Rimu dne 20. t. m., sledeče zanimivosti: Neki mož je zaklical z mogočnim glasom: „‘Živijo Trident in Trst!“, kar je izzvalo stokratni odmev. Zapela se /je Garibaldijeva himna in od časa do časa so se slišali tudi klici: „'Pogin Vatikanu! Proč z duhovniki ! “ ki so množico razvneli in divjega pritrjevanja ni hotelo biti ne konca in ne kraja. Toda tudi to ni več zadostovalo1. Kakor na komando je zar1 orilo iz tisočerih grl: „Dol z avstrijskim cesarjem!" „Živela neustrašena Italija!“ „Živel Ferrer!“ „Smrt tržaškemu cesarskemu namestniku!- Pod huronskim vpitjem se jje naito jela valiti ta podivjana tolpa ierreristiov, socialdemokratov!, anarhistov, liberalcev in masonov pred ona zgodovinska rimska vrata, kjer so Italijani vdrli v večno mesto in ga ugrabili papežu. Tukaj je bivši župan rimski, znani nesramni žid Nathan imel na, množico tv pričo civilnih in vojaških oblasti hujskajoč govor, v katerem je grdo sramotil papeža, cerkev in katoličane. Toda svet poslušaj in strmi: Vse liberalno in židovsko, nemško in mažarsko časopisje, od „N. Fr. Presse“ do zadnjega zakotnega lističa molči^ o teh dogodkih kot grob! Ker so sramotili našo državo njihovi italijanski bratci v framasonstvu, se ne čuti njihov, drugače tako rahločuten patriotizem nič prizadetega in generozno odpuščajo najnesramnejše in-vektive. Japonsko in Kitajsko. Dunaj, dne 24. septembra. (List „(Russische Rundschau“ javlja iz Petrograda: Med Japonsko in Kitajsko grozi izbruhniti mnogo hujši spor, nego je bil oni. ki se je ravnokar za silo poravnal. Poročila o tem pravijo, da je prišlo med nekim kitajskim trgovcem in japonskim vojakom do prepara, nakar je zaukazal šel kitajske policije, da so uklenili Japonca. V zvezi s tem je nastal krvav boj med varnostnimi japonskimi četami in kitajsko policijo, v katerem je bil šef policije in pet njegovih stražnikov smrtno-nevarno ranjenih. Kitajska vlada zahteva sedaj od Japonske obširna; zadoščenja. Raznoterosti. Osebna vest. O. Benko 'Čirič, kapucin, je prestavljen iz Celja v Murau na Zgornjem Štajerskem. (V Lipnici in v Celovcu pa slovenskih duhovnikov pomanjkuje!) — O. Hilarij Perpar je prišel za pridigarja v Celje. Poroka. V nedeljo,1 dne 28. ,t. m., se poroči pravnik Mirko Gnus z gdč. Tonči Ribič. ni. redna skupščina Slovenske Straže se vrši dne 12. oktobra popoldne ob ,3. uri na Jesenicah. — Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. .2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo o loteriji. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Razni predlogi. 7. Slučajnosti. — Opombe: Predlogi se morajo naznaniti vsaj 8 dni preje društvenemu Vodstvu. — Podružnice imajo pravico, odposlati najmanj po dva zastopnika, podružnice, ki imajo nad 50 članov, pa ,za vsakih 50 članov Še po enega zastopnika, ki imajo pravico glasovanja. Želeti pa je, da, agitirajo podružnice za čim večjo udeležbo. Zastopnike določite takoj ,in sporočite njih imena na priloženem pooblastilu osrednjemu vodstvu. — Vlaki: Za Kranjsko je najprimernejši vlak, ki odhaja iz Ljubljanei ob pol 12. uri dopoldne. Za Koroško vlak, ki odhaja iz Celovca ob 11. uri 47 minut dopoldne. Štajerski udeležniki imajo v ,Celovcu in Ljubljani zvezo. Za odhod iz Jesenic so na vse kraje jako primerni vlaki. — Agitirajte za obilno u-deležbo! Za Slovensko Stražo so nabrali 5 K mladeniči izobraževalnega društva, v Slov. Bistrici ob ' priliki odhodnice ’ vrlega mladeniča, Frajnca Leskovarja k vojakom in pri poslovitvi Fr. lOberse 1 od samskega stanu. Živela „Slovenska“ Bistrica! Južna železnica, napravi red! „Slov. Narod“' od dne 25. t. m. priobčuje sledeči dopis: „Čudno postopanje nemških uradnikov južne železnice. Ko sem hotel kupiti v torek popoldne v Poljčanah vozni listek za vlak, ki odpelje iz Poljčan ob 5.56, ter prosil slovensko, me službujoči uradnik ni hotel razumeti. Razumeti ni hotel niti, kje da je Ljubljana in mi je vsiljeval vözni listek do Celja. Vprašamo ravnateljstvo južne železnice, ali ve, da so Poljčane še na slovenskem ozemlju, in ali hoče poučiti nemškfonacio-nalne uradnike, da bodo postregli pasažirjem tako, kakor to zahteva takt in pa interes južne železnice.“ Res, škandal, kar si mora človek pustiti dopasti na lastnih tleh. Nemškonacionalen greben je vedno bolj izzivajoč. Se poznamo! 'Torkova ,HMarburgerca“ in sredina „Deutsche Wacht“ se zgražala nad nekim pismom dr. Verstovšeka, ki je zagrozil uredniku „|Sla-wisehe Korrespondenz“, da ga bo naučil manire s pasjim bičem. Pri obeh listih pač instinktivno čutijo, da so takega nazornega pouka mnogokrat sami potrebni. Hine illae lacrimaci Zopet lažejo. Na Balkanu zopet divja boj. Albanci so napadli Srbe in Crnogorce in more in požigajo po njihovem ozemlju. Vsak dostojen človek mora obsoditi Albance, ki v zasmeh cele Evrope izzivajo nova krvoprelitja. 'Toda motil bi se, kdor tako misli. Naši Nemci so s svojimi simpatijami zopet na strani „ljubih“ albanskih divjakov in pišejo o ,„vporu obupanih.“ Toda ne samo, da zagovarjajo Albance, temveč z največjo nesramnostjo lažejo zopet o Srbih. Z uprav orientalsko fantazijo si izmišljujejo,, kakor že večkrat prej, grozne pravljice o Srbih, samo da jih blatijo. Najnovejša je veljala generalu Živkoviču. V nemških žurnalih je bilo čitati, da je rekel general Živkovič napram vojakom, ki so mu, pripeljali 10 Albancev iz okrožja Ljume: „,Ali vam nisem rekel, da ne rabim nobenega ujetega Albanca. Taz hočem videti njihove grobove.“ Uradno pa se sedanj poroča iz Belgrada, da je vest zlagana, da general Živkovič ni mogel storiti tega izreka, ker se ne nahaja v o-menjenih obmejnih krajih, ampak je v — Belgradu! Ali je pri takih razmerah mogoče, da bi se odnošaji med nami in Srbijo zboljšali? Ne! , Pred takimi obrekovalci se mora Srbom res že studiti. V laseh so .si. V vrstah nemških nacionalcev v Gradcu vladajo že več let sem hudi spori. Pri zadnjih občinskih volitvah so se bile razpoke nekoliko polimale iz strahu pred socialdemokrati, toda takoj po volitvah je začelo pokati. Od nemško-inacionalne večine so se ločili zastopniki obrtništva in ustanovili samostojen klub. Sedaj se je razdrapanost še povečala. Od dosedanje večine so se ločili zastopniki učiteljstva, uradništva in vojaških ppnziqinistov ter sestavili lasten klub, kateremu pripada 14 občinskih svetovalcev. S tem je večina graškega občinskega sveta razbita. Največji klub je socialdemokratični, ki šteje 16 članov. Že se povdarja, da hoče novi klub s socialdemokrati tvoriti večino. Vsled tega seveda — grozna poparjenost med nemškimi nacionalci in nacionalni listi od bridkosti kar jočejo. Je res hudo, če so si Mihelni med seboj tako hudo v laseh. Popravek. Naša vest v zadnji Številki, da u-stanavlja bivši deželni glavar .kranjski, pl. Suklje, novo stranko, je bila prenagljena. Posneli smo jo po „Slovencu“, a kakor poroča „(Slovenec“ od srede, je pl. Suklje v njegovem dredništvu odločno .izjavil, da nikakor nima namena, baviti se z ustanovitvijo nove stranke in da ne misli kandidirati. Njegova akcija je strogo gospodarska. 2100 učiteljskega osobja na Pruskem brez službe. Glasom objave pruskega ministrstva za uk in bogočastje se nahaja trenotno v Prusiji 2100 učiteljskega osobja brez službe, .kljub temu_ še pa bodo u-stanovili več novih učiteljskih semenišč. Število učiteljic, ki čakajo na službo na Pruskem., znajša crez 1100! Nesreča v rudniku. Dne 23. t.-m. proti 11. uri po noči, je sesulo v Rosenthalu graško-ikoflachške premogovne družbe rudarja Filipa Krauserja in Fr. Kostanjšeka. Po več ur trajajočem rešilnem delu so ju izkopali mrtva iz zemlje. Tudi nekega tretjega den lavca je zasulo, toda samo do vratu in se je Še mogel sam rešiti. Četrti delavec (je pa ravno v trenutku, ko se je zasula zemlja, Šel po vodo in je tako u-šel smrti. 'Oblast sedaj, ko se je že zgodila nesreča, pridno preiskuje vzrok nesreče. Vse prepozno! Prepustitev eraričnih tovornih avtomobilov v zasebno vporabo. C. in kr. vojno ministrstvo namerava, najbrž s 1. oktobrom t. L, nekaj eraričnih motornih tovornih avtomobilov pod gotovimi pogoji in proti plačevanju vporabe odškodnine v obrokih, prepustiti v zasebno vporabo. Po preteku — v obče — 8 let preide voz v lastnino zasebnega vporabljalca. Podrobni pogoji se morejo vpogledati pri ,c. in kr. in-tendanci 3. kora v Gradcu. Neposredni davki. Tičkom IV. četrtletja 1913 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli, o-ziroma plačljivi, v naslednjih obrokih: 1. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-naj/emninski davek Iter petodstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka in sicer: 19. m,e/seČ-ni obrok dne 31. oktobra 1913, 11. mesečni obrok dne 30. novembra 1913, 12. mesečni obrok dne 31. decembra 1913. 2. Občna pridobnlina in pridobnina podjetij, podvrženih javnemu računu: TV. četrtletni obrok dne 1. oktobra 1913. 3. Rentniina in osebna dohodnina., v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajne potom odbitka) po; osebah, oziroma blagajnah, ki izplačujejo dajvku podvržene prejemke, in sicer 2. polletni obrok dne 1. decembra 1913. Analfabeti v evropskih državah. f Stopnjo omike kakega naroda se navadno presoja po številu (analfabetov, to je, po številu onih državnih pripadnikov, ki ne znajo ne čitati in ne pisati. 'Ziahteve, ki se jih pri tem stavi na umetnost jv, pisanju in Čitanju, niso preveč visoke. Kdor (zna svoje ime pravilno podpisati in čitati kak stavek, 'se ga že prišteva k alfabetom. List „Sociale Kultur“ v Gladbachu objavlja tozadevne statistične podatke v (glavnih evropskih državah. Potemtakem imamo analfabetovi: V Nemčiji 0.005 od sto, na Švedskem in v Svici 0.1 od sto, na Danskem 0.2 od sto, na Angleškem 1.0 od sto, v Francij! 2.0 od sto, na Nizozemskem 2.1, na Finskem 4.9, v Belgiji 10.2, na Grškem 30.0, v lltaliji 31.3, v Avstriji brez Ogrske 32.4, na (Ogrskem 47.5, v Srbiji in Rušili 62.0, na Portugalskem 70.0 in v jRumu-niji 75.0 od sto. Številke so gotovo nekoliko prikrojene v dobro germanske kulture. Zrakoplovstvo. Znani francoski avijatik Gar-ros, ki se je dne 23. t, m. zjutraj dvignil ob Sredozemski francoski obali s svojim eropljanom, je v sedmih urah preletel Sredozemsko morje in 'ob 1.45 popoldne pristal v Bizerti v Tunisu. Veselja dan je vedno dan žrebanja za oneiga, ki kupi turško srečko ter ž njo zadene enega izmed glavnih dobitkov po 400.000 ali 200.000 frankov. Tak dan bo zopet že /dan 1. oktobra t. 1. Ker vsaka sre-' čka mora zadeti, zato jo z mirno vetetjo priporočamo v nakup vsakomur, ki hoče svojo srečo poskusiti s srečko, kajti če se mu že ne pripeti glavni ali drugi večji dobitek, dobi v obliki najmanjšega dobitka večji del, s prodajo srečke ' v (doglednem času pa tudi ves za njo izdani denar nazaj. iTiurŠke srečke so tedaj najmanj nevarna loterija, ob enem pa tudi varna hranilnica, ter je ni druge srečke, ki bi se v tem o-ziru mogla ž njo primerjati. Mesečni obrok za turško srečko znaša samo 4 K 75 vin. Kdor pa si hoče upanje na dobitke zvečati, tai naj poleg, turške srečke naroči še izborno srečko? italijanskega rudečega križa proti mesečnemu odplačilu po 6 K. — Naroči- la sprejemajo in pojasnila dajejp za Slov. 'Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19, in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju naše Slovenske Straže, pa ne bodete varani in oškodovani! ' Štajer»k