NO. 77
Ameriška Domovina
f% H/l’ E RI E/%111— HOME
AMdUCAN IM SPIRIT fOR€IOM IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 20, 1965
SLOV6NIAN
HORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXIII — VOL. LXIII
Sovjetske rakete za obrambo S. Vietnama
Ameriška obveščevalna služba je odkrila gradnjo oporišča za sovjetske protiletalske rakete v okolici Hanoja.
Washington, d.c. — Amerika izvidnišika letala, med nji-,lrii verjetno tudi znano letalo ^-2, so odkrila v bližini glavnega mesta Severnega Vietnama firadnjo cementnih oporišč za Protiletalske rakete SAM, kot s° jih Rusi postavili leta 1962 na kubi. Do preteklega petka niso ktala opazila še nobene rakete. Poudarjajo, da je te zelo lahko naglo mogoče postaviti in da njihova oporišča ne bo tako lah-uničiti. Ta se lahko selijo naglo iz kraja v kraj.
Ameriški vojaški krogi trdijo, nad odkritjem ruskih raket niso preveč iznenadeni, prizna-vajo pa, da utegne biti njihova Postavitev precej nerodna reč. k tem slučaju najpovedujejo Večje izgube med napadajočimi klali. Odkriti in uničiti oporišča teh raket ni lahka naloga, letala bi morala prileteti v na-Pad zelo nizko, da se bi tako va-r°vala pred raketami, pri tem Pa bi se izpostavila protiletal-skim strojnicam in od radarja '''’odeni protiletalski artileriji.
Ruske rakete vrste SAM, o ka-terih pravijo, da bodo skoro vkijučene v obrambo Hanoja, so sPosobne zadeti svoj cilj do kO,000 čevljev visoko nad zem-1° in nekako v krogu do 25 milj. ^a samo obrambo Hanoja bi bi-0 treba postaviti celo vrsto opo-rRč v primerni oddaljenosti od Wuavno-industrijdkega središča, te naj bi bilo to res dobro zava-
r°vano.
Novi grobovi
Christina Oblak
V nedeljo je umrla v Woman’s Hospital 67 let stara Christina Oblak, roj. Demshar, s 339 Bishop Rd. na Highland Heights, preje z 1228 E. 175 St., doma v Gornji vasi pri Ljubljani, od koder je prišla v Ameriko 1. 1919. Bila je vdova 1. 1951 umrlega Andrewa, mati pok. Christine. Mary Boltz in Andrewa, 2-krat stara mati, sestra Justine (v Jugoslaviji), pok. Johna, Gabriela (Geneva, O.) in Mary Marich (Salem, N.Y.). Bila je članica Društva V boj št. 53 SNPJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob desetih na Highland Park pokopališče.
Cene hrani rasiefo, ko eens pridelkom padajo!
WASHINGTON, D.C. — Domov odbor za poljedelstvo je objavil koncem tedna, da so cene kmetijskim pridelkom v zadnjih 17 letih padle za 15 odstotkov, cena hrane pa je v istem času porastla za 31 odstotkov. Samo v preteklem letu so cene kmetijskim pridelkom padle za 3 odstotke, cene živilom pa so se povišale za 2 odstotka.
Kljub vsemu temu izda po vprečni Amerikanec iz leta v leto povprečno manj za živila, ker zaslužek na splošno hitrejše raste, kot se dvigajo cene hrani. Zasluga za to gre izredni učinkovitosti ameriškega farmarja in njegovega dela. En ameriški farmar pridela živeža za povprečno 33 oseb, med tem ko pridela ruski kolhoznik ali Titov zadružnik povprečno živeža le za 4 do oseb.
Bela hiša posreduje v jeklarski industriji
Za to se je odločila, ko se je pojavila nevarnost štrajka, ko poteče s 1. majem sedanja kolektivna delovna pogodba.
PITTSBURGH, Pa. — Ko se bliža naglo konec aprila in z njim konec kolektivne pogodbe v jeklarski industriji, ne da bi prišlo do sklenitve nove, je začela Bela hiša pritiskati k začasnemu sporazumu, da prepreči štrajk. če ti napori ta teden ne bodo uspeli, bodo jeklarne začele prihodnji teden s pripravami za ustavitev obrata.
Včeraj so se prvič tekom se-i danjih razgovorov sestali pred-j
Zavezniške ladje še vedno vzdržujejo promet s Sev. Vietnamom
^Washington, d.c. — Kong.
aid Rogers, demokrat iz Flori-e’ je objavil, da je v zadnjih Mesecih priplulo v severnoviet-j^iriska pristanišča skupno 153 pod zastavami zavezniških ržav, kot so Zahodna Nemčija, aPonska, Norveška, Britanija,
a°anon, Grčija, Panama in Ita-bja.
.^Ko se Združene države trudi »C ’ bi pripravile Severni j^ham k pameti, da bi pustil ZUega na miru, tega njihove eznice podpirajo in oskrbu-večkrat na svoj lastni kre-2 vsem potrebnim.
Kar imajo Hrvatje in Slovenci, morajo imeti tudi Srbi!
BEOGRAD, SFRJ. — V organizaciji kockanja so Hrvatje in Slovenci prehiteli Srbe. Hrvatje imajo že dolgo svojo kockarnico v Opatiji, Slovenci so jih posnemali in ustanovili svojo v Portorožu, da bi molzli petičneže iz Trsta, sedaj so pa tudi Srbi od orli svojo v spodnjih prostorih •nanega beograjskega hotela Majestic.
Črnogorci in Makedonci goto-/o ne bodo hoteli zaostati, čemu
Iz slov. naselbin
BETHLEHEM, Pa. — Tu je po krajši bolezni umrl 5. aprila Jerry Koprivšek s 420 East Fifth St., do pred nekaj leti skozi 40 let organist pri cerkvi sv. Jožefa. V Ameriko je prišel pred 52 leti iz Sv. Ožbalta v Sloveniji in se najprej naselil v Red Lodge, Mont., kjer se je poročil z Mary Zust. Dve leti kasneje je prevzel mesto organista pri sv. Jožefu. Žena mu je umrla pred 3 leti, zapustil pa je sinove Jer-ryja, Maksa, Adolpha, Vincema in Leona ter hčeri Frances Robar in s. Egidio (Sheboygan, Wis.).
-----o-----
Tudi za majske volilve potrebni kup denarja!
CLEVELAND, O. — Letošnje
SEVERNI VIETNAM ZAVRNIL I k Clevelanda
BREZPOGOJNE RAZGOVORE
stavmki reklam m jeklarskega	. ,	, ,
, ,	,	v	, majske volitve oodo pravzaprav
delavstva v navzočnosti zastop-j, ,
™	plebiscit ;
nikov posredovalcev zvezne vlade. Navzoč je bil sam načelnik oddelka zvezne vlade za posredovanje v delavskih .sporih W. E. Simikin. Zvezna vlada se je čutila prisiljeno poseči v pogajanja, ko je unija pretekli teden zavrnila podaljšanje sedanje pogodbe s strani jeklarn. Te so ponudile 5 centov več pri urnih plačah, unija je zahtevala 15 centov. Jeklarne bi rade imele pogodbo podaljšano za pol leta, unije pristajajo sedaj le na mesec in pol. Pri tem so unije izjavile, da so se o obeh točkah pripravljene razgovarjati s predstavniki jeklarn.
Štrajk torej ni neizbežen in do njega verjetno tudi ne bo prišlo, če se v zadnjem trenutku kaj posebej ne zategne.
Letos vstop na svetovno razstavo v New Yorku dražji
NEW YORK, N.Y. — Jutri bo znova odprta svetovna razstava, ki so jo lani v oktobru zaprli. Med tem, ko je lani znašala vstopnina na razstavo $2, bo znaša letos $2.50. V glavnem bodo na ogled iste zanimivosti in še nekaj več kot lani, ne bo pa tam več indonezijskega paviljona, ker se Vodstvo razstave in Indonezija nista mogla pobotati zaradi plačila stroškov. U-prava razstave je končno karnov paviljon zasegla.
i razne predloge javnih uprav o takih predmetih, ki morajo o njih odločevati volivci. Za plebiscite pa v naši deželi ni nikoli posebnega zanimanja. Tudi letos ga ne bo, kar pa zelo moti zagovornike in nasprotnike posameznih predmetov, ki bodo na glasovanju. Največ je seveda zanimanja za edini političen zakon, znan pod št. 3, in se tiče nove razmejitve volivnih okrajev za kongresnike.
Ker predlog odgovarja republikanski politiki, mu nasprotujejo demokratje. Oboji se pripravljajo na agitacijo, za kar pa je treba nabrati denar za kritje stroškov. Na demokratski strani bodo unije skušale nabrati $360,000. Pobirale bodo namreč od vsakega med 1,000,000 organiziranih delavcev po 36 centov. Podjetniki so pa sestavili poseben odbor, ki bo podpiral republikance, in bi radi nabrali $400,000.
Ako sodimo po takih pripravah, ki rekli, da bo letos agitacija za in proti predlogu št. 3 ravno tako živahna kot je bila 1. 1958 za in proti pravici do dela. Oba nasprotnika bosta prepustila organizacijo agitacije zasebnim podjetjem, ki imajo že skušnjo v takih poslih.
Posebno akcijo proti sedanjemu zakonu o razmejitvi volivnih okrajev pa nameravajo za-Su- četi črnske organizacije. Šle bo-jdo pred federalno sodnijo in tam
Uradna poročevalska služba Severnega Vietnama je včeraj objavila zavrnitev poziva 17 nevtralcev k brezpogojnim razgovorom o končanju vojne v Vietnamu in ponovila pogoje, ki jih je navedel pretekli teden predsednik hanojske vlade.
TOKIO, Jap. — Včeraj je uradna poročevalska služba Severnega Vietnama objavila preko radia ponovno pogoje za mir v Vietnamu, ki jih je 12. aprila naštel predsednik severnovietnamske vlade Van Dong. Čeprav ni poročilo o-menjalo neposredno poziva 17 nevtralnih držav s konference v Beogradu 1. aprila letos, je očitno, da je bilo poročilo odgovor na ta poziv, prav tako kot tudi odgovor na predlog predsednika Johnsona 7. aprila v njegovem govoru v Balti-morju. Hanojski radio je označil Johnsonov predlog za brezpogojne razgovore za “dimno zaveso”, za katero se krijejo “novi vojaški podvigi ameriških militaristov”.____
Hanojsko sporočilo izključuje
vsako posredovanje Združenih narodov kot neprimerno in v nasprotju z ženevskim dogovorom o premirju iz leta 1954. Kot “temelj za najboljšo politično ureditev” smatra izvedbo točk, ki jih je navedel 12. apr. v severno-vietnamskem parlamentu predsednik vlade Van Dong. Ta je zahteval kot pogoj za ureditev razmer v Vietnamu:
Umik tujega vojaškega osobja v soglasju z ženevskim sporazumom v pogledu Vietnama.
Ureditev notranjih razmer v Južnem Vietnamu v soglasju s programom tamkajšnje “Osvobodilne fronte.”
Sprejem teh pogojev bi pomenil popolno predajo Južnega Vietnama komunistom in umik Združenih držav iz jugovzhodne Azije. K temu je predsednik L. B. Johnson izjavil že v nedeljo, da se je pripravljen razgovarjati “prihodnji teden, jutri ali danes,” toda ni sile, ki bi pripravila Združene države k umiku iz Južnega Vietnama, dokler ne bc njegova neodvisnost zagotovljena.
Nadaljevanje vojne WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Dean Rusk je o objavi radia Hanoj dejal, da je to v glavnem to, kar ponavlja že več tednov. V sporočilu ni nikjer rečeno, da je Severni Vietnam pripravljen ustaviti tok orožja in ljudi v Južni Vietnam. To pa je glavna stvar. Dokler
Kljub optimističnim izjavam glavnega tajnika ZN Tanta in predsednika britanske vlade H. Wilsona ne kaže, da bi bili razgovori o končanju vojne kje blizu na vidiku. Komunisti so prepričani, da lahko prenesejo še neko mero ameriških letalskih napadov, pri tem se bo pokazalo, kaj morejo doseči v Južnem Vietnamu v neposrednih bojih na tleh. Te dni se bo začelo mon-zumsko deževje in težko orožje vladnih čet in večji del letalstva v bojih z gverilo ne bo uporabno. Ta bo skušala svoj položaj izboljšati in misliti na razgovore šele, če se ji to ne bo posrečilo, ko bo nastopila znova suha doba in bo pritisk vladnih čet zopet močnejši in letalski napadi učinkovitejši.
^kupno poveljstvo za Jugovzhodno Azijo?
^Washington, d-c- — Trdi-
’ da sta se predsednik John-^ ln predsednik britanske vla-
ted^^S°n, k° J'6 *a Pretekh
en tu na obisku, menila tudi
krita stv0
Lani je imela razstava okoli skušale spodbiti ustavnost ohaj-17 milijonov izgube. Letos bi skega državnega zakona. Ako se . Severni Vietnam ne preneha popa imajo letovišča na Jadran-]radi privabili na njo 10 milijo- jim to posreči, bo morala ohaj-j segati v vojno v Južnem Vietna-skem morju in Ohridskem je-'nov več obiskovalcev — 37 mili- ska legislatura skleniti nov za- mu, razgovori nimajo dosti po-
ijonov — da bi krili vse stroške, kon o razmejitvi.	imena.
Nov direktor CIA
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je imenoval za novega direktorja Osrednje obveščevalne službe (CIA), upokojenega podadmirala Williama Raborna. Mož naj bi bil odločen, bister in sposoben organizator, ki bo znal organizacijo voditi po- potili, ki so ji določena, in k ciljem, ki so ji postavljeni.
Zadnje vesti
zeru.

^ožnosti skupnega ameriško-fis-kega poveljstva za vod-vojne v Vietnamu in v Ma-
Djakarta - kraj nesrečnega imena za mnoge diplomate
CLEVELAND. O. — V indo- Papuance na Novi Gvineji. Bun- mo 36 držav. Povrhu pa še med njimi tudi skušali osmešiti nezijski prestolici Djakarti je že,ker in Sukamo sta se sestala kakšne delegacije? Niso se po- našo deželo in postaviti v napač-mnogo diplomatov poskušalo'petkrat, pogoditi se nista mogla kazali na čelu svojih delegacij no luč našo zunanjo politiko. Za svojo srečo, toda izjeme so biliio ničemur. Takoj po odhodu ne egiptovski Naser, ne paiki- demonstracije proti Ameriki pa tisti ki so se lahko pohvalili z i Bunkerja v Ameriko je Sukamo' stanski Ayoub, ne indijski Ša- ni bilo nobenega predmeta več. uspehi	j“nacijonaliziral” še zadnje d-]stri, ne burmanski Ne Win, ne Ameriško poslaništvo ne more
Mednje gotovo ne spada — Stanke ameriških investicij v In-ighanski Nkrumah! Od 20 po-'postati tarča za napade, vse o-
Ji.
,VeHka
Britanija ima trenutno
Pr	v Maleziji za obrambo
5q Indonezijo skupno okoli 'taL?*? mo^'	kopnih	in le-
Uj enot ima tam tudi precej Crie pomorske sile.
Vremenski prerok pravi:
U
^ no oblačno in hladno. Naj-sIa temperatura 50.
brez svoje krivde — zaupnik našega predsednika Johnsona diplomat Bunker. Bunker je pred par leti dosegel v Djakarti lep uspeh s tem, da je pristal na vse pogoje indonezijskega diktatorja Sukarna glede nizozemske kolonije na otoku Nova Gvineja. Del naše politične javnosti je dvomil, ali je to bil sploh u-speh. Sedaj se je pokazalo, da ni bil.
Johnson je poslal Bunkerja ponovno v Djakarto, da pridobi Sukarna na našo stran. Bunker-
doneziji, člani našega mirovnega zbora pa čakaj q na odhod domov, s L majem bo minula tudi doba ameriških podpor Indoneziji in diplomatski stiki se bodo približali nevarnosti popolnega preloma med Ameriko in Indonezijo. Sukarnova oblastiželj-nost, indonezijska komunistična stranka in kitajski vpliv, vse skupaj je rodilo ta položaj.
Bunker pa se lahko tolaži, da se tudi njegovim diplomatskim nasprotnikom ne godi boljše.
Sukarno je hotel z velikim
vabljenih vidnih državnih po- stalo ameriško premoženje v glavarjev in ministrskih pred- Djakarti je pa že “postalo” — sednikov so prišli samo štirje in indozenijsko, kolikor ga ni raz-med njimi pomeni nekaj samo bitega in požganega, kitajski ministrski predsednik Jubilej v Djakarti pa ni samo
Chou-En-Lai. Tako se je jubilej spremenil v sestane/k med Su-
polomija za indonezijsko diplomacijo, je tudi slabo znamenje
karnom in Chou-En-Lajem, vse'za poletno konferenco azijsko-
j-u je naloga spodleteta, ker ni cirkusom praznovati 10-letnico
znane konference v Bantungu, ki je 1. 1955 ustvarila ob sodelovanju 29 držav podlago za azij-siko-afriški blok. Povabil je na jubilej državne poglavarje 60
mogel obljubiti Sukarnu ameriške pomoči pri indonezijskih a-petitih na severni del otoka Borneo, ki bi ga Sukarno rad ravno tako lahko in brezobzirno
spravil pod svojo oblast, kot je držav, prišle so pa delegacije sa
ostale delegacije so pa bile več ali manj samo za parado.
To pa Sukarna ni motilo in je na račun indonezijske revščine priredil celo vrsto blestečih prireditev, kjer so se delegacije lahko zabavale. Drugega posla tako niso imele. Sukarno je dal na novo pobarvati vse hiše ob glavnih cestah, revežem pa “odsvetoval”, da razkazujejo svoje stanje po ulicah indonezijske prestolice. Zastav in plakatov ni
afriškega bloka v Alžirju. Jubilej v Djakarti bi moral nuditi priliko, da slovesno proglasijo program za konferenco in načrt za plodno diplomatsko delo na njej. Tc se indonezijski diplomaciji ni posrečilo in v tem je tudi tolažba našega diplomata Bunkerja. Končno velja tudi za diplomate pregovor: Kdor drugim koplje jamo, lahko sam pa-
manjkalo. Seveda so nekateri de vanjo.
WASHINGTON, D. C. — Zvezna komisija za nadziranje poslovanja borz in prodaje vrednostnih papirjev je včeraj vložila tožbo proti direktorjem Texas Gulf Sulphur Co., kjer so zadržali vest o odkritju velikih mineralnih ležišč v Kanadi. pa to izrabili za nakup družbinih delnic.
SAJGON, J. Viet. — Sinoči jc eksplodirala v nekem baru v Ban Me-Thuotu, ICO milj severozahodno od tod bomba in ubila 11 domačinov, 41 oseb pa ranila. Med ranjenimi so tudi 4 Amcrikanci.
PITTSBURGH, Pa. — Zvezni posredovalec v razgovorih med jeklarnami in unijo jeklarskega delavstva Simkin je dejal, da obstoje “odlični izgledi” za dosego začasnega sporazuma in izognitvi štrajka.
SAJGON, J. Viet. — Tekem včerajšnjih vojaških operacij proti rdečim 280 milj severovzhodno od Sajgona so bili zadeti trije ameriški helikopterji, pri čemer je našlo smrt 9 Amerikancev.
MOSKVA. ZSSR. — Predsednik sovjetske vlade Kosygin je svaril Združene države pred “primernim odgovorom, če bodo dalje uporabljali napalm bombe in plin v vojni v Vietnamu in se bližali korak za ko-
] in okolice
Seja—
Društvo Srca Jezusovega št. 172 KSKJ ima jutri, v sredo, 21. aprila, ob sedmih zvečer sejo v SND na W. 130 St. Na razpolago bodo dividendni čeki in pobirali bodo asesment. Asesment bodo pobirali tudi v nedeljo, 25. aprila, od 10. dop. do opoldne v Baragovem domu.
Visoka starost —
Mrs. Ana Skolar z 894 E. 232 St. je dopolnila danes 77 let. Čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Kdo je izgubil—
Nekaj denarja je bilo najdenega v soboto na Varian Avenue. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi na 7118 Donald Avenue spodaj.
Dopolnilo—
V “Zahvali” za pokojno Anno Klančar pretekli petek je bilo pomotoma izpuščeno ime nečakinje Jennie Gavaghan. Prizadeti so prošeni, da pomoto opro-ste.
Zadušnica—
Jutri, v sredo, ob 9.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Matijo Cotmana ob 9. obletnici njegove smrti.
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Telicha na 30. dan njegove smrti.
Jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Thereso Žele ob 18. obletnici smrti.
Za 35,000 slušateljev—
Včeraj so objavili osnovni načrt za razširitev in izgraditev Cleveland State University. Po njem naj bi imela ta leta 1930 prostora za 35.000 slušateljev in naj bi njene zgradbe obsegale 135 akrov površine od E. 18 St. do E. 30 St. med Euclid in Superior Avenue.
Pet let stari fantiček povožen do smrti—
Sinoči je bil pred očmi matere pred svojim domom povožen do smrti 5 let stari Ronald R. Pittock s 1422 Clearaire Rd. S triciklom se je pred očmi matere zapeljal z dovoza na cesto pod avto, ki je prav tedaj pripeljal mimo. Voznik avtomobila je dobil globoko rano na čelu, ko je skušal avto ustaviti in se pri tem zaletel v drog električne napeljave. Oblasti bodo preiskale, če ni vozil prehitro.
rakom zelo nevarnemu robu.” | napadov na Ameriko.
&2s@r bi rad dobil za 5Q0 misijonov hrane
WASHINGTON, D. C. — Vlada Združene arabske republike se. je obrnila na Združene države s prošnjo za 500 milijonov dolarjev vrednosti živeža tekom prihodnjih treh let. Podoben dogovor je bil sklenjen med obema deželama leta 1962. Ta bo v juniju potekel in Egipt je zastonj poskušal najti pomoč drugod. Naser je pred nekaj meseci o-šabno govoril o ameriški pomoči in vpil, da jo Združene države lahko obdrže. Sedaj se je unesel in bi zopet rad, da mu Amerika napolni prazno malho.
Kongres za Naserjevo prošnjo prav gotovo ne bo navdušen, Naser hodi vse preveč politična pota, ki so naši deželi sovražna in pri tem si privošči od časa do časa tudi neposredne ostre napade na njo. Kennedyjeva knjižnica v Kairu, ki so jo protiame-riški demonstranti uničili in zažgali, še vedno ni obnovljena, javnost še ni pozabila sestrelitev privatnega ameriškega letala nad Egiptom in ne ostrih Naserjevih
j
ilMERiSKA Bomsmm

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2c Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 77 Tries., April 20, 1965
Danang
NOVICI OD SV. VIDA
Cleveland, O. — VELIKA NOČ 1965. — Spet je ena velika noč za nami. Za nas pri Sv. Vidu je bila letošnja gotovo zgodovinska. Letos so bili namreč prvič v zgodovini vidovske župnije opravljeni obredi velikega tedna deloma tudi v našem slo-
Kdor se bo zanimal za vojaške dogodke v vietnamski krizi, se mora sprijazniti z imenom Danang. V poročilih o vojaških akcijah v Vietnamu bo stalno naletel na to ime.
Danang bo namreč postal prvo veliko vojaško oporišče naših čet v goratem delu Južnega Vietnama.
Danang je sam po sebi morska luka v lepem in pripravnem zalivu 100-150 milj južno od sedanje demarkacijske črte ob 17. paraleli. Leži nekako na sredi nekdanje In-dokitajske. Od Laosa je oddaljen le kakih 40 milj. Danang je dalje središče precejšnje ravnine, kjer ni ne obširnih go zdov, ne džungel, ne gorskih grebenov. Luka sama omogoča hitro prekladanje blaga, čeprav ni opremljena z moderno pristaniško opremo. Danang ima torej vse pogoje za moderno vojaško postojanko: v njegovi okoiicl je dosti prostora za vojaško letališče, kjer lahko pristajajo letala vseh podala velika daritev našega vrst. Letališče se da dobro zavarovati, okoli njega se dajo napraviti varnostni pasovi z oporami na par hribih; sovražnik se ne more poslužiti taktike, da po napadu hitro zbeži v gozdove, ker bodo sedaj vsi posekani. Ne more se zateči y obširnejša močvirja, ker takih ni.
Vse to je dalo našim četam povod, da so v tri glavna letališča v gornjem Južnem Vietnamu uvrstili tudi Danang.
Ostali dve letališči (Pleiku in Bienhoa) nista tako varni, kot je pokazala skušnja. Zato bodo naše čete najprvo organizirale postojanko v Danangu.
Središče postojanke je veliko letališče, opremljeno vsem, kar zahteva promet s sodobnimi bombniki, lovci in helikopterji. Okoli letališča bo prvi varnostni pas, širok kakih 500 jardov. Stražili ga bodo naši marini. Vietnamski vojaki in civilisti ne bodo imeli dostopa. Prvemu varnostnemu pasu bo sledil drugi, ki ga bodo varovale izbrane čete vietnamske armade, toda po navodilih in pod nadzorom naših “svetovalcev”. Letališče bo dalje zavarovano s 36 protiletalskimi raketami Hawk in s protiletalskim topništvom Radi večje varnosti bo tudi mesto Danang obdano z varnostnim pasom. Letališče samo bo imelo tudi svoje baterije havbic.
Uprava na letališču bo samo v ameriških rokah. Bo založena z vsem, da bi v sili lahko zdržala blokalo ali obleganje najmanj 30 dni. Gospodar letališča bo poveljnik naših marinov.
Postojanka bo seveda imela svoj vpliv tudi na življenje 150,000 prebivalcev v Danangu. Ne bodo imeli samo male “konjunkture”, ker bodo našli v naših marinih potrošnike z dolarji, ampak bodo čutili nekatere omejitve.
Tako na primer ne bo nihče smel imeti hrane in zdravil za več kot 7 dni. Rdeči gverilci imajo namreč navado, da krajih, ki so blizu ameriških postojank, vpeljejo “obdavčevanje v naturi”. Prebivalci jim morajo odstopati vse ali pa del tega, kar se da kupiti pri ameriških četah, posebno imajo piko na hrano in zdravila. V Danangu te svoje navade ne bodo mogli uveljavljati. Sicer pa komunistom tudi dostop v Danang ne bo lahek. Mestni župan je namreč orga niziral posebno tajno policijsko službo, kjer je zaposlenih po nekaj ur na dan okoli 2,000 detektivov, ki morajo opazovati vsakega tujca, ki se prikaže v Danangu. Mestna špi-jonaža bo torej temeljita. Organizirali so jo v tehničnem oziru ameriški strokovnjaki.
Na postojanki je “uradno” prostora samo za 3,000 do 4,000 vojakov in vojaških uslužbencev. Koliko jih bo v resnici lahko tam opravljajo svoje službe, je vojaška tajna.
Danang bo seveda postal trn v peti rdečim gverilcem, pa tudi Severnemu Vietnamu. Vojna letala bodo lahko kontrolirala vsako točko v oddaljenosti par sto milj. Celo v Hanoi bi lahko v slučaju potrebe “skočila kar mimogrede”.
Zaenkrat uničujejo vsa prometna sredstva na znani poti Ho-Chi-Minh, ki vodi iz Severnega Vietnama na jug, gredo pa tudi na polete v Laos. Ravno tako so stalno zaposleni vsi helikopterji v Danangu. Stalno pomagajo patrolam sajgonskih čet, kadar te staknejo na deželi gverilska gnezda.
Vsi varnostni pasovi se raztezajo do 8 milj zunaj Da-nanga. Bodo za gverilce izredno trd oreh. Naši strokovnjaki mislijo, da komunisti ne bodo mogli prodreti skozi nje.
Upravo na postojanki so že prevzeli naši marini na čisto vojni način. Niso pristali v luki, ampak na obali, kamor so jih iz transportnih ladij prepeljali posebni čolni, dobro znani našim veteranom iz druge svetovne vojne, ki so se udeležili invazije. Izkrcavanje ni bilo torej prav nič “civilno”, je imelo značaj prav vojaške operacije v vojnih časih.
Tudi življenje na postojanki bo podobno življenju v vojnih časih. Vse bo podrejeno večni pripravljenosti za vsako nalogo, ki jo bo zahtevalo operacijsko vodstvo.
Postojanka Danang bo naravno pomagala tudi pri zračni in morski blokadi Severnega Vietnama, ko pride do tega. Naša sedmo vojno brodovje bo dobilo, ako že ni, povelje, da blokira vso vietnamsko obalo, da tako prepreči
dovoz gverilcev in vojnega materijala iz Severnega Vietnama v Južni. Brodovje bo naravno v tesnem stiku s postojanko v Danangu. Kar bo zajelo na morju, bodo morali na postojanki prerešetati in pozapreti.
Kot se naše čete pripravljajo na obrambo Dananga, tako se tudi gverilci pripravljajo na napad. iObveščevalna služba trdi, da so navlekli na položaje blizu Dananga celo težko gorsko artilerijo in da pridno dovažajo municijo zanjo. Obenem pa se ob zunanjem obrambnem pasu Dananga vršijo stalne praske med sajgonskimi in ameriškimi četami na eni strani in vietnamskimi gverilci na drugi. Poročila o teh praskah so pa zelo skopa. Gverilci bi seveda radi uničili Danang tako, kot so pred 11 leti Dienbienphou. Kako naj dosežejo ta cilj, si naši strokovnjaki še ne morejo razložiti.
Dienbienphou so gverilci oblegali 55 dni, francoska posadka se je morala vdati, ker ji je zmanjkalo vsega, umakniti se pa ni mogla nikamor. Našim četam v Danangu je pa zmeraj mogoč umik proti morju pod varstvo naše vojne mornarice. Na drugi strani ima naše vojno brodovje še zmeraj artilerijo, ki ji po učinkovitosti gverilski topovi ne morejo biti kos. Zato ni izključeno, da se bodo gverilci vsaj v prvi dobi “obleganja” zadovoljili samo z blokado na suhem, kar bo pa na njihovi strani zahtevalo ogromne žrtve v ma-terijalu in moštvu, dočim Ameriki ne bo treba pod pritiskom zapustiti te postojanke.
BESEDA IZ NARODA
nju “O vlogi in nalogah slovenskih visokošolcev v emigraciji” je dr. M. Krek takole odgovoril: “Slovenstvo je naša v božje-naravnem redu nam dana, prirojena lastnost dar, ki smo ga dolžni uporabljati v Stvarnikovo slavo in našo srečo. Kdor skuša skrivati to svojo lastnost, ta svoj naravni dar, pred vsem sebi največ škodi. Pohabljen je v svojem duhu in kot invalid gre skoz nadaljnje življenje.”
“UKAZ VESTI.” — “Dokler je Slovenija v suženjstvu komunistične diktature, je za Slovence v svobodi ukaz vesti, delati za njeno narodno politično osvobojen j e povsod in vselej, kjer se le nudi kaka primerna priložnost.” (Dr. M. Krek, ravno tam.)
“V VESTI SMO DOLŽNI DELATI ZA OHRANITEV SVOBODNEGA, DEMOKRATIČNEGA REDA.” — “Podčrtati in naglasiti (je treba), da je stalno delo za ohranjevanje svobodne-
najobsežnejšem njegovem literarnem delu v umetniški obliki opisani tragični dogodki iz časov komunistične revolucije v naši slovenski domovini. V 2. knjigi, ki jo bomo sedaj gotovo kmalu dobili tudi drugi njeni naročniki, je zgodba v glavnem osredotočena okrog bojev za Turjak. V teh bojih je bil pisa-
Gospoda Jezusa Kristusa vse bližja in dražja. Prav posebno smo to občutili na veliko nedeljo zjutraj ob Vstajenju. Dvomim, da bo kateri od nas, ki smo v tako mogočni množici prisostvovali vstaj enjskim obredom in slovesni sv. maši, mogel kdaj pozabiti ono tako močno slovesno zapeto “Slava Bogu na višavah!” ali pobožni “Svet, svet, svet si Ti, Gospod nebesnih čet!”, ali trikratno “Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta” in še vse drugo, kar je bilo ob tej priložnosti v našem ljubem materinem jeziku. Kako vse drugače, vse bolj goreče smo tudi z mašnikom pred oltarjem molili “očenaš”, spokorno prošnjo “Gospod, nisem vreden” itd. Med sv. daritvijo je malone vsa vi-dovska božja družina sprejela skupaj z mašnikom v svoje srce božjega Odrešenika, od smrti vstalega Gospoda.
Vstajenj siko opravilo je opravil na oltarju, obrnjenem k ljudstvu, župnik msgr. Alojzij Baznik, asistirala pa sta mu kaplana Jošt Martelanc in Anthony Muzic. Vsa cerkev je bila slovesno ozaljšana. Glavni oltar je bil ves v lučih in v belih lilijah (limbarjih). Cerkveni zbor pod vodstvom pevovodja Martina Košnika se je na vso moč pripravil in tako veliko pripomogel, da je bilo cerkveno opravilo za vse resnično praznik velike božje milosti. Čast in hvala pa tudi vidovskim pritrkovalcem. Zares, nečesa bi nam manjkalo, če ne bi bilo njihovega tako lepo ubranega ipritrko-vanja ob Vstajenju. Zdi se mi, da zvonovi nikoli ne pridejo tako zelo do svoje veljave in pomena, kot to ravno ob takem slovesnem zvonjenju. Da, mi Slovenci znamo iz svojih zvonov izvabiti nekaj, česar drugi ne znajo!
Vreme ob letošnjih praznikih pa ni bilo tako lepo. Vse dni velikega tedna je bilo oblačno, mračno, hladno in od časa do časa tudi dež. Na samo veliko nedeljo zjutraj so bili naši vrtovi pobeljeni od sodre, ki se je pa po peti uri spremenila v mrzel dež. Vsega skupaj smo imeli ta dan samo nekaj čez 30 stopinj Fahrenheita.
LEP VELIKONOČNI PIRH. -Karel Mauser, naš znani pisatelj* je prav na sam letošnji veliki petek prejel po letalski pošti iz Argentine vezan izvod drugega dela svoje povesti “Ljudje pod bičem”. Obsega 243
,	.	,	. telj dejansko tudi sam udele-
venskem jeziku. Tako nam je -	, , , , .v , ,
“ zen kot bolničar v oblegani turjaški posadki. — Ob izidu nove knjige pisatelju K. Mauserju prisrčno čestitamo; sicer pa to ni samo zanj, marveč je tudi za vso slovensko skupnost prekrasen letošnji velikonočni pirh.
G. ALOJZIJ OBLAK — 65-LETNIK. Včeraj, na letošnji velikonočni ponedeljek, je obhajal znani slovenski trgovec pohištvom na 6612 St. Clair aveniji g. Alojzij Oblak 65-let-nico zakonskega življenja. Nič se mu še ne poznajo ta leta! Dobro jih nosi. Bog daj, da bi jih še dolgo v dobro svoje lastno in svoje družine kot tudi vse naše slovenske skupnosti!
Gospod A. Oblak je prišel leta 1926 od Sv. Gregorija pri Velikih Laščah na Dolenjskem v naš ameriški Cleveland. Trd je bil njegov začetek v tej deželi; trd, kakor je bil vseh nas drugih. Toda s lo ve n sik a pridnost in vztrajnost sta mu pomagala, da se je dobro uveljavil. Naj lepše na njem pa je gotovo to, da je ostal vse čase zvest Bogu in domovini, kakor sta ga tega naučila njegov oče in mati. — Bog ga živi še za naprej tako!
“ODMEVI”. — To je naslov glasila društva “Slovenski viso-košolci v Ameriki (SAVA)”. Izhajajo v upravi njujorškega odseka. Njihov urednik je Jaka Okorn. V tekočem šolskem letu so nekam pridni. Vsebinsko so se kar zelo popravili. Tudi njihova oprema je zanimiva. Februarska številka je bila posebej posvečena Prešernovemu spominu. Prav pred prazniki pa nas je prijetno presenetila že spet nova številka. Nismo je še pričakovali tako hitro. Je to izredna številka. Izšla je, kakor nam pove urednik Jaka v pripombi na platnicah “da lahko objavimo dela, ki jih drugače ne bi mogli zaradi pomanjkanja prostora v rednih številkah.” — Vsekakor dobro znamenje!
“O VLOGI SLOVENSKIH VISOKOŠOLCEV V EMIGRACIJI”. — To je naslov predavanja, katero je imel dr. Miha Krek na lanski redni letni skupščini (konvenciji) Društva slovenskih visokošolcev v Ameriki. Podobno kakor je v prejšnjih številkah “Odmevov” je izšlo predavanje dr. Janeza Arneža (“Afirmacija slovenstva”) pred istim forumom, tako je sedaj v marčevskih Odmevih izšlo tudi dr. Krekovo. Vsebinsko je zelo tehtno. Važno najbolj za visoko-šolce, a tudi za vse, ki jim je pri srcu slovenska stvar na tujem. KAJ JE SLOVENSTVO? —
ga, demokratičnega reda povsod .ravno tam.)
obvezno delo, del naših rednih dnevnih dolžnosti. V sedanjih razmerah, ko imamo komuni-nistično revolucij onarno gibanje, ki stremi, da bi njegov sistem diktature podjarmil ves svet, je ta dolžnost za vse in vsakogar prav med prvimi in najvažnejšimi. Kakor moramo vsak dan opraviti svoje delo za kruh in vzdrževanje, tako je treba vsak dan dati svoj prispevek skrbnosti za vzdrževanje svobodnega reda, čigar dobrote uživamo. Kakor je opravljanje poklicnih dolžnosti nujno, neizogibno in neodložljivo, tako je važno opravljanje družabnih in državljanskih dolžnosti. Da bi povedali še bolj naravnost, recimo:	Izobraženec je v sedanjih
razmerah v vesti dolžan zasledovati, spremljati in vplivati na politično življenje svojega okolja in sodelovati v političnih podjetjih za ohranitev reda svobode in socijalnega in mednarodnega miru.” (Dr. M. Krek,
0srk8¥ sv« Terezske na Kodeljevem - posvečena
LJUBLJANA, Slov. — Na prvi pomladanski dan je bila na Kodeljevem v Ljubljani posvečena cerkev sv. Terezike Deteta Jezusa. Obred je izvršil ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik. Pomagal mu je goriško-koprski škof dr. Janez Jenko.
Dan posvečenja je bil 'dan zmagoslavja za sv. Tereziko in
terija in glavne ladje je omogočila arhitektu podaljšati prezbi-terijeva tla v srednjo ladjo, kjer je postavljen daritveni oltar, o-brnjen k ljudstvu. S tem je bila tudi dosežena popolna povezava srednje ladje s prezbiterijem.
Ko se obiskovalec približuje daritvenemu oltarju po razno-
za vse tiste, ki so pri graditvi barvnem tlaku iz umetnega
pomagali. Dolga je bila pot od blagoslovitve temeljnega kamna 5. aprila 1935 do postavitve sklepnika, to je do dograditve in posvetitve evharističnega in daritvenega oltarja. Gradnjo so vodili salezijanci, ki tudi sedaj upravljajo župnijo, katera je bila ustanovljena 29. junija 1960. Za gradnjo cerkve in oltarjev so prispevali častilci in prijatelji Male Cvetke iz vse Slovenije in tudi Slovenci iz zamejstva.
Obred posvečevanja se je pričel ob 9. dopoldne, škofa sta v spremstvu asistence prišla preč cerkvena vrata. Ko so se po krepitvi cerkvene zunanjščine vrata odprla, je vsa množica navalila, kakor da hoče v naskoku zavzeti novozgrajeni Jeruzalem. Med petjem litanij vseh svetnikov se je cerkev napolnila tako, da se je le še malokje mogel videti košček lepo izdelanega cerkvenega tlaka.
Oltarja sta posvečevala oba škofa. Nadškof dr. Jože Pogačnik je posvetil daritveni oltar, škof dr. Janez Jenko pa evharističnega. Oba oltarja sta žarela v morju luči. Na cerkvenem stropu je vse polno vrtnic, ki pomenijo milosti, katere bo sv. Terezika izprosila v tej cerkvi svojim častilcem. V prezbiteriju nad daritvenim in evharističnim oltarjem pa je morje luči, ki naj pričajo, da bo od tod sijala luč Kristusove vere in ljubezni.
Načrte za to cerkev je izdelal umrli inž. arh. Herman Hus iz Ljubljane. Prvotno je imela cerkev zasilen lesen glavni oltar s kipom sv. Terezike, ki ga je izdelal alkademski kipar Tine Kos. Takšno stanje je trajalo vse do leta 1963, ko so se pričela dela za dokončno ureditev prezbiterija in glavnega oltarja, za katerega je izdelal načrte univerzitetni profesor inž. arh. Janez Valentinčič iz Ljubljane.
Osnovni princip, ki je vodil projektanta, je bil, da je skušal prilagoditi nove tvorbe stilno obstoječi arhitekturi zlasti v u-porabi raznobarvnega kamna, ki je bila nakazana z obstoječo oblogo notranjih sten ter z barvami ostalih sestavnih delov celotne notranjščine. Od prvotnega zasilnega oltarja je ohranil samo kip sv. Terezike/vse ostalo pa je zasnoval popolnoma po svoje.
Značilno za to cerkev je dejstvo, da ima izredno razsežen
kamna, ki pokriva srednjo ladjo, dospe najprej do dveh stopnic, ki sta iz temnega poliranega podpeškega kamna. Na tretji stopnici, ki je hkrati podij, stoji daritveni oltar iz svetlega poliranega hoteveljčana. Levo od daritvenega oltarja, za eno stopnico višje, je delno ograjena ploskev s sedeži za mašnika in njegova prisednika. Na nasprotni strani je ambon (prižnica).
Med daritvenim in evharističnim oltarjem stoji kamnita obhajilna miza, ki ima tri prehode. S tem je zelo dobro dosežena povezava med prezbiterijem in podaljškom v srednjo ladjo. Tlak pred obhajilno mizo je iz raznobarvnega poliranega kamna ter ima enak vzorec kot ladja. S takšno preprogo je simbolično izražena tudi tesna povezava ljudstva z daritvenim oltarjem.
V prvotnem prezbiteriju, le dvignjen za pet stopnic, je drugi glavni oltar s tabernakljem in
vinske palice, ki nosijo reflektorje in žarnice, razporejene v obliki šopkov. Ta kovinasta ten-čica, ki stari strop nad prezbiterijem rahlo zakriva, ima razen praktičnega pomena tudi vlogo preoblikovalca celotnega prezbiterija, ki ga po vtisu nekoliko zmanjšuje ter vse nove dele povezuje v harmonično celoto.
Cerkev je tudi vzvočena, tako da je mogoče slediti dogajanju na oltarju s prav vsakega kotička v notranjščini.
S tem, da je arhitekt uporabljal za izvršitev svoje zamisli plemenit materijal in da je upošteval dane prilike, je dosegel lepo harmonično sožitje med starimi in novimi stvaritvami.
Cerkev sv. Terezike in njena glavna oltarja sta zdaj posvečena. Prepričani smo, da bo Kristus, ki je na ta dan z močjo in sijajem napolnil to svetišče in utrdil nov svet, ki ne omahne, po priprošnji svoje služabnice in posnemovalke sv. Terezike, prav v tem svetišču vodil duše po poti božjega otroštva k večnemu zveličanju. Vsaka nova cerkev in vsak nov oltar sta znamenje njegove ljubezni do ljudi in človeške ljubezni do Boga.	J. V.
IZ SLOVENIJE
60-letnica univ. prof. dr. Franceta Tomšiča
Dne 20. pret. m. je tukaj obhajal 60-letnico življenja univ. prof. dr. France Tomšič, ki velja danes za enega izmed najboljših poznavalcev slovenskega jezika in starocerlkvenoslovan-ščine med Slovenci.
Prof. Tomšič je bil rojen dne 20. sušca 1905 v Trebnjem na Dolenjskem. Po opravljeni gimnaziji je študiral slavistiko na ljubljanski univerzi. V tern času je bil eden izmed najbolj nadarjenih učencev rajnkega profesorja dr. Fr. Ramovša. Odtlej posveča vse svoje delo proučevanju slovenskega jezika.
S področja staroslovenščine spada med naj večje, kar je dr. Tomšič doslej napisal, delo z naslovom CONSTANTINUS ET METHODIUS THE SSALONI-CENSES. FONTES. Opera Instituti Palaeoslavici, ki je izšlo 1. 1960 v Zagrebu in obsega 271 strani. S področja zgodovine slovenskega jezika pa je napisal med drugim za veliko Zgodovi-
ekspozitorijem iz pozlačene ko- no slovenskega slovstva, ki je
vine. Menza tega oltarja je bela. Vse ostalo je iz poliranega podpeškega kamna. Posebnost tega oltarja je, da ima tabernakelj vratiča spredaj in zadaj. Tako je mogoče vzeti ciborij iz njega, ne da bi bil pri tem maš-nik moten pri svojem obredu. Tudi na zadnji strani tega oltarja je manjša kamnita oltarna miza, kjer je možno istočasno maševati, kot na sprednji strani. Vmesna dokaj visoka kamnita stena zakriva oba mašnika, ki sta pri svojih obredih nemotena. Za tem oltarjem se dviga proti stropu temen slop, na katerem stoji lesen barvan kip sv. Terezike Deteta Jezusa.
Za kipom je velika, raznobarvno ornamentirana belo obrobljena stenska ploskev, ki je deljena na tri polja.. Srednje polje ustvarja ozadje- in okvir sv. Terezike. Levo prekriva sedem okroglih medaljonov, nanizanih v navpični smeri, ki predstavljajo sedem sv. zakramentov. Tudi desno polje ima sedem enako velikih medaljonov, v katerih je simbolično prikazanih sedem delov svete maše. Vse te tri ploskve so izvršene v tako-zvani “sgrafitto” tehniki, to je raznabarvnem ometu. Tlak v prezbiteriju je iz treh vrst kamna: rdečega, belega in temnega.
Pod starim lesenim stropom nad prezbiterijem je nov, lahko perforiran kovinski strop v o-bliki kvadratov. V težiščih di-
prezbiterij, veliko srednjo ladjo;agonal teh kvadratov so name-in dve ožji stranski ladji, od ka-Jščeni reflektorji, ki svetijo na-terih je leva nižja, desna višja/vzdol. Ob straneh kovinskega
stiani. Kot je znano, so v tem V spredaj omenjenem predava-^ Približno enaka širina prezbi- stropa visijo zlato lakirane ko-
izšla zadnja leta v založbi Slovenske matice, poglavje “Razvoj slovenskega knjižnega jezika (L, stran 7-28) in pa poglavje “Zapiski v slovenskem jeziku” (L, str. 170-184).
Prof. Tomšič je danes med drugim, znanstveni svetnik Slovenske akademije znanosti in u-metnosti v Ljubljani ter je kot tak stalni sourednik “Slovenskega pravopisa”, dalje ud Filološke komisije in uredniškega odbora za “Slovar sodobnega slovenskega knjižnega jezika”, ki je v pripravi, itd.
Leta 1953 je dr. Tomšič postal naslednik velikega poznavalca staroslovenščine na ljubljanski univerzi prof. dr. Rajka Nahtigala.
Končno bedi omenjeno, da sta sad dr. Tomšičevega leksikolo-škega dela med drugim tudi dve izdaji “Slovensko-nemškega” in štiri izdaje “Nemško-slovenske-ga slovarja”. Peto, najbolj zajetno in popolno predelavo, je izdal pred par leti.
V slabih razmerah
Na letnem zborovanju združenja borcev radgonske občine so dognali, da še vedno nekako polovica od 650 bivših borcev nima urejenih življenjskih razmer. Poleg sedanjih skrbi jih tare še bolj skrb za bodočnost, “saj so že sedaj zvečine povsem osamljeni in prepuščeni lastni iznaj dljivosti”.
Samo mal del
WASHINGTON, D.C. — Le okoli 15 odstotkov vseh gozdov na svetu je umno upravljanih.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
lepo obiskan in dokazal, da ima-
Ali že imaš?
‘Ovenska prevoda dveh pape-okrožnic sta izšla. Tiskala n ie vatikanska tiskarna na
Jr°šlli» Družabne pravde in po
Posred,
»vanju pok. patra Prešer-
s ■ generalnega asistenta Jezu-v°Ve družbe. Danes že lahko ^kdo. dobi okrožnici “Mati in hteljica” ter “Mir na zemlji” ^»Venskem jeziku. Cena posa-
^o^-mu izvodu je samo $1.00.
g, - jih v Slovenski pisarni na ^Manning Ave., Toronto 4,
Kd
Sr . 0r hoče poznati krščanski . laJ»i nauk, mora prebrati in c. Uciti obe znameniti okrožni-te paPeža Janeza XXIII., saj sta i ne» vsega krščanskega druž-^sovja. Ko bi vsak kristjan ta-,ot Peljite) poznal svoj nauk, Poznajo komunisti svojega.
“Trpeče obličje”
red sedmimi in osmimi leti 1 ]e %el
v cerkvi Marije Poma-V),: Postne pridige tedanji žup-i.Q' S- dr. Jakob Kolarič, C.M. A°ril je z njemu lastno jas-
Po$ti
k Jo in s temeljito priprav-‘ g°stjo o “trpečem obličju”.
^ j® Mohorjeva družba v te °Vcu izdala omenjene govo-tk’ . so še predelani in dopol-^ v Posebni knjižici, ki v V'0ni obliki obsega 125 strani. h^ej deset govorov in uvodne staV]- ^•ar vse skupaj predajo odlično duhovno branje, itjjj.f. bi želel imeti omenjeno sar*fC0’ j ° d°bi v Slovenski pi-
venskih župnij v Torontu. Nje-: no ustanovitev so spremljali dvomi in vprašanja, češ “kaj pa, je tebe treba bilo”. Po sedmih letih in pol ni več slišati takih vprašanj. Hranilnica in Posojilnica slovenskih župnij je v mesecu marcu letos stopila v klub milijonarjev, se pravi njeno do-broimetje je preseglo prvi milijon dolarjev.
V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo čez $600,000.00 dohodkov in še nekaj več izdatkov. Čeprav novi člani stalno prihajajo in stalno vlagajo svoje prihranke novi in stari člani, je vendar povpraševanje po posojilih trenutno večje. Samo v tej prvi četrtini leta je bilo izdanih skoraj $100,000.00 za posojila. Iz tega je jasno razvidno, da je v Hranilnici in Posojilnici naj-
mo tudi za take prilike veliko prijateljev.
Tako je prav v tem spominskem “Letu Junakov”, ko se spominjamo 20-letnice pokol j a slovenske domobranske vojske. Naprej, samo naprej po začrtani poti!
Stane Pleško
Za $1.00. J'alo
poznana v Kanadi
Nan&di je bolj malo pozna-I j revvha “Družabna pravda”, •hjii s^rikrat na leto izdaja or-Hos	istega imena v Bue-
in pm’esu. Namen organizacije Ziw6vhe je širiti teoretično polni,6 krščanskega socialnega
cenejši kredit. Da bo mogla zadovoljiti vse, ki ga iščejo, so potrebni novi člani in nove vloge. Samo rast dohodkov more pripomoči tudi k rasti uslug, ki jih člani pričakujejo.
Številke povedo svojo zgodbo. Na zunaj so suhoparne. Za njimi pa se skriva življenje. Za dosego teh številk je bilo potrebno nešteto naporov in skritega dela. Prizadevanj, ki so pripeljala do teh številk, ni mogoče sešteti, kakor tudi ni mogoče v sliki ali številki prikazati vsega dobrega in koristnega, ki ga je denarni zavod posredoval našemu bližnjemu. Za vsemi temi številkami se skriva plemeniti napor, ki hoče pomagati vsem in vsakemu posebej do lepšega življenja ... “V družbi milijonarjev bo Hranilnica in Posojilnica v še večjo pomoč vsem, ki so ali še bodo njeni člani.
Por.
laii!^9' ‘Organizacija je zadeva
aiw a q ......
s0j ’ a se pri njej v složnem Jlijji °^anju trudijo tudi duhov-
V
stj v preproščini in iskreno-VezU',e ■mec^ seb°j vse mo-'0. klavce; ročne, umske, du-tij0 podjetnike, vse, ki te-^ir ?	ciljem:	krščanski
h,
%
na zemlji.
ruarska številka poleg dru-točjj^lphvosti prinaša tudi po-W , ° 12. slovenskem social-fcjj. .^vu, ki so ga naši rojaki fy)S 11 novembra lani v Bue-5°eia] ,lresu- Posvečen je bil ta S* dan: Zakonu, družini in
^letbih°S^’ O	'P1"0-
}>rec| so zopet razpravljali, Ji. Vali in razmišljali vsi slo-
v d
šlaiiske sestanek
Z nimi, iralje. s.
(Vtisi z zborovanja ZDSPB TABOR v Torontu.) Cleveland, O. — Blizu šestdeset nas je in sejna dvorana je skoraj premajhna za vse. Sedimo drug poleg drugega v nekaki zadregi. Mnoge vidimo prvič v življenju, drugi so nam stari znanci iz dni pred dvajsetimi leti. Ostrešje poteze, morda, sivi lasje, upognjen hrbet, a kljub temu krepak stisk roke in prijateljski pozdrav.
Sedimo drug ob drugem in poslušamo besede govornika: počasi nam obledi tuji svet krog nas in zvoki orkestra, ki igra v sosednji dvorani, se razblinijo v
mislih na preteklost. Nato nam
iz mrtvega aparata zaživi in zakipi pesem, ki so jo peli naši fantje pred dvajsetimi leti, slišimo obtožbo bratomora, krohot krvnikov, grom eksplozij, drdranje brzostrelk, jok žene-matere, pa spet zmagoslavno in neugnano pesem: Oj, slovenska zemljica...
Potem ni med nami več zadrege in negotovosti: vsi skriti dvomi, ki so neslišno a vztrajno drveli za nami po cesti 90, so postali smešni, brezpomembni. Segamo si v roke in v srca in tkemo vez, ki bo obstala...
Avtomobil drvi v temo, njegove oči tipajo v daljavo in od roba ceste strme v nas oranžne varnostne luči. Za nami vstaja zarja, pred nami se kolje nebo v bliskih prve pomladne nevihte. Vsi štirje molčimo, napor dneva nam lega na telesa, misli pa so nam vesele. Hvala vam, fantje v Torontu!
In slava vam, ki ste se povrnili v slovensko prst!
P. Borštnik
Sl§¥iii©9 ¥ Honfraalii in njihova fara
Novi dušni pastir slovenske fare sv. Vladimirja v Montrealu, Que., č. g. Stanko Bolka, C. M., je v “Božji besedi” za letošnji april opisal na kratko Montreal, Slovence in slovensko življenje v njem. Poročilo je brez dvoma zanimivo tudi za širša slovensko javnost, zato ga tu ponatiskujemo.
Ni potrebno, da bi kdo moral priti v Montreal in to še za stal- prijaznosti hiš. no, da bi zvedel, da je montrealsko mesto zidano na otoku. Na južni strani se vali, rpimo njega reka sv. Lovrenca, na severu je pa tako imenovana “Pustinjska reka”, seveda če sem pravilno prestavil francosko ime Biviere des Prairies.
Izraz, ki ga pri drugih slovenskih ljudeh v Kanadi zlepa ne slišiš, da se med montrealskimi Slovenci stalno ponavlja, je,
“tam na drugi strani vode”. Če
Toronto, Ont. — Dne 10. aprila so se člani krajevne organizacije Društva Slovenskih Protikomunističnih Borcev Tabor v Torontu zbrali na svoj članski j sprašujem farane, kje živijo, mi sestanek, ki je bil gotovo naj- jih kar precej odgovarja, da so večji uspeh za Toronto. Na se- na drugi strani vode. Da, tam na stanJku smo videli obraze iz Cie- drugi strani reke sv. Lovrenca velanda, Hamiltona, St. Catha- so majhna samostojna mesta kot
sedo samostojno mestno življenje. Nekaj teh mest, ki so na južni strani mesta Montreala, na drugem bregu reke sv. Lovrenca, sem že omenil. Tukaj naj naštejem še druga, ki so na otoku samem, a so vendarle mesta zase. Veliko naših ljudi si na primer zida hiše v Ville St. Michel, mesto svetega Mihaela, kar bi bil torontski Willowdale tako po legi kot tudi lepoti ulic in Na vzhodu je mesto Ville de la Pointe aux Trembles, kar bi odgovorjalo Scarbcru. Cite de Saint Laurent bi bil Torontski Downsview. Cite de Lachine, City of Pointe Claire in Beauconsfield bi bila pa tri mesteca podobna Mimicu, New Torontu, Port Čredi tu. Na zapadu mesta Montreala je tudi Ville St. Pierre; v isti smeri samo malo bolj proti severu pa raste City Cote St. Luc.
Za vsa ta mesta skupno z velikim Montrealom je določen en slovenski duhovnik, ki doslej ni-
rines-a, večina pa je bila iz Toronta. Vseh nas je bilo 56.
K uspehu so gotovo veliko
Jacques Cartier, Lafleche in Longueuil, kjer se je nastanilo že precej naših ljudi, ki so si go-
pripomogli člani glavnega od- spodarsko malo pomagali na no-bora, ki so imeli pred sestankom' ge. Silijo ven iz velikega Mont-svojo redno sejo. Navdušenje!reala, iz ulic, ki se vrstijo ob nečlanov je gotov znak, da smo sejši slovenski cerkvi na križišču tudi v Torontu premaknili iz j St. Denisa in Marie Anne na mrtvila, ki je nekaj časa trajalo.
njih mu je pomoč tudi obljubilo1. Malo manjši del je obljubljeno pomoč tudi plačal ali pa jo bo plačal v bližnji bodočnosti. Ti ljudje z župnijo živijo. Z njo delijo veselje in žalost. Nedeljo za nedeljo prihajajo k službi božji, čeprav je potovanje z avtobusom dolgo in je včasih toplomer globoko pod ničlo. Pridejo na cerkvene prireditve, ko se organizira farni bazar, ki je veliko širše zamišljen, kot sem pa to videl na drugih slovenskih župnijah. O svoji cerkvi s ponosom govorijo, saj jim je košček domovine sredi tujine. Slovenski duhovnik jim je oče, prijatelj, ki ga spoštujejo, radi imajo.
Kar je pri montrealskih Slovencih treba poudariti, je to, da so prav vse, kar imajo, sami kupili in plačali. Nobenih denarnih akcij niso delali izven montrealskega okrožja vsa leta, odkar imajo svojega lastnega dušnega pastirja. Druga značilnost je pa ta, da jih ni njih dušni pastir vsaj do začetka tega leta nič stal. Ves denar, ki se je nabral, izjemo onega, (kar so dali za najem dvorane ali kako večje darilo za uporabo kapele, je šel za cerkveni fond, ki se je počasi a stalno dvigal. Pri samem na-
na eni strani lepo dala vedeti kako v sredini prostora-polja,
Slovakom, naj za svojo cerkev ne zahtevajo preveč, po drugi
dočim so domobranci in četniki ostali na istem kraju kot preje.
strani pa je primerno obvestila I Nič radi se nismo ločili od naše druge tekmece, da bodo cerkev “palače”, a ni kazalo drugega,
dobili Slovenci.
Da so Slovenci v Montrealu gospodarsko malo šibkejši, kot pa njih bratje v ontarijski provinci, se vidi že iz tega, da imajo manj avtomobilov. Vendar je tudi res, da mnogi najprej mislijo na hišo in nato šele na prevozno sredstvo. Svojih hiš imajo Slovenci, tudi tisti, ki so prišli v Kanado šele po letu 1956, kar precej.
Od srede leta 1957, ko so montrealski Slovenci dobili lastnega slovenskega duhovnika pa do konca leta 1964 je vpisanih 135 slovenskih porok in 248 krstov, število mrtvih je bilo zelo nizko. Iz visokega števila porok v zadnjih sedmih letih se vidi, koliko mladih družin je med tukajšnjimi Slovenci. Tudi za to leto je najavljenih že cela vrsta porok in zdi se, da je v Montrealu razmeroma še kar precej samskih delklet, ki čakajo na ženina.
Slovenci v Montrealu so iz vseh slovenskih pokrajin od Kopra do- Murske Sobote, od Gorenjske do Bele Krajine. Ven-
kot ubogati.
Zopet smo morali začeti nanovo postavljati hišo v istih razmerah kot ono pred par dnevi — brez stavbnega materij ala. Ponovno smo se pognali v gozd in nanosili nekaj vej in lubja ter se lotili dela. Za koliko časa pa sedaj, smo premišljevali? Ko smo napenjali rjuhe za streho, smo se spraševali, koliko bo ta streha odporna proti dežju ali kaki nevihti. Pa smo to že drugo noč preizkusili, da je taka streha samo za lepo vreme, ne pa za dež. Tisto noč je pa nastala še nevihta tako, da smo bili vsi premočeni. Nakatere šotore je to noč veter popolnoma razdrl. In še razne druge težave so bile, a ni nam kazalo drugega kot vztrajati in čakati, kdaj nam bodo “prijatelji” nakazali kaj boljšega.
(Dalje sledi)
Dežela rdeče prsti
Jugovzhodni del naše dežele ima obsežna področja pokrita z debelo plastjo rdeče prsti. Enaka področja so tudi v delih A-
frike, Južne Amerike, Azije in dar bi rekel, da je prekmurskih Južnega Pacifika.
Slovencev največ. In ti še vedno prihajajo. Kot povsod je mnogo dobrih in nekaj manj dobrih. Kot povsod je tudi v Montrealu mnogo lepega in marsikaj grde-
kupu cerkve so imeli srečo, da;ga. Je pač to zakon življenja, s jim je šla na rolko škofija, ki je katerim je treba računati.
L. Ambrožič:
Pred nasiopoiR rdeče sišaifi doma m mnm ¥ iupo
(Nadaljevanje)
In tak je bil drugi Anglež, ko smo ga videli, tak tretji in vsi, ki smo jih srečevali. Resni, mrki, neprijazni. Ko so pa ti sol-datje začeli pobirati ure z rolk domobrancev in civilov, se je pa začelo v meni nekaj podirati. Nisem mogel verjeti svojim o-čem, da je to mogoče. Ko smo prišli malo dalje pod grad, ko so morali domobranci na zahtevo
Na Kamnu na Vetrinjsko polje, dočim so vse Nemce pošiljali naprej po cesti. Tudi mi smo se čez čas dvignili in odpeljali po tej poti med to, petdeset ali morda večtisočglavo množico v velikansko taborišče, ki pa ni bilo nič ograjeno. To taborišče najbrže ne bo nikoli pozabljeno v zgodovini slovenskega naroda. V tem taborišču je bila narodu odsekana za neki čas
Angležev odvreči orožje, muni- glavna korenina. In posušilo se cijo, pisalne stroje, daljnoglede, Je do 12,000 mladih mladik, kar filmske kamere, motorje, biči- se bo na drevesu malega naroda
kle in drugo na kupe vzdolž ceste je pa vse padlo na mene. Da so tudi zavezniki tako brezsrčni
ti^avtomobila^ni^imeL ^Uporab- l^e? Kar naenkrat so se skrbi bile tukaj. Po dolgem času smo
podvojile in zazdelo se mi je, da °" " 'rv’c ’ ’ “	”
poznalo1 dolga desetletja . ..
Nekaj nam je le bilo všeč v tem kraju: Nobenega Nemca ni
Mnogim se le odpirajo oči in
vzhod in zahod kot tudi proti jugu in severu. Slovenska cer-
§ družbi milijonarjev
Hio erri 1» pol leta je šele pre-A °dkar je bila ustanovlje-ahilnica in Posojilnica slo-
Ssa potovanja SSSI
V §1
v °Venijo z ladjo od $329.25 ok,e Smerk — Isto tudi ža ^aših sorodnikov.
sarng “^'-ROKOVNA potniška pi-^vi° ’ ^stopniki vseh važnih ^ajpoj. lk tn ladijskih družb z togrgj.^ejšimi uslugami od fo-vrst p6 2a potni list do vseh najetja avtov, hoteli *6rvir- •	v^°bra mesta 1965 re-
Ijjj	čimpreje brezobvezno!
bjubp^NTSKE CENE za avion v Vag "Toronto, Can. $267.60. 4ev. ^^Pravimo prošnjo za vse-
^ Tv^bavimo karto, predvsem

s°rodnikov sedaj skraj-tt, st°Pek.
obvestimo o prihodu.
Pio jsa izven Toronta odgovar-
dan!
bankovci, trav-
_ ________ v
cheques, kovčki, vi-
YNI NOTAR. • SLO-
>	" knjige in plošče.
TRAVEL pEhvice LTD.

C°l'^ St.
^ ° 2b	WA 3-4868
spoznavajo, kdo ima prav. Pri kev je namreč skoro v središču tem ni bilo treba nobene sile, | Montreala, čeprav nam tisti, ki le iskren razgovor je 10 novih5 žive na zahodu, kjer so zelo le-članov poklical v organizacijo.'pe mestne četrti, pravijo, da smo Kot v času morije, ko so enega j “vzhodnjaki”, da smo v franco-ubili in jih je deset stopilo na skem delu mesta, okepe, tako tudi zdaj: eden je! Tujcem bo kar težko na hitro odpadel, deset jih je spoznalo,!povedati, da je ves vzhod Mont-da je naše delo iskreno in nese-'reala kompaktno francoski, na bično. Med nami ni polovičar-. vzhodu je toliko Angležev, da jev, vsak ve, zakaj se zbiramo,:je več angleških katoliških žup-pozna potrebe invalidov in mu nij kar skupaj. Italijani pa so je spomin na pomorjene brate pritisnili na sever, in prijatelje prav tako drag, kot Da se v Monteralu sliši po ce-so mu bili oni sami.	istah veliko več francoske kot
Ob tej priliki smo zbrali $60 angleške govoričen je znano. Da
vas pa v vseh večjih trgovinah najprej nagovorijo angleško in nato šele francosko, se tudi ta-
za invalide, ki so naša velika skrb od ustanovitve organizacije pred devetimi leti; to delo bomo nadaljevali tudi v bodoče,jkoi	Habjanov -vsaj v mest-
saj se jih nihče drugi ne spomni. inem Preclelu’ J®r j6 naša slo-Še se bomo zbrali, ne glede na venska cerkev, s mro ni. Precej zapreke, ki nam jih stavljajo ne-
kateri. Komur je res za resnico in prijateljskega duha, naj pride in prepričan sem, da se bodo naše vrste še pomnožile, kajti še so1 možje, ki stoje ob strani, ker ne vedo resnice.
Za tako sijajen uspeh iskrena
pogosto slišim špansko govorico in pa kramljanje različnih slovanskih narodov, zlasti Ukrajincev.
MESTO MONTREAL je zlasti teritorialno zelo razsežno. Morda ne toliko sama metropola kot nešteta mesta in mesteca,
zahvala odbornikom krajevnega ki se velemesta dižijo kot klopi, in tudi glavnega odbora; zahva-!čeprav imajo ne samo svoja imela pa tudi vsem, ki so pomagali na, ampak tudi samostojno ob-pri organiziranju našega zabav- činsko upravo, svojo posebno
Ijal je avtobuse, ki so ga pripeljali na cilj v pol ure, v eni uri, ali tudi pozneje. Do ljudi, ki živijo na področju velike slovenske montrealske župnije, ni lahko priti. Montreal sam ima nad dva milijona prebivalcev. Koliko ljudi živi na celem otoku in koliko jih je še na obrežju obeh rek, ki oblivajo montrealski o-tok, pa ne vem.
NAŠI LJUDJE — Na ozemlju montrealske nadškofije se je naselilo nekaj Slovencev že med prvo svetovno vojno. Nekatere že osebno poznam. So dobri ljudje, ki so sredi vsega, kar so doživeli in pretrpeli, ohranili ljubezen do vere in domovine. Leto za letom so klicali k sebi slovenskega duhovnika, pa naj je vožnja še toliko stala. Nekateri cd teh slovenskih pionirjev v Montrealu še danes sodelujejo pri cerkvenem odboru in s svojim poznanjem ljudi in kraja veliko pomagajo slovenskim dušnim pastirjem.
Kot v drugih slovenskih kolonijah po Kanadi se je število naših ljudi v Montrealu dvignilo po drugi svetovni vojni in zlasti po letu 1956. Precej znancev sem že vprašal glede števila naših naseljencev v Montrealu. Največkrat mi pravijo, da okrog dva do tri tisoč. Verjetno bo ta številka precej pravilna, ker imam v župnijskih registrih zabeleženih približno tisoč ljudi. Okrog tisoč je Jakih, s katerimi je duhovni pastir upal, da sme računati pri ustanavljanju slovenske montrealske župnije. Njih naslove je poznal,, na večino od njih se je lahko z za-
sem velik krivičnik. Tukaj sem z družino v tujem in sovražnem svetu brez hrane in strehe in nikamor se ne vem obrniti, na nikogar nasloniti. Trgovine so prazne in zaprte, kruha se ne dobi. Tedaj sem pa sam sebe obdolžil, da sem storil veliko napako in družini veliko krivico, ker sem jo pognal na pot v neznano, nepredvideno revščino in
se le znebili teh ljudi, ki so nam tako dolgo strojili živce in ves svet skoraj vrgli iz tečajev.
Ko smo zavozili v to ogromno mravljišče zbeganega ljudstva, smo dolgo iskali, kam bi se ugnezdili. Končno smo pa le dobili naše Dobrovčane-domobran-ce in tudi nekaj civilov je že bilo poleg. Prišli so že par ur pred nami in si že nekoliko uredili prostor. Tu smo se tudi mi
nesrečo. Smilila se mi je žena, pritisnili poleg, nalomili nekaj
ki je vse to tudi videla in občutila. Ni bila zdrava in bal sem se, da ji bodo popustili njeni slabi živci. Vendar je vse tiho in močno prenašala, da sem se ji včasih prav čudil. Vso težo sem ponovno naklonil dušam z naročilom, da naj mi sprosijo milost, da bom mogel speljati družino skozi to gorje v boljše prilike.
In zopet smo se počasi pomikali navzgor po cesti in v prvih popoldanskih urah prišli do tja, kjer smo zagledali na desni Ve-trinj in njegovo okolico z obdelanimi njivami in senožeti. To je velikanska dolina, ki je pa bila že skoraj natrpana s civilisti, domobranci in četniki. Vmes se je sprehajalo mnogo konj in mul. Videli smo tudi postavljene mnoge šotore. Tokrat še nismo vedeli, kaj naj to bo. Nismo vedeli, da je v tej dolini tudi za nas nekaj prostora. Slkupaj s Koširjevimi smo zapeljali kraj ceste v senco in si napravili o-
CLEVELAND, O.
Sanske dobijo delo
Župnišče išče gospodinjo
Župnišče v predmestju Clevelanda išče gospodinjo — kuharico. Dva duhovnika. Ponudbe sporočite na Ameriško Domovina ali kličite HE 1-0628. (79)
IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO 214S W. 53 St.
£31-6000
(82)
MALI OGLASI
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Hiše naprodaj
V	fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu, velika enodružinska hiša, prenovljena.
V	Nottingham okolici, pre-
novljena enodružinska hiša. Pomagam financirati. Kličite IV 6-1677.	(77)
manjših vejic iz bližnjega grmovja, nekaj pa smrekovih. Postlali smo jih po tleh in nanje polegli. Odeli smo se s kočami in ker se je že temnilo, smo kmalu pospali. Čeravno je bila zelo nemirna in glasna noč, smo kar dobro spali. Bili smo pa že tudi zelo potrebni spanja, saj odkar smo šli od doma, nismo spali nobeno noč v redu in miru. Ko so zjutraj zgodaj vstali, smo popih malo žitne kave, nato pa začeli pripravljati za šotor. Kje naj dobimo potrebni materijal? Ni kazalo drugega kot pognati se v gozd nad taboriščem in tamkaj poiskati. Sposodili smo si sekirico, pa smo jo mahnili z otroci v hrib. Obelili smo par smrek in nasekali vej, potem pa znosili lubje in veje na prostor, kjer smo ležali in začeli postavljati šotor.
Ves dan smo se zamudili s tem delom. Streho smo napravili iz posteljnih rjuh, ki jih je
nega večera, ki je bil posebno davčno administracijo, z eno be-‘upanjem obrnil in dober del od ski cesti, ki pelje pod cerkvijo
genj, da so nam ženske skuhale .vzela žena nekaj seboj. Kar čed
V najem
Štiri sobe se oddajo zgoraj'; vse na novo dekorirano, dva zaprta porča in garaža. Samo odrasli. Na 15626 Holmes Ave
(80)
Blizu E. 185 St.
Na Marcella Rd., je naprodaj zelo lep bungalow, 3 spalnice, klet in garaža.
RAY NAUSNER REALTOR PO 1-5070	WH 4-4411
(79)
V najem
Soba se odda poštenemu moškemu pri majhni družini. Pripravno za upokojenca. Kličite od 8. do 10. zj. in od 6. ure pop. naprej KE 1-6129.
(79)
močnik in kavo iz praženega žita, da smo si napolnili želodce. V tem smo tudi opazili, da malo naprej od nas Angleži vse begunce napotijo na levo po stran-
no hišico smo postavili, a imeli smo mnogo truda z njo. Nismo pa vedeli, da smo to storili za tako kratek čas. Že po dveh dneh so nas ločili od domobrancev in so nas civile nastanili ne-
ZULICH
|.
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
jj PATRICK A. SHEEHAN:
|	PODLAG
L,____ _____

■
’’
Ko smo vztrajali pri tem, da se mora poroka vršiti doma, nas je Tessie prosila s solzami v očeh, naj bo vsaj kolikor mogoče skromna. A Terence je pooblastil posestnika hotela, da poskrbi za tvarne naslade kar najbolj obilno in bogato. In kot pameten mož se je naš gostilničar stvari dobro lotil. Dolga miza, ki se je raztezala po vsej kavarniški sobi, je naravnost blestela. Takih mrzlih narezkov, okrašenih .z raznovrstnim zelenjem, tako prozorne žolice, takih paštet in puddingov in tort in slaščic, tako krasnih piramid sadja, velikih jabolk, črnega in rumenega grozdja, zlatih pomaranč in takih zlatovrat-nih steklenic s “šumečim vinom s Francije vzhoda”, kakor sem se jaz izrazil v svoji napitnici, ni še nihče prej videl.
Sam je bil ves pokoncu. Pripeljal je noter vse kmete in vse kmetice, ki so šle mimo oken in ki so sicer sem zahajale, da jim raztolmači svoje veliko zmagoslavje. Da, pripeljal je celo vse delavske žene in hčere, ki so prišle na svojih vozičkih nakupit skromnih potrebščin, da občudujejo to veličastno razstavo kuhinjske in drugih znanosti.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
DOWNERS GROVE 3 Bdrm. Ranch on high 6o’xl60’ lot. Ideal neighborhd. Crptg. liv. rm. with din. area. Nice size kit. New alum. sid. Full bsmt, gas ht, car gar. with scmd. patio, black top dr. Nr. transp., shopg. and schls. $24,500. Owner. WO 8-5576.	(78)
GLEN ELLYN — By Owner New 3 bdrm. Raised Ranch. 1% baths, cab. kit., “L” shaped dining rm. & liv. rm. Lge. fin. rec. rm. Hdwd. firs. Fully insulated. Util. Patio. 2 car gar. 100x200 lot. Call 665-2061.	(79)
FOX RIVER FRONTAGE 2 Homes yr. round on 100 ft. frontage on Fox River. Auto, gas heat. Property can be divided. Full price $28,500.
'SCHROEDER REAL ESTATE 222 E. Main St. Barrington, 111.
PH. 391-0500.	(78)
CABLE, WISCONSIN ISLAND VIEW RESORT.
10 Acres plus 1 acre Island on Lake Owen. 3 Mi. from Mt. Telemark. 7 Cabins, 3 bedrm. home, boat house. Fully equipped. $44,000. Call 381-1799.	(78)
HOFFMAN ESTATES Spacious ranch, 14 acre, Beautiful lawn, 10 ft. evergreens, 2 marlite bathrooms, 3 panelled bedrooms, panelled hall, foyer, living and dining room, large kitchen with breakfast nook. Attached garage. Call LA 9-7340.	(80)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — By Owner Good est. Bus. in Hotel. Excell, neighbarhood. — Call anytime DI 8-9288.
(78)
GROCERY AND MEAT MARKET Good est. business. NW. — Private owner. — Reason. — ME 7-9451.
(79)
TAVERN ON THE LAKE
Est. Over 50 yrs. in small resort town. 40 min. N. W. Chicago. Top location with terrific restaurant potential. Parking space for 100 cars. Enjoy country living plus income from 6 separate rental units.
Priced to sell $85,000. SCHROEDER REAL ESTATE 222 E. Main St., Barrington, 111. Phone 381-0500
Bojim se, da so se marsikomu, ki je bil navajen preproste hrane, pocedile sline, ko je zagledal toliko krasnih, mikavnih jedi. Samovi pridnosti in spretnosti sem izrazil vse priznanje. On je čast ponižno odklanjal in vse izvračal na Terenca Kaseya.
“Poglejte, gospod župnik,” je dejal, otepaje nevidne drobtine s snežnobelega prta, ‘‘jaz sem se dosedaj že toliko naučil, da vem, kdo je pravi gospod. In Kasey je gospod. Sem prihajajo najraznovrst-nejši ljudje, trgovski potniki, gospoda na ribolov, uradniki po davke, da bi jih . . . pa povem vam, gospod župnik.” vrgel si je prtič preko roke in se vzravnal, “da ni vsakdo, ki i nosi rumene čevlje, že gospod.”
“Kako jih pa razločite, Sam?” sem vprašal. “Vprašam vas zato, ker mi vedno sili roka h klobuku, kadar zagledam rjave čevlje, zlasti če so nad njimi še rumeni gole-njaki.”
“Bog se vas usmili, gospod župnik.” je vzkliknil Sam sočutno ; “ko bi vi vedeli vse, kar vem jaz! Tisti, ki zmenja-jo šest penceov, da mi dajo tri pennyje, mi delajo tudi največ sitnosti. ‘Natakar, to! Natakar, ono! Natakar, to je zanič! Natakar, pečenka je sežgana! Tople vode v sobo ob šestih zjutraj! Tople vode v sobo in gorko kopel pred kosilom!’ Pri teh ljudeh bi svetnik klel in jaz nisem ravno—”
‘‘Nič ne de, Sam, saj boste še lehko, če boste potrpeli in
—na—mnnTTTiviumi im ■nini n -r-««--"—
CHICAGO, ILL.
TTIHH !■ M—IH WI1——IIHW IMHIJU IH .MIHUM
FEMALE HELP
Assemblers
Light Bench Work
☆
No Piece Work
☆
Steady Employment ☆
Top Pay ☆
Modern Plant
☆
APPLY IN PERSON
TUI SfSAl INSTRUHT GSftP.
7401 N. HAMLIN SKOKIE
(77)
GENERAL OFFICE
Age 30 to 40, Some Typing and aptitude for figures, air conditioned modern office. — Finge Benefits. — Salary Commensurate with ability.
HARRIS HOSPITAL SUPPLY INC.
7655 Roosevelt Rd., Forest Park, 111. FO 6-0921 Ext. 4
(79)
HOUSEHOLD HELP
WOMAN FOR GENERAL HSWK. And child care. Live in. Own room. References req. — PR 9-6431.	(79)
CEMETERY LOTS FOR SALE
ARLINGTON HEIGHTS ~ CEMETERY (Memory Gardens)
Private party will sell for less than Cemetery price 4 grave Lot, in (Garden of Eternal Light) section, which includes crypts etc. — CO 1-7241.	(79)
nehali piti limonado.”
“Kakor sem dejal, gospod župnik,” je nadaljeval, kakor bi bil preslišal moje besede,
Tessie je hotela skromno in ponižno iti peš v cerkev kakor vse druge neveste v župniji. A on ni hotel o tem nič slišati.
gospod Kasey je popolnoma Naročil je sijajno, dvovprežno
drugačen. V gostilni je miren kot otrok in pohleven kot ženska, da še bolj pohleven kot marsikatera ženska, kakor, žalibog, vem. ‘Sam, ali bi hoteli to storiti?’ ‘Sam, ali vam ne bo pretežko?’ In on ne stiska. ‘Le shranite ta drobiž, Sam, in si kupite tobaka!’ ‘Nesite to domov svoji ženi, Sam!’ Ah, gospod župnik, jaz vem, kdo je gospod, da ga le pogledam, in Kasey je gospod !”
“In zato bo poplačan,” sem dejal, da ga izkušam. “Dobil bo najboljšo ženo, kar jih je med štirimi irskimi morji.” ‘Res je, gospod župnik,” je odgovoril Sam malo negotov, kakor se mi je zdelo. “On bi bil seve lehko bolje poskrbel zatee in priženil toliko denarja, kolikor bi hotel. Toda ona je čedno, postavno' dekle in naša!”
kočijo iz Mallowa z dvema konjenikoma. Mislim, da je Tessie zaradi njiju omedlela. Ravno preden so se napravili v cerkev, se je namreč lotila lahka omotica, toda hitro se je zavedla in bila potem bolj sveža kot kdaj prej. Kako da je bila oblečena? Ab, o tem se ne menim. To vrstico bom pustil prazno. Ne znal bi si pomagati s francoščino. Toda to vem, da je imela prstan, ki je tako žarel, da bi mogel razsvetliti nebeški obok, če bi ugasnile vse zvezde. Tega-le mi pa ne pripovedujte okrog:
besna, nespravljiva mala upornica, ki se je ponižala za družico svoji sestri, je brez sramu nosila in razkazovala— pa ne! Tega ne smem povedati. Thade Murphy živi še vedno. Obred je bil hitro končan, hitro in molče je minila sveta maša, ki druži vsa katoliška srca “od solnčnega vzhoda do zahoda”, hitro so podpisali zapisnike in potem je Kathleen — ali naj povem? Da, povem v njeno čast —• poljubila svojega svaka in ta mali čin ponižanja je izbrisal mučni spomin na nesrečno dediščino sramote, ki je spremljala življenje Nodlage in njenega sinu.
(Konec prihodnjič)
SEDAJ - V APRILU IN MAJU -
nas pokličite za brezplačen proračun in dogovor o
TLESKANJU NA VAŠI HIŠI TEKOM POLETJA
TONY KRISTA V NIK
PAINTING & 1171 E. 61 St.
DECORATING
HE 1-0965
“Sam!” sem dejal.
“Prosim, gospod župnik?”
“Svatba je važna stvar; povabljena je, kakor sem slišal, vsa župnija. Upam, da se boste izkazali.”
‘‘Ali jaz, gospod župnik?” je vprašal Sam, kakor bi ga ta nedolžna beseda bila kaj zadela.
“Vem,” sem nadaljeval, kot da ga nisem slišal, “da ste strašno dober človek, toda danes boste imeli velike izkuš-njave. In gospodu Kaseyu je zelo veliko na' tem, da bo vse prav in pošteno. Ali bi ne bilo žalostno,” sem rekel in se ozrl okrog z občudujočim pogledom, “če bi se pri tej veličastni, odlični slovesnosti kaj primerilo, kar bi omadeževalo čast in slavo vse župnije, da, vse dežele?”
“Da, sramotno bi bilo,” je odgovoril Sath poiližno. “Glejte! Hočem vam obljubiti v božjem imenu, da ne bom pokusil kapljice ves dan!”
Pokleknil je in jaz sem ga zavezal, da ne sme piti, dokler ne mine svatba.
Terence Kasey je točno prišel, si vse podrobnosti ogledal in pohvalil ter ves žarel, sreče.
OOSiOS PARCELS EXPRESS CORPCRAIfOK
Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franko železniška postaja prejemnika v Jugosla%riji, plačilo v U. S. dolarjih, preko
OttSiOS MflOELS EXPRESS CCRPORimOII
45 West 45th Street
Tel.: CI 5-7711
NEW YORK, N.Y. 10036
HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA
----------------------------- --------^
. OGLAšUjTE V / AMERIŠKI DOMOVINI ! o PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
•	DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
•	PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
V-.......-ržžzizzzz:,.......—.....ZZl-.....—^
SVOJ SVET USTVARJA — Teofil de Lorenzo je učil telovadbo v šolah Buenos Airesa v Argentini, pa se je ponesrečil in ne more več niti hoditi, kaj šele telovaditi. Za zabavo se je lotil gradnje raznih poslopij in svetovno znanih stavb iz vžigalic in poštnih znamk. Na sliki ga vidimo pri delu.
Brez proteinov ni dobro
WASHINGTON, D.C. — Človeška hrana mora vsebovati v razdobju, enega leta vsaj 52 fun-
tov proteinov, če naj človek o stane zdrav in trden. Proteini so v glavnem v mesu in mlečnih izdelkih.
Mullmly Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANTNA POŠLEGA
POGREBI VSAKIH CEN 365 East 156th Street	KEnmore 1-9411
70 - LIT » 7@
nudi KSKJ ljubeznive bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, pioii bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa iakoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $508.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba, starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
Gl 17 St. CJair Avc.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ........................
Moj novi naslov:
( MOJE IME: ..........................
f/
1	PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO
lil

V hlag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU ZASPALA NAŠA LJUBLJENA. SOPROGA, MATI, STARA IN PRASTARA MATI IN SESTRA
Helen
Pernush
Umrla je dne 20. aprila 1964.
Zdaj naša mama v grobu spi, za našo srečo prosi.
V neskončni božji milosti naj večna luč ji sveti.
Počivaj v miru, blaga žena, preljuba mati v grobu tam, v spominu trajnem boš ostala, nepozabna, draga nam.
Srčno ljubljena nam mama, šla prezgodaj si od nas, dobra, skrbna si nam bila, pogrešamo Te slednji čas.
Zdaj le spomin ostal je nam, zdaj le ljubezen veže; molitve kliče in solze hvaležnosti in vere.
Ž a 1 u j o č i :
soprog MARTIN; hči HELEN z družino; sinova VALENTIN in IVAN z družinama; sestra ANA HROVAT in OSTALI SORODNIKI
Cleveland, Ohio, 20. aprila 1965.