Častno predsedstvo je prevzel prezident c. kr. Akademije za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, dr. Kari vitez Wiener, za predsednika komiteta je izvoljen c. kr. profesor H. Wagner, ki daje tudi natančnejša pojasnila glede kongresa. (Naslov: Dunaj III./2., Sofienbriickengasse 12). Družba prijateljev glasbe na Dunaju razpisuje povodom stoletnega obstanka nagrado 10.000 K za »veliko delo za mešan zbor in orkester (s solo-glasovi ali brez njih)". Besedilo nemško ali v nemškem prevodu. Tekmujejo lahko skladatelji vseh držav, toda samo z enim delom. Delo ne sme biti tiskano ali javno prednašano. Partituro je predložiti v prepisu, ne v izvirnem rokopisu. Glede vposlanja veljajo običajni predpisi (geslo na naslovu in na priloženem zapečatenem kuvertu, ki vsebuje ime in naslov skladatelja). Zadnji termin: 1. maj 1912. Jury: Kari Goldmark, Robert Hirschfeld, Herman Kretzschmar, Daniel de Lange, Ferdinand L8we, Gustav Mahler, Franc Schalk. Znameniti kontrabasist in dirigent Sergij Kusevickij in njegova soproga sta darovala milijon mark za ustanovitev „Ruske glasbene založbe". S to ustanovo se naj osvobodijo skladatelji od založnikov, ker je pri tem podjetju vsak založniški dobiček izključen. Tak Kusevickij, če tudi le en miniature, bi bil tudi nam dobro došel. Pri nas je dosti mecenov, ki podpirajo pesnike, slikarje, kiparje. O kakih ustanovah v prid ustvarjajočim glasbenikom se še nič ni slišalo. Na omenjen način, ki kolikor mogoče izključuje, da se podpirajo nevredni ljudje, bi se dalo pri nas z malim kapitalom zelo mnogo koristiti. C. kr. Akademijo za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju je obiskovalo v preteklem letu 876 učencev in učenk, med njimi je bilo 192 inozemcev. Največjo frekvenco je imela klavirska Šola: 234 učenk in le 22 učencev, potem operna šola: 139 učenk in 43 učencev, šola za gosli: 83 učencev in 23 učenk. Mojsterske šole so izkazovale 40 gojencev, šole za teorijo in dirigiranje 43, za dramo 18 učencev in učenk. Kurze za odgojo učiteljev je obiskovalo 36 učencev. — Meseca septembra t. 1. bodo na akademiji ustanovili cerkveno-glasbeni oddelek, na katerem se bodo izobraževali zborovodje in organisti. »Potpourris« je naslovljena stvoriteljsko - pravna študija znanega specialista dr. Jakoba Altschula, ki je objavljena v st. 27./28. znanstvenega lista „Allg. osterr. Gerichtszeitung". Avtor predlaga de lege ferenda, naj se črta prepoved svobodnega izdajanja potpurijev, ki so bili svojevoljno sestavljeni iz varovanih glasbenih del (§ 32 stv. pr. zak.), dalje, da se črta oni stavek, po katerem je dovoljeno svobodno javno prednašanje takih potpurijev (§ 35/2 istega zakona); prvo ker ni potrebno, drugo, ker ni opravičeno. Pač pa bi bilo pristaviti § 31. odstavek, po katerem naj vživajo »zakonito" sestavljeni potpuriji isto stvoriteljsko pravico, kakor izvirna dela. (§ 32 zak. z dne 26. dec. 1895. 1. „o stvoriteljski [avtorski] pravici na delih slovstva, umetalnosti in fotografije" se glasi [citiran po slovenski izdaji državnega zak.]: ,Za poseganje v stvoriteljsko pravico [scil. na glasbenih delih] se mora zlasti šteti: 1) izdaja izpiskov, potpurijev in aranžmantov, 2) naprava nezakonitih predstav po meri §§ 34. in 35. ..." § 35. se glasi: »Pravica predstave se razteza tudi na vse stvoritelju v izdajo pridržane obdelave glasbenega dela, katere je napravil ali dal napraviti stvoritelj, in katere so, ako se je obdelava zakonito izdala, izšle s pridržkom pravice predstave. Obdelave, katerih ni napravil ali dal napraviti stvoritelj, se morejo predstavljati svobodno, ako je izšlo glasbeno delo ali njegova zakonita obdelava". § 31. se pa glasi: »Stvoriteljska pravica na delih glasbe obsega izključno pravico, delo objavljati, razmnoževati, spečavati in javno predstavljati"). Statistično črtico o starosti skladateljev objavlja Ernst Challier sen. v „Neue Musikzeitung" (št. 13 1.1). Iz nje posnemamo sledeče podatke: Najvišjo starost (94 let) je dosegel G. Preyer. Handel je dosegel 71 let, Haydn 72, Wagner 70, Franz 77, L6we 73, Liszt 75, Meverbeer 74, Gounod 75, Suppč 75, J. Strauss 74, J. S. Bach 65, Brahms 64, Marschner 66, Raff 60, Rubinstein 65, Bčriot 68, Berlioz 66, Bulow 63, Beethoven 57, Chopin 40, Schumann 46, Weber40, Wolf 43, Mendelssohn-Bartholdy 38, Mozart 35, Schubert 31, Bizet37. Na avstrijskih nemških glediščih je stalno angažirano približno 4400 gledaliških in orkesterskih članov. 210 jih ima manj ko 50 K mesečnih dohodkov, 240 članov 50 do 75 K, 730 čl. 75 do 100 K, 1630 čl. 100 do 150 K, 640 čl. 150 do 200 K, 250 čl. 200 do 250 K in 700 čl. nad 250 K. Pri tem se pa more računati samo z dohodki za sedem in pol meseca. Izmed onih 700, ki jih ima mesečno gazo nad 250 K, jih prejema 76 čl. plačo od 700 do 1000 K mesečno, 35 čl. 1000 do 1500 K, 28 čl. 1500 do 2000 K in 15 čl. nad 2000 K. Največja gaza znaša 12.000 K mesečno. To gazo dobiva med igralci samo Aleksander Girardi! Berlinski tednik »Die Woche« (založba Avgust Scherl, z. z. o. z. v Berlinu) razpisuje tri nagrade 3000, 2000 in 1000 mark za tri najboljše plesne valčke za klavir. Pogoji v štev. 31. imenovanega časopisa. Listnica uredništva. Vse nestalne cenj. dopisnike in skladatelje, zlasti pa one gg. avtorje, ki si žele natančnejše presoje vposlanih a ne sprejetih skladb, prosimo, da nam blagovolijo naznaniti vselej kako šifro ali psevdonim, pod katerim jim moremo odgovoriti v listnici. Na vprašanja, katerih predmet utegne zanimati tudi širše kroge, odgovarjamo izključno le v listnici. — Č. g. poročevalce uljudno opozarjamo, da moramo rokopise najpozneje do 8. prejšnjega meseca imeti v rokah. Cenj. društva in gospode, ki nam pošiljajo koncertne sporede — za katero uslugo smo jim odkritosrčno hvaležni — prosimo vljudno, da nam blagovole vselej naznaniti, kdo kako točko izvaja oziroma kateri zbor sodeluje in kdo ga vodi. To vendar važno točko pogrešamo pri skoraj vseh programih. Sokol I. v Ljubljani. Z ozirom na samo polletno sistematično učenje sta Vaši dve pesmi lepo spričevalo Vašega talenta, hkratu pa tudi dokaz, da je ta doba daleko prekratka. Samoučenje Vam doslej ni moglo razodeti poglavitnih tajnosti komponiranja. Svetujemo Vam, da se, če le mogoče, čim preje zaupate vestnemu učitelju v teoriji, katerih je več v Ljubljani. Sami učitelja, kakor se kaže, ne boste znali nadomeščati. Rokopis Vam je na razpolago. L. Z. O. 1.) V 10. taktu je teoretično oboje pravilno h in b. Kaj je avtentično, žal ne vemo. V 12. taktu poje sopran brezdvomno b, ne h. 2.) Za vposlani spored lepa hvala. Devan na Proseku. Vašo skladbo morda o priliki objavimo. Če nam pa pošljete morebiti kaj drugega, boljšega, nam bo še ljubše, ker je zlasti v triju več motečih reminiscenc na Straussa in druge. Ali ne leži v naslova „Mazurka veloce" nekako protislovje? Skladba po našem okusu tudi ne pri-pridobiva, če se jo igra hitreje kakor v tempu mazurk, ne glede na to, da so nekatera mesta v hitrem času težko izvedljiva. Ad. v D. 1.) Za godalne kvartete, žal, nimamo dosti prostora in premalo interesentov. Morda kaj drugega ? 2.) Moški zbor smo Vam vrnili dne" 9. maja 1.1. 3.) Notico najdete v predležeči številki. Pozdrav! »Gallus" v Ljubljani. Ker se v zadnjem času različna vprašanja ogromno množe, moremo odgovarjati odslej samo naročnikom „N. A." Ako kdo sprejme list posredno od druge knjigarne, naj nam naznani, kje. Sicer bomo molčali kakor grob. G. M. N. v Gradcu. Za Vaše preprijazno poročilo se Vam najiskreneje zahvaljujemo. Spored Vašega koncerta je bil prav umetniško sestavljen. Naš poklon. Naprej v L. Lepo geslo imate: »Naprej"! A Schumann pravi nekje t »Gegen Talente soli man nicht hoflich sein." Torej v koš z Vašo »himno" in — Naprej! Brez učenja ne pojde. Tudi Vam priporočamo za začetek Foersterjeva knjigo »Harmonija in kontrapunkt" (Cena 3 K 20 v). — »Razpis nagrad" v L. Urednik našega lista ni bil nikoli član Matičine jury za presojo skladb. Čisto po nedolžnem je prišel v Vaš »Protest", prav kakor Poncij v čredo. Merite torej svoje pušice na drugo tarčo. Sicer pa blagovolite brati, kar smo v tejle številki pisali o sličnih zadevah. P. K., Cleveland Ohio. 1.) Zbor »Svojcem v tujini" ni za nas. 2.) Naročnina „N. A." za Zjedinjene države Severne Amerike znaša na leto K 11-20, R. O. v P. Ni res, da ste se naših navodil »točno držali pri popravljanju Svoje skladbe." Tako je na pr. ena glavnih hib, srednji stavek v b-duru, ostal neizpremenjen. Za nas je skladba, žal, še vedno neporabna. Morda kaj drugega? »Kanglica" v Celju. 1.) Hvala za novi prispevek. 2.) Književnih prispevkov, razun komentarja k nekemu zboru, nismo prejeli. 3.) Poročila so nam zelo dobro došla. 4.) Zbor »Na lipici" nam blagovolite o priliki poslati. Oprostite nekoliko zakesneli odgovor. Naš poklon! G. S. P. v K. 1.) Vaše variacije za gosli posnemajo stare vzglede in< so vsled tega premalo zanimive. S samo figuracijo in razdeljenjem akordov se dandanes ne more več učinkovati. Slednjič: ali hočete res skladbo, ki začenja v c-duru, končati v b-duru ? 2.) Obdelave narodnih pesmi so prav mične in na vsak način boljše, kakor marsikatere dotične publikacije, vendar dovršene niso. Vihravost, včasih prisiljenost Vaše harmonike, neko utrirano veselje na. nerazvezanih disonancah, neka skakavost in nepreračunljivost, da ne rečemo,, nesolidnost harmonskega aparata kvari tu pa tam vtisk. Marsikaj gre pač tudi na rovaš pisnih in ortografskih pomot, katerih kar mrgoli v Vaših rokopisih, vsled česar bi Vam priporočali pred vsem več pozornosti in natančnosti pri spisovanju za tisk določenega rokopisa. Kako površni ste v tem oziru, se razvidi iz tega, da se v nobenem Vaših manuskriptov ne nahaja niti eden predpis tempa in — neverjetno — niti eno dinamično znamenje! Resume: Brez-dvomen talent, ki pa tvarine in pred vsem samega sebe nima dovolj v oblasti. Več akribije in avtokritike! 3.) Sprejeli bi eventualno pesmi »Da sem jaz tičica" in »Škerjanček poje", ako nam daste dopolnjen, popravljen in razločno pisan rokopis teh skladb na razpolago. (Sklep 20. avgusta 1910). Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.