■ma ■■■■■■i
jpw-gffjKi^^	^r^v'wm^m^r^'JF^^'- pWPjPpS? pplilpi | •
Največji slovenski
dnevnik.
Velja 33-00
za vse leto.

List slovenskih delavcev v cAmeriki.
S 1. dnem marca smo povečali list, ker je zahtevala potreba.

Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
STEV. 62.
NEW YORK, V SREDO, DNE 15. MARCA 1905.
LETNIK XII.
Velikanski požar v Hew yorku.
Tenemcfitna hiša na Allen Street v plamena. Deyetaajst osob vsmrtenih. Nad 200 ljudi v amrtnej nevarnosti. Jed-najst težko ranjenih odvedli v bolnice.
ŠTIRIDESET OSOB JE LAHKO RANJENIH. — VSESTRANSKA PANIKA. — V ZGORELEJ HIŠI STANOVALO JE DVESTO ŽIDOV. — POŽAR JE POVZROČILA PETROLEJSKA SVETILKA. — ŽALOSTNI PRIZORI.
Devetnajst mrtvih, 11 smrtno ra-! vso obitelj, vzel svojo 2 leti staro se-njenih, 40 lahko ranjenih in 150 osob strico v naročje in pohitel k vratim. brez domovja. to je posledica požara Kakor hitro je pa vrata odprl, ugledal kteri je včeraj proti jutra razdejal te- je plamen, na kar je pohitel k oknu nementno hišo št. 105 Allen St. v New in z sestrico v naročju skočil na ulico. Yoricu.	Otroku se ni nič zgodilo, toda deček
V imenovanej hiši stanovalo je nad si je zvinil nogo. Hišnica, ki je sta-200 osob. katere vse so trdno spale, ko novala v drugem nadstropju, je sko-je rano zjutraj pričelo v pritličju go- ; čila tudi na ulico in pri tem k sreči reti, od kjer se je ogenj razširjal hitro padla na nekega policaja, tako, da ni proti strehi in vničil vse poslopje. Ko poškodovana. Tudi policaju se ni nič so nesrečni stanovniki hotel1' pred pre- i zalega zgodilo. Njenih Šest otrok so tečo jim smrtjo bežati, so v svojo ža- | rešili gasilci.
lost opazili, da so tudi stopnice v pla- Prve mrtvece so našli gasilci v sta-menu. Na oknih in rešilnih lestvah vr- novanjuRadkel Salomonove in njenih šili so se grozni prizori.	sinov Jakob ter Izak. Vsi trije so bili
Posledica požara je, da mnogo ra- mrtvi. Našli so jih v tretjem nadstrop-njencev žaluje za svojimi umrlimi dra- ju. V istem nadstropju so našli še gimi.	jedno truplo, ktero pa niso zamogli
Preilno so zapazili požar, se je ogenj identificirati. Mož ponesrečene Raze v toliko razširil, da mnogo stanov- chel se je rešil po rešilnej lestvi. Pre-nikov ni mosrlo niti misliti na rešite\ dno je dospel na ulico, mu je zgorela svojega šivljenja. Do 7. ure zjutraj brada. Na to je v spodnje* obleki ne našli so pod razvalinami že 19 mrtve- zmeneč se za mraz, hodil jedno uro po cev in bati se je. da bode število ne- 'ulicah in iskal ter klical svojo ženo in srečnikt.v še izdatno naraslo. Osem otroka, ktere je ikasneje našel mrtve v težko ranjenih so odvedli v bolnico f bližnjej mesnici.
Belevue in tri v Gouverneurjevo bol- Tudi raznim drugim stanovnikom nico. Med temi je več takih, kteri ne se je tako godilo. Predno so ogenj l>odo ver okrevali.	omejili, je bila vsa ulica polna na pol
Kacili 30 do 40 nadaljnili osob bode oblečenih in plakajočih ljudi, kteri so moralo dalj časa ležati vsled zadob- iskali svojce in prosili gasilce, naj ljenih ran in radi po dimu bolnih prineso njihove drage iz goreče hiše. pljuč. Lahko ranjene so nastanili pri Samo jeden izmed tolikih stanovnikov sosedih.	zgorele hiše je prosil gasilce, naj mu
Na lice mesta dospelo je vse polno rešijo njegove vrednostne predmete, ambulanc iz raznih bolnic in zdravni- Toda njegova nada je bila istotako ki so imeli nad jedno uro posla, pre- zaman, kakor upanje onih, kteri sc dno so oskrbeli vse ranjence. Da je zamaji prosili pomoči za svoje rodbi-bila katastrofa tolika, predpisati je ne? ktere so ostale v gorečej hiši. pred vsem slabim rešilnim lestvam in Ostalih 15 mrtvecev so spustili po balkonom, kteri so bili napolnjeni z rešilnih lestvah navzdol ter jih odpe-raznimi potrebščinami nesrečnih rod- ]jajj na policijsko postajo na Eldridge bin.	_	Str., ter jih tam na dvorišču položiH
Žalostni so bili prizori, kteri so se na snesr ter zavin v 0acje. Večina
se policaji in časniški poročevalci okrenili r stran in Wiener, ki je hipoma spoznal svojo soprogo, bi skoro omedlel. Tudi svojega štiriletnega sinčka je spoznal, dasiravno je bil grozno obžgan. Tu ležita tudi trupli dveh malih otrok. Iz odeje je videti le vsled dima očrnele obrazke, pokrite z krvjo, in deloma obžgane. Na drugem mestu leži mlada ženska. Njenemu truplu je ogenj prizanesel. le glava jej je zgorela. Od trupla necega otroka ostali so le komadi. Zopet druga trupla so gola na črnem mesu vise ostanki obleke. Tu pa tam je meso popolnoma odgo-relo, tako da je videti okostje. Skratka, prizor, kakoršnjega nudi ono dvorišče, se ne da popisati
vršili potem, ko so ogenj pogasili.
Preostali stanovniki so jokaje pre-if&ovali razvaline, da najdejo ostanke svojih dragih, toli nesrečnih ljudi.
V pritličju imenovane hise stanoval je Izak Davis z svojo rodbino. On je
mrtvecev je tako ožganih, d h jih nihče ne more spoznati.
Policaji so rešili več malih otroOc, kteri še ne znajo govoriti. Spoznal jih do sedaj še ni nihče, kajti na postaji jih še ni nihče iskal Mogoče je,
prišel zjutraj oh 4. uri domov in je vi-	(]a ^ postali otroci vsled požara si-
del. kako se je v njegovem stanovanju	rote.
razletela petrolejka svetilka.	Požar je gledalo več tisoč ljudi, ka-
Izak Davis je hitro probudil svojo	teri so videli, kako so nesrečniki ska-
->pr< _'o. na kar sta oba skušala pla-	kali skozi okna, ne da bi jim zamogli
men vdušiti, Ker se jima pa to ni po-	pomagati.
sreč i 1 o, pri«'ela sta svoje otroke nositi	Med stanovniki sosednjih hiš, pri-
na prosto. Med tem je nek pasant	šlo je do grozne panike. Vsakdo je
ugledal plamen in pozval policaja,	hitro priredil svoje vrednostne pred-
Sle-dnji j.' takoj alarmira! gas.Ice in	mete in bežal. V na ta način izpraz-
]> »hitel k i reče j hiši, kjer je položil	njene hiše so gasilci znosili ranjence,
velik droc- k rešilnej lestvi prvega nad-	kjer so jih preskrbeli tudi z potrebno
stropja. Mnogo stanovnikov je slišalo	obleko, klice o ognju
težavno, ker so bili balkoni obloženi z raznimi predmeti.
in so takoj pričeli hoditi
Več osob se še pogreša, tako sestri •-t vali navzdol.) kar je pa bilo zeio Klara in Elsie Ginsberg. Mogoče je,
da sta se rešili k sosedom ali sta pa njuni trupli še pod razvalinami.
Policijsko postajo na Eldridge St.
post je s	ala vročina	neznosna, radi česar	
	rcušal z ma	i m otrok	o m v naročju
do<i	či po drog	u bližnji	hlev. Toda
droa	se je pri 11	m zlomil	in policaj ter
otro	k sta pri te	m padla	kakih 20 čev-
Ije v	globoko na	dvorišč«	. Otroku, ka-
teri	je padel na	prsi svo	jegn rešitelja.
se i	i nič žaleg	i zgodi 1<	. dočim si je
I)wa	n zlomil de	sno pleče	
Policaj I)wan je med tem vrgel proč svoj klobuk in kol in pomagal pri re- oblega velika množica ljudi, kajti na -evanj i stanovnikov. Toda kmalo je j dvorišču postaje leži 19 trupel j, da jih
zamorejo njihovi sorodniki spoznati. Na dvorišče prihajajo vedno jnovi ljudje, deloma radovedneži, deloma oni, kteri pogrešajo svojce. Policija mora z silo razganjati plakajoee žene in otroke, ter snirtnoblede obupane možke, kajti prstop k mrtvim je dovoljen le dvema osobama hkrati.
Na dvorišču leže mrtveci v treh skupin j ah. Pogled na nje je tako grozen, da se celo utrjeni policaji zgražajo. Tu leže ljudje, kteri so še par ur popreje v spanju zbirali nov:h moči za delo naslednjega dne. Tu leži ožgana mati, vsa razmesarjena, slična kupu krvavečega mesa. Kraj nje videti je njeno dete, mala nedolžni stvarica grozno zategnjenih obraznih potez. Malo dalje leži sin, še mlad človek, kteri je jedva pričel spoznavati življenje. Vsled gro^r.e vročine, počila mu je lobanja, ktero vrlini del je neznano kam odletel, dočim je ostali del lobanje izgorel. Ves obraz je črn. in na njem ni videti drugo, nego zobe. Korak dalje leži truplo 231etne žene Rosie Wiener. Pravi čudež je, kako je zamogel njen soprog v onem, kar je od nje ostalo, spoznati svojo soprogo. Truplo je ležalo na trebuhu. Ko je vratar policijske postaje odkril plahto, z ktero je bilo truplo nesrecnice pokrito, pričelo se je iz trupla kaditi,
Bor sila pre nes ji
ner j» ira je
ro so prihiteli gasilci na
0	takoj položili svoje redo dvorišča, kjer so bili Ikoni polni ljudi, kteri so e. Ko je prišel gasilec sivi do 4. nadstropja, pro-ka mala deklca, naj naj-enega brata. Ona je do-
1	bratca do okna in tu so , radi česar ga je morala
slaviti v sobi. Bonner je odšel v sobo, ktera je bila slična razbeTjenej peči in kmalo na to je prišelj le malo ranjen na balkon z malim dečkom v naročaju.
Tudi gasilec Hannigan odšel je jedno nadstropje nižje v goreče stano vanje, kjer se je onesvestila deklica Fannie Ginsberg. Tudi njemu se je posrečilo prinesti jo na varno. Rešena je pa težko ranjena in eo jo morali prepeljati v bolnico Bellevae.
V prvem nadstropju je stanovala ~ rodbina Blume. Prvi se je probudil Lteri je hitro probudil
SLABO MLEKO V NEW YORKU.
Zlasti na iztočne j strani mesta se prodaja mnogo pokvarjenega mleka.
Tekom zadnjih par tednov jelo «e je newyorsko časopisje oglašati radi vedno slabejega in deloma tudi pona rejenega mleka, 'ktero se prodaja pred vsem na iztočnej strani našega mesta v splošno škodo zdravju dojeneev, ka teri se z takim mlekom že v prve j ml a dosti okužijo.
Par newyorskih dnevnikov je v tej zadevi že delovalo na Izboljšanje, toda ti časniiki so pri tem vztrajali le nekaj časa in so potem vse opustili. Je dino zaslugo v tem po<rledu si je pri dobil list "American Dairyman", kte ri še sedaj večinoma vspešno skrbi za to, da mestna zdravstvena oblast saj tu pa tam skrbi, da se tako važni del hrane, kakor je mleko, preveč ne ponareja, Hafko, da dobivajo sedaj New York boljše mleko, nego popreje.
Glavna zapreka, da imamo z ozirom na mleko na iztočnej strani mesta še ved no tako slabo mleko, je ta, da imata mestna urada Board of Healt, in State Board of Agriculture premalo nadzornikov, kteri bi nadzorovali pridobivanje in rszpečavanje mleka.
Kot državljani in meščani zahtevamo od mestne uprave, da skrbi za to da mestni inšpektorji vedno in točno pregledajo v New York došlo mleko takoj na postaji in potem še posebej v prodajalnicah. Mleko naj se pošilja v velikih, Čistih kositernih posodah 'ktere morajo biti vedno v hladu po 50 stopinj toplote F.
Docela smo prepričani, da dr. Dar lingtonu in njegovim 13 mestnim in špektorjem ni mogoče vsaki dan pregledati 1,400,000 kvartov vsaki dan v New York poslanega mleka, dasiravno oni store, kolikor je v njihovej moči, 'ktera je pa, kakor rečeno, preslaba Ta nedostatek mora mesto odpraviti.
K položaju v Avstro-Ogrskej.
PREUSTROJTTEV AVSTRIJSKEGA KABINETA IZ URADNIŠKEGA V PARLAMENTARNI.
Proti znanem paragrafu "štirinajst" in upravi z Ogrsko.
ITALIJANSKE VOJNE PRIPRAVE
kajti bilo je še vroče. Prestrašeno so
NEJEDINT MESARJI.
Tvrdka Schwarzschild & Sulzberger se je baje ločila od trusta.
Chicago, 111., 15. marca. Tukaj se zatrjuje, da je mesarska tvrd'ka Schwarzschild & Sulzberger pristopila k takozvanim neodvisnim, ali z tru-stom nezdruženim mesarjem. Slednji so nabrali $3,000,000, da zamorejo tako z trustom vspešno tekmovati in pobivajo njegov nepostavni način poslovanja.
Dne 20. marca se tukaj snide posebna zvezina velika porota, ktera prične z predpreiskavami proti petim v tru-stu združenim mesarjem. Ako nabere d ovc dokazov proti mesarjem, prične na to takoj z kazenskim postopanjem Razne neodvisne tvrdke so že obljubile potrebne dokaze.
Tvrdka Schwarzschild & Sulzbergei nastopila je radi tega proti trustu, ker jo je skušal uničiti.
Obsojena morilka
Evansville, Md., 14. marca. Tukajšnje sodišče je obsodilo babico Marijo Steler v večletno ječo radi odpravljanja novorojenčkov, oziroma krimi-nelnih operacij na raznih ženskah. Zajedno je bil obsojen tudi njen sokrivec McGregor, kteri jej je dovajal žrtve. Stelerjeva je tukaj vršila več let svoj posel in je že dolgo bilo znano, da ima aa vesti mnogo otrolk, kar se jej pa preje ni moglo dokazati.
Viharji v Californiji.
Los Angeles, Cal., 14. marca. Od nedelje nadalje vlada po vsej južnej Californiji okrajno slabo vreme. Dež lije v potokih in reke hitro naraščajo, tako, da bodo povsodi nastale povod-nji-
Voda je tukaj odnesla most, ki vodi na 7. ulici preko reke Los Angeles Dve osobi sta vtonili.
V Santa Monica je voda odnesla dva pomola in povzročila za $200,000 škode, železniški promet je na mnogih krajih vstavi j en.
Dunaj, 14. marca. Že včeraj smo mimogrede na kratko sporočili, da pridejo v Gautschevo ministerstvo zastopniki Čehov, Poljakov in Nemcev, kot merodajnih narodov v Avstriji. Z tem spremeni avstrijsko uradniško ministerstvo ali kabinet, svoje dosedanje lice in obuja v avstrijskih narodno' stih nado, da pride vsled narodnostnih prepirov zavoženi avstrijski politični voz vendar še v pravi tek. Dosedanje avstrijske parlamentarne okolnosti in prizori v državnem zboru, kteri že leta in leta ni deloval, so bile glavni vzrok, da je Avstrija na vseh poljih spala
Končno je v Avstriji napočila doba, ko se politično brezbarvno ministerstvo umakne političnemu, kar je na ravno mogoče doseči le potom sprave med strankami, ktere so se, kakor znano, dosedaj prepirale. Še le potem, je mogoče izdelati skupne načrte. Da je prišlo v Avstriji do zbližanja med pojedinimi narodnostmi, zahvaliti se je pred vsem gibanju na Ogrskem za samostojnost, kakor tudi dejstvu, da so avstrijski državljani sprevideli, da je že skrajni čas. da se odpravi i zadnji ostanek absolutizma, oziroma zloglasni § 14.
Ko je postalo gibanje za neodvi nost na Ogrskem tako odločno, so tudi v avstrijskih parlamentarnih krogih uvideli, da se i avstrijski volilci ne bodo več pustili izkoriščati v prid Odrske. samo, da ohrani Avstro-Osrrska na zunaj še navidezno eelokupnost Avstrijski davkoplačevalci so moral do sedaj še vedno plačati stroške sprave, dočim je imela od tega edino le Ogrska koristi.
Sedaj je ministerski predsednik Gautsch izjavil, da bode vlada poslovala popolnoma sporazumno z parlamentom in javnim mnenjem.
*Z tem se bode pa obudila tudi sa mozavest avstrijskega državnega zbora, kteri bode pred vsem zahteval od pravo paragrafa 14. Ako se avstrijski kabinet v tem smislu spremeni iz uradniškega v politični, potem bodo tudi v Avstriji kmalo napočili boljši časi.
Dunaj, 15. marca. Velikanska senzacija je nastala po vsej Avstriji radi poročila, da je italijanska vlada zahtevala 200 milijonov lir, 3a bolje utrdi meje proti Avstriji. Na Dunaju smatrajo to dejstvo kot — od italijanske strani — uradno priznanje ireden-te, ktero je zlasti po inomostskih dogodkih povsodi v avstrijskih deželah bolje opažati, nego popreje. Sedaj je tudi že^ znano, da si želi i oficijelna Italija prilastiti južno Tirolsko, Gorico, vso Istro, švicarski kanton Tiz-zino. Nico, Korziko, Malto in naravno tudi Dalmacijo, kot del bivše bene-čanske republike. V novejšem času sega ta stranka tudi v Albaniji in celo po 'komadu Kranjske. Odstop Giolitti-ja je za iredento zelo ugoden in sedaj o oni zopet na površju.
Dovolitev onih 200 milijonov lir je nekak odgovor na pomnoževanie av trijskih čet v obmejnih pokrajinah. V avstrijskih uradnih krogih pričakujejo sedaj pred vsem potrditve imenovanega poročila, na kar bodo tudi tukaj potrebno ukrenili, tako <rlede voja tva, kakor tudi vojne mornarice. (Gl. današnji članek Italija in Avstrija.)
Zemstva zahtevajo Novi poveljnik zastopstvo. Nik. Nikolajevič.
RAZNA RUSKA ZEMSTVA ZA HTEVAJO PRAVICE PRI TA-KOZVANEJ REFORMNEJ " KOMISIJI.
Vznemirjenje v Varšavi, radi pozva nja nadaljnih rezervnikov pod zastave.
V PETRO GRADU.
VELIKA KRVOLOČNOST.
Teorija dr. Oslerja, ktero smo v listu že omenili, in po 'kterej naj bi se vse ljudi, ki so stari nad CO let. vsmr-tilo, je zaista skrajna krvoločnost Niti živali, ktera nam je vestno služila več let, ne moremo usmrtiti pod jedinim izgovorom, da so že njena eta, v kterili nam zamore koristit-, pri kraju. Naše želje so. da ohranim t našim starim oeetem in materam dobro zdravje tako dolgo, kakor je sploh mogoče. Ako njihove moči hitro pojemajo, dajmo jim Trinerj'evo ameri-iško grenko vino in moči ?c bodo zo pet povrnile. To zdravilo podeli teles.: novo življenje, ono okrepi mišice in živce, uredi tek ter očisti in prenov kri. Vsako bolezen, Iktcra je v zvez" z pohabljenjem telesa ali izgubo teka, ono gotovo ozdravi. Ono ojači tek ter napravi prebavanje popolnim in očist" ter pomnoži kri. Zdravo prebavanje pomen ja zdravo kri in popolno zdravje. V lekarnah. Jos. Triner, 790 So Ashland Ave., Chicago,
Petrograd, 14. marca. Dogodki na Daljnem Iztoku niti malo ne vpljivajo na reformno gibanje v Rusiji. Zemstva raznih gubernij, ktera so zborovala v Moskvi, fcakor tudi moskovska duma, so brzojavno naprosila minstra notranjih zadev Buljegina, naj jim dovoli zastopstvo v komisiji, ktera se bode vstanovila po carjevem reskriptu Druge lokalne organizacije nameravajo isto to storiti Minister Buljegin in njegovi posvetovalci izdelujejo načrt za komisijo, toda njihova dela še niso zadobila gotove oblike.
Notranji položaj v Rusiji-je izdatno boljši. Kmetske čete, ktere so par dni požigale v Orlovej, Čermigovskej in Kurskej guberniji, so se razšle. Več sto izgrednikov je bilo prijetih.
Krajevne oblasti so sedaj povsem kos svojej nalogi.
Varšava, 14. marca. Vlada je odre dila mobilizacijo rezervnikov v polj škili gubernijah, kar je zopet prebi valstvo vznemirilo. V raznih krajih Lublinske gubernije so pričeli polje delski delavci štrajkati in zahtevajo večjo plačo ter deveturno dnevno delo
Poljska delegacija, ktera je odpoto vala v Petrograd v nadi, da izposluje uvedbo poljščine v šolah na Poljskem se je vrnila brez nade, da bi se njene želje vresničile. Predsednik miir.ster-skega odbora, Witte, je sicer sprejel spomenico poljske delegacije, toda ta koj pri tem jej je naznanil, da nekteri ministri Poljalkom niso naklonjeni in da naj svoje želje obnove ob ugodnem času.
Petrograd, 14. marea. Tukajšnj tiskarji so zopet pričeli štrajkati in splošno se je bati, da časopisi zopet ne bodo izhajali.
Oblasti so naznanile vsem štrajkar jem 'vladinih tovarn, kteri so rezervisti vojske in mornarice, da jih bodo takoj poslali v Mandžur, ako ne pri-čno z delom.
Petrograd, 14. marca. Revolucijo narji so poročnika kozakov od Volge Kulova na dvorišču njegove hiše Kremenčuku napadli in smrtno ranili To so najbrže storili, da se os ve t i jo za zatiranje nemirov v Moskvi, "V Minsku je nekdo z revolverjem stre-jlal na policijskega ravnatelja Hofen berga. Vendar ga pa ni pogodil. Več častnikov je dobilo grozilna pisma.
V Kronstadu so našli razne revo lucijonarske proklamacije, ktere poživljajo tamošnje delavstvo naj pre neha z delom na vojnih ladijah, ali pa naj ladije poškodujejo.
CASTROVA SAMOVOLJA.
Razveljavil pogodbo z francosko brzojavno družbo.
Willemstad, otok Curasao, 15. marca. VenezuelsJk: predsednik Cipriano Castro izdal je povelje, vsled kterega naj se razveljavi pogodba, ktero je vlada sklenila z francosko brzojavni Iružbo. To se je takoj zgodilo, in oblasti so zaplenile družbeno premoženje. Brzojavne žice iztočno in zapa-dno od La Guayre so že pro rezane.
DVANAJST KONJ ZGORELO.
Še jeden požar v New Yorku.
Kraj East R iverja, med Ave. A, in 77. ter 7S. ulico zgoreli so včeraj ta-mošnji hlevi in razna druga poslopja ktera so bila last Hermana Ferdinan la. Stanovniki so morali bežati iz goreče, nezavarovane hiše, ne da bi zamogli kaj rešiti V hlevu je bilo 12 konj, kteri vsi so zgoreli.
Skesani tat.
Washington, 15. marca. Tajnik državnega zaklada Shaw dobil je danes po pošti pismo, v kterem je bilo' 12 tisoč dolarjev gotovine. Odpošiljatelj se je podpisal za "grešnika" in izjavil, da je pred leti ogoljufal zvezino vlado in da jej sedaj vrača štirikrat večjo svoto, kakor to predpisuje sv. pismo. Obžalovanja vredni grešnik!
CAR JE SPREJEL RESIGNACIJO GENERALA KUROPATKINA IN IMENOVAL VEL. KNEZA NIKOLAJA NIKOLA JE VIČA NJEGOVIM NASLEDNIKOM.
Nadaljevanje vojne. — Ruska vojska je na varnem pri prelazu Tie.
BRODOVJE PLUJE DALJE.
Paris, 15. marca. Iz Petrograda se brzojavlja listu "Petit Parisien", da je car sprejel Kuropafkinovo resisrna-cijo in imenoval njegovim naslednikom velikega kneza Nikolaja Nikolaje viča.
Petrograd, 15. marca. V Carskem Selu vršilo se je včeraj vojno posvetovanje, kteremu sta prisostvovala tudi vojni minister Saharov in general Dragomirov. Pri tem se je sklenilo, da se z vojno nadaljuje.
Petrograd, 15. marca. KuropatJkin poroča, da je sedaj njegova vojska po polnoma na varnem in da se obkolitve od strani Japoncev ni bati. Japonci so radi dolgotrajne bitke popolnoma izmučeni in so prisiljeni počivati. Ra zun tega morajo tisoče in tisoče svojih vsmrtenih vojakov pokopati ter skrbet i za svoje ranjence. Koliko Rusov so Japonci vjeli, Kuropatkin ne poro ča, radi česar so tozadevne vesti Tokio zelo dvomljive.
Prelaz Tie. 15. marca. Kakor po bitki pri Liaovangu, tako tudi seda Japonci počasi napredujejo. Japonske sprednje straže so še 10 mil; daleč od ruskih zadnjih straž, dočim se patru Ije tu pa tam med seboj bojujejo. Ova-ma za sedaj ne namerava napadat prelaz Tie.
Velika ruska vojska zadobiva izvan redno hitro zopet svoje popolno lice Polki so na novo formirani, oddelki kteri so kasneje prišli, k prelazu Tie so se pridružili svojim četam in divizije so zasedle odkazane jim pozicije Ruske čete so sedaj takorekoč zopet popolne ter pripravljene vsaki čas spoprijeti se z Japonci. General Linjevič je dovedel svojo vojsko k prelazu i popolnem redu; godbe so igrale in vo jaki so peli. Le par bolehnih vojakov je na dolgem potu zaostalo, toda vs so prišli za vojsko. Zadnje straže vseh vojska so se sijajno obnesle ter so izvršile le svojo nalogo mirno in odločno. Vsa vojska je zopet prepričana da bode zmagala Japonce, dočim si Japonci sicer za sedaj zmagovalci — toda zadobili so tako grozne udarce la svojih vspeliov ne morejo izkoristiti. Drugače si namreč ni mogoče tolmačiti, čemu Japonci na svojem "energičnem zasledovanju" ne izvrše napada na prelaz Tie.
Bitko pri Mukdenu so plačali Rus: in Japonci skoraj z 200.000 vojaki.
Umikanje iz Mukdena k prelazu Tie se je izvršilo v najlepšem redu. Dne 0. marca zvečer ob . 9. uri ostavilo je Mukden prvih S vlakov. Ob treh zjutraj odšel je drugi oddelek vlakov in ob 0:45 tretji oddelek, kteri vsaki je štel po 10 vlakov z 55 vagoni. Trije vlaki so bili natovorjeni z streljivom kterega so pa tudi prejšnji večer \ ">40 vagonih odposlali k prelazu. Dm-ri vlak je bil natovorjen z obleko ;retji z premojTom in drug mi potreb ščinami. V tem redu so vsi vlaki osta-vili Mukden. Srednja in zapadna voj ska sta se napotili po štir h cesta! *>roti severu. Japonci so pričeli prot intra streljati na Ruse, ne da bi na nravili kako škodo. Sploh ni bilo pri Japoncih opaziti energičnega napredo-"anja. Oni so samo okušali zastaviti <->ot posameznim delom vojske. Nekatere čete so bile skoro obkoljene, toda vse so srečno prodrle japonske vrste ob obeh krilih.
Sedaj, par dni po tem dogodku, na-aja se ob prelazu Tie docela orga-liziran vojaški tabor. Vojaki so prebito pomanjkanje pozabili in sedaj ede prepeva je kraj ognjev ter so pri-nravljeni na defenzivo, a istotako udi na ofenzivo, ako dobe tozadevno povelje.
Petrograd, 14 marca. Večji del mandžurske vojske je srečno dospel lo prelaza Tie, dočim se zadnje stra-e počasi umikajo in neprestano bojujejo z Japonci. Japonci potrebujejo edaj pred vsem odmora, kteri čas bodo Rusi porabili v to, ca svoje pozicije pri prelazu Tie še bolj utrdijo in uredijo ter raz vrste svoje čete.
Vojno ministerstvo je danes odredilo mobilizacijo grenadirskega kora, kteri šteej tri divizije.
Ranjenci so srečno dospeli v Tiling in Harbin, toda tamošnjim bolnišnicam primanjkuje postelj.
Tukaj krožijo resti, da nameravajo Japonci sedaj zopet obkoliti rusko vojsko, dočim se istočasno zatrjuje, da je hočejo na iztočnej strani obiti tako, da bi končno vendar popoln:li ruski poraz.
Novosti iz
inozemstva.
INTRIGE NA SULTANOVEM DVORU, YILDIZ KIOSKU. — VELIK POŽAR V HARKOVU.
Kmetje oplenili posestvo pokojnega velikega kneza Sergej Ale-ksandroviča.
SMRT V MONTE CARLO.
Petrograd, 15. marca. Kmetje v okraju Demitrov pri Moskvi, so oplenili posestvo pokojnega veFkega kne^-za Sergej Aleksandroviča. Razun tega so požgali tudi jedno tovarno.
Benetke, 15. marca. Tukajšnje mesto je imenovalo mednarodni odbor umetnikov, kteri bode priredil inozemski oddelek tukajšnje umetn ške razstave, ktera se otvori dne 22. aprila. Stevilb ameriških "razstavljalcev 'je trinajst.
Carigrad, 14. marca. Vsled intris v sultanove j palači, ktere so tam na dnevnem redu. ?o morali trije sultanovi poboč.iiki, irenerali, Ahmed paša, Riza paša. in Arif beer bežati. Oni so se bali, da jih sultanov: tajni čuvaj", ne umore. Slednji imajo nalogo, bivše sultanove ljubljence, kterim sultan več ne zaupa, pot m za vrat nega umora, odstraniti. Pred nekoliko dnevi je nekdo Riza pašo na ulici napadel in ga ranil.
Harfcov, 14. marca. Včeraj je tukaj zgorelo več prodajalnic; škoda znaša 1,000,000 rubljev. Devet osob je bilo ranjenih.
London, 14. marca. Angležka kra-'jica Aleksandra je odpotovala v spremstvu svoje hčerke in danskega princa v Lizbono, da obišče portugalsko kraljevo dvojico.
Monte Carlo, 14. marea. Henry Ciril Paget, mai'ki Angleseyski, je tukaj imrl v 30. letu svoje starosti, kteri je tekom zadnjih šestih let zapravil $2,->00,000, dasiravno je imel poleg tega ie $500,000 letnih dohodkov. Zadnja 'eta je bil pod kuratelo in je dobival jd svojih oskrbnikov letnih $10,000.
Snežni vihar pri Chicagu.
Chicago, III., 15. marca. Včeraj zju-"raj imeli smo tukaj jak snežni vihar. >nega je padlo toliko, da je bil promet :ia uličnih železnicah zelo oviran.
P TiJ-i ^lf-e- r

KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
"retic 14. marca iz Genove z 20S7 pot.
Dospeti imajo:
Finland iz Antwerpen. Armenian iz Liverpoola. Cronprinz Wilhelm iz Bremena. "Itonia iz Reke. iVinz O-car iz Genove. Voordam iz Rotterdama. Main iz Bremena Ethiopia iz Glasgowa. Cedrie iz Liverpoola. Xef . ar iz Genove, 'atricia iz Hamburga, volan d iz Hamburga .a Savoie iz Havre. Lucania iz Liverpoola. >t. Louis iz Southamptona. Slavonia iz Reke Vadrrland iz Antwerpena. Odenburg "z Bremena. Vdumbia iz Gia??owa. iiulia iz Trsta. >tatendam i/ RoHc-drma. larbarossa ]z Bremena. Corinthian iz Glas^owa.
Odpluli so:
Brandenburg 14. marca v Bremen. Oceanic 15. marca v Liverpool.
Odpluli bodo: La Ton rain e 16. marca v Havre. Mongolian 10. marca v Glasgow. Nee kar 18. marea v Genovo. Umbria IS. marca v Liverpool. Finland 18. marca v Antwerpen. New 1 ork 18. marca v Southampton. Cretic 18. marca v Genovo. Ethiopia 18. marca v Glasgow.
List slovenskih delavcev r Ameriki.
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher.
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
"GLAS NARODA" Italija in Avstrija.
Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1-50
Za Evropo, za vse leto....... 4.50
" " " pol leta.......2.50
" " " četrt leta...... 1-75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-
vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly 53-00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite našlo i .
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
To lot" on : 37915 Cortland.
Na Ellis Islandu.
Cenjenim čitateljom ''1
riasn
Xaro-
leva, da ili i z ura-:cm otu-iravno za nismo iz-
-da" se gotovo že rudno d smo v novejšem rasti > ]> >n dov na newyorskem nasc'n kit popolnoma vtihnili. da nas toli važnega urada še pustili iz vida.
Mesto prejšnjega "stroja" na Ellis Islandu. kteri jo s zunanjim svetom občeval le pismenim p 'tom. zavzel je sedaj čuteč in bla_r Mu vek. Xa ©toku sedaj naseljence ne smatrajo več kot sovražni ce ua-e dr/.ele, dasi-ravno preje o njih mis] li. da prihajajo semkaj zgolj iz slabih namenov. Geslo, ktero je določalo, da se pošlje toliko naseljencev nazaj, kolikor sploh mogoče, več ne obstoji, — baš nasprotno, izkrcanje -e dovoli vsakomur, izimši onih, kter'm se vsled važnih razlogov izkrcanje mora za-braniti. V naselniŠkem uradu naseljence več ne mučijo z dolsrimi izpra sevanji, potom kterih so jih preje ve dno prisilili, da so v razburjenosti iz povedali protislovja. Tudi ni potreba naseljencem brez važnih uzrokov več na otoku po cele dni bivati, kajti sedaj je vsakdo odpravljen, ka'kor hitro mogoče.
Da je terou tako, moramo se pred vsem zahvaliti novemu naselniškemu komisarju Robert J. Watchornu. On zasluži pred vsem priznanje, da on čuti z naseljenci in da v njih ne vidi, kakor njegov prednik, deželi nevarne ljudi, kterim ni ničesar zaupati. Mesto da jim prireja zapreke, jim po možnosti pomaga. Iz otoka so ztrinole vse prejšnje tajnosti, nedosežnost ter brezobzirnost in oni. kteri ima opraviti z naseluiškimi uradniki, z njimi lahko govori ter ne velja za ogle-duha.
Mi smo več tednov čakali, predno smo ta dejstva iznesli na javnost, kajti v tem se nismo hoteli prehiteti ter nismo hoteli brez povoda niti grajati, niti hvaliti. Toda omenjenih par tednov je zadostovalo, da smo se za-mogli prepričati, da je novi 'komisar človekoljuben in v našo dolžnost si štejemo to konštatirati.
Onim ljudem pa, kteri so nekoč komisarja Williamsa čez mero hvalili in mu vse nerodnosti oprostili, svetujemo, naj se sami prepričajo, kako se sedaj na Ellis Islandu izvaja zakon. A'ko to store, bodo takoj uvideli, da so preje postopali krivično, ko so trdili, da je način Williamsovega uradovanja potreben in da mu je oprostiti. Oni bodo spoznali, da se zaraore tudi z naseljenci ravnati, kakor z ijudmi, ne da bi bila vsled tega naša dežela oškodovana.
Da so se časi na Ellis Islandu spremenili, moramo biti v prvej vrsti zahvalni predsedniku Rooseveltu, kteri je prejšnjega (komisarja odpustil ter ga nadomestil z možem, kteri izvršuje zakon pametno in človeški. Dasiravno bi se to lahko preje zgodilo, smo vendarle zadovoljni, da se je sploh zgodilo.
Upokojenje in njegove posledice. Iz
Sofije se piše-: V seji sobianja je bil na predlog ministra notranjih zadev, Dimitrija Petkova. '' intrasigent ni'' poslanec, profesor Mihajlovski, vpo-kojen z letnimi 4000 franki. Vtis, ki ga je vpokojenje Mihajlovskega v vseh krajih napravilo, je nepopisen. Mihaj-lovski je namreč kot satirik in sotrud-nik utraopozicijonalnega lista 'Denj' nad vse ostro kritikoval sedanjo bolgarsko vlado, in neštetokrat Dimitrija Petkova imenoval neolikanega cestnega pometača. In zdaj ga isti Dimitrij Petkov vpokoji s taok penzijo! Bolgarsko časopisje je vse iz sebe in tudi preje imenovani "Denj" mn ne more tega "izdajstva" odpustiti. Mikajlov-6ki pa molči in nič ne odgovori. Pač žalostno "vpokojenje" pri takih napadih!
Razmerje med Italijo in Avstrijo postaja vedno bolj napeto, in kljub vsemu zanikanju se obe državi pripravljata na skoraj neizogibno vojno. O tej zadevi je zlasti ljubljanski list "Slovenec" dobro poučen, radi česar posnamemo iz njegovih tozadevnih člankov nektera neoporekljiva dejstva.
Avstrija mora biti pripravljena na vse! S zadovoljstvom konstatiramo, da je dalmatinski poslanec Biankini na Dunaju odpiral oči zaslepljenim državnikom in jim kazal, kako brezumno delajo oni vladni krogi, ki ne vidijo tega, kar na jugu monarhije ve že vsak otrok. Avstrija je z mrzlično na straži proti Črni gori. Tistih par tisoč črnogorskih jarcev, ktere pase ubog, maloštevilen narod z majhnim knezom, se je zdelo doslej raznim avstrijskim državnikom in strategom tako važnih, da so Avstrijo strahovito zavarovali proti Črni gori, a se niso spomnili, da imamo poleg sebe velevlast. ki je podpirana od vseh elementov, kteri žele avstrijske pogube. Meglena tolažba s trozvezo je zazibala eelo našo politiko. Niti proti-avstrijske demonstracije v Padovi, Benetkah, Vidmu in Trstu niso zbudile po'klieanih čuvajev. In vendar se ;e Italija ves čas pripravljala, in dales je Italija proti Avstriji na vseh točkah zavarovana, Avstrija pa na najvažnejših točkah nima zadostnih priprav za resno hrambo.
Japonski uspehi proti Rusom so najprej osvobodili Turke ruskega strahu. Turčin je jel dvigati glavo, in kakor nam poroča glas z Balkana, stojimo na Balkanu pred pripravljeno vojsko. Itaiija ima v =vojem načrtu, da dobi od Turčije Albanijo, ali vsaj morska pristanišča albanska, katera bi odprla Italiji kupčijo po Balkanu in potom trgovine velik kulturen in političen vpliv. Avstrija seveda tega ne pusti, ker s tem, če se Italija vsede na iztočno stran Jadranskega morja, je Avstrija v Adriji zaprta, in le vprašanje časa je, da stegne Italija svoje roke po drugih pristaniščih, zlasti po Trstu. Mogoče je, da se Turčija in Italija pobotata — na škodo Avstriji, da ji zapreta pot v Macedonijo — proti Solunu! Zato je treba, da Italija postavi svojo vojsko na Avstrijrko mejo, s čemur je avstrijska armada vezana, Turk pa prost, da se loti Bolgarije in jo vrže iz Macedonije. Z denarjem bode podpirala oba Anglija, ktera hoče pridobiti v zahvalo za to vsaj jedno luko v Egejskem morju, zlasti v Dardane-lah, da zapre Rusom Črno morje tako, kakor je z Gibraltarjem in Sue-zom zaprla Sredozemsko morje.
Pri tem se gre seveda v prvej vrsti za boj na morju. Lah ne bode šel rad pred avstrijske bajonete, ki so mu že izza Radeekega v slabem spominu; 'ker se gre Lahu edino le za pristanišča, je jasno, da bode težišče boja na morju.
Tu pa je položaj kaj čuden. Italija ima poleg vojnega brodovja že pripravljenih čez sto parnikov za prevoz vojakov, po kterih lahko v nekaj tednih posta.vi veliko armado čez morje. Avstrija pa s tistimi par majhnimi parniki, ki zdaj pošto prenašajo ob našem obrežju, ne opravi na morju čisto nič. Pot na suhem v Dalmacijo ali Albanijo je pa Avstriji zaprta, ker še zdaj oil Reke doli proti Dalmaciji ni niti jedne železnice, pota so pa tako zanikrno slaba in zapuščena. da se mora nad njimi zjokati vsak vojskovodja, preden pojde v Dalmacijo. — Bosno imamo zdaj že 25 let, pa še zdaj ni direktno s železnico zvezana z našimi kraji. Nemci grade železnice po Balkanu in v Mali Aziji, a za te tako važne pokrajine se Avstrija ni toliko pobrigala, da bi jim ustvarila najpotrebnejše prometne zveze.
Kako pa na morju? Tu podajemo pregled avstrijskih in italijanskih morskih sil. Začnimo z italijansko vojno mornarico.
Italijansko brodovje obstoji iz naslednjih porabljivih ladij: 7 novejših modernih oklopnie s 86,400 tonami vsebine in 301 topovi, 5 novih nekoliko manjših oklopnie s 35,000 vsebine in 160 topovi, 2 popravljenih starejših oklopnie s 27,900 tonami vsebine in 80 topovi.
Izdeluje se:
5 novih velikih olklopnic s 63,000 tonami vsebine in 100 topovi.
Deloma porabnih je še:
5 starejših velikih oklopnie s 60,000 tonami vsebine in 160 topovi.
Skupaj: 24 oklopnie z 272,000 tonami in 891 topovi.
To so velike oklopniee. Dalje ima Italija 1 veliko (križarico s 10,600 tonami in 31 topovi, 5 srednjih križaric s 17,500 tonami in 89 topovi, 10 malih križaric s 25,100 tonami in 250 topovi, 13 topničarie z 12,000 tonami in 130 topovi.
To je zopet skupaj 29 ladij s 65,200 tonami in 500 topovi.
Razun teh ladij ima Italija še 15 rušilcev torped in 16 torpednih ladjic.
Avstrijsko vojno brodovje pa šteje: 10 novejših oklopnie s 76,000 tonami vsebine in 261 topovi, 3 starejše oklopnie z 19,300 tonami vsebine in 65 topovi; skupaj 13 oklopnie s 95,300 tonami vsebine in 326 topovi.
Razun tega je še petero starejšh oklopnie, ki bi bile uporabne za o-brambo obrežja, za boj na morju so pa nesposobne
Potem je še 8 križaric s 23,400 tonami vsebine in 166 topovi in 7 rušilcev torped in 68 torpednih ladjic.
Če primerjamo te sile, spoznamo najprej, da bode oklopno brodovje italijansko, ki pride v prvi vrsti v po-štev, po dokončanih novih delih, dko-ro trikrat tako močno, kakor avstrijsko. Stalo bode 891 topov proti 326. Posebno pozornost zasluži tudi vsebina ladij. Te italijanske oklopniee imajo 272,000 ton vsebine, avstrijske pa le 95,300 ton. Iz tega se vidi, koliko več municije lahko sprejme italijansko brodovje. Tak je tudi razloček pri križaricab. Tu je 500 topov proti 166, in 65,200 ton proti 23,400 tonami.
Jasno je zdaj tudi, zakaj se Italija tako pogaja za francosko prijateljstvo. Obisk Viktorja Emanuela v Parizu in Loubetov v Rimu ni bil za kratek čas. Italija je zagotovljena, da ji v slučaju vojske Francija ne bode delala sitnosti, da toraj Italija vse svoje brodovje lahko porabi v Jadranskem morju.
Leta 1S66 je pri Visn admiral Te-iretthoff premagal italijansko brodovje. Kako stoje stvari zdaj, nam kažejo navedene številke, ki so tako jasne. da bolj ne morejo biti.
Vprašamo zdaj opravičono: Kje je jedina opora Avstrije na jugu?
Jedina opora so Slovenci in Hrvatje !
Izvirna poročila iz Ljubljane.
i	—o—
V Ljubljani, dne 27. febr.
(Konec.)
Nič dobrega se nam Slavjanom ne obeta na Ogrskem. Ob zadnjih držav nozborskih volitvah se je pokazalo, da Slavjani niso nič politično napre-• dovali, ampak celo nazadovali. Zma-irali so jedini Košutovci- narodnost ne stranke: Slovaki, Srbi, Rumuni, Nemci ostanejo brez važnosti.
V ogrskem parlamentu so toraj <tranke tako zastopane: neodvisna : ima 168, narodna 23, nova 13, vsa i opozicija 204; desidenti 27, liberalci 159, divjaki 12, Hrvati 40. narod-! nostne stranke 9. soeijalni demokrati : 2, skupaj 453.
Vidimo, da narodnostne stranke ne pridejo v poštev. "Hrvatski štipendisti". tako zovejo hrvatske poslance zato, ker hodijo v Budimpešto samo po plačo, bodo podpirali vsako vlado. To so stari madjaroni in kot taki izdajalci Hrvatov. Slovaki so prodrli samo z jednim zastopnikom Več nego dva milijona Slovakov ima samo jed-nega zastopnika. Volilni aparat je tako sestavljen, da Slovaki ne morejo zmagati. V bodoče bodo volilni sistem predrugačili še na večjo škodo Slavjanom. Obljubili so nam to Košutovci.
Rumunci imajo 8 poslancev. Vidi se, da so odločnejši od nas in da so organizovani. Nastopajo odločno v politični borbi in mnogo žrtvujejo za narodno stvar. Imajo dobro organizo-vana politična in kulturna družtva, ktera razširjajo zavednost med narodom.
Srbi na Ogrskem niso složni. Ločijo se v dva sovražna tabora. V jed-nem taboru so liberalci, a v drugem radikalci. Postavili so kandidate liberalci in radikalci in so oboji propadli. Srbe bode zastopal v parlamentu le dr. Ljuba Pavlovič, kteri je zelo priljubljen. Kand:doval je sam na svojo roko, on ni liberalec ni radikalee, in je zmagal samo zato, ker je v narodu srbskem jako priljubljen in spoštovan. Odkar ni več Svetozara Mileti-ča. kteri je neustrašeno zastopal srbsko stvar na Ogrskem, nimajo Srbi več jednotnega vodstva. Posamični "vodje" se prepirajo in kosajo v stranke, kar je uzrok srbskemu neuspehu. Kadar ne bode več dr. Ljube Pavloviča, ne bodo imeli Srbi nobenega poslanca.
Reči bi še morali o Rusi ni h ali Ma-lorusih na Ogrskem. Ti več ne obstoje? to je posušena veja slavjanskega debla. Ruska duhovščina je popolnoma madjaronska od škofa do zadnjega popa, narod je siromašen, nezaveden, mrtev. Liturgijo so imeli slavjansko, imajo jo še danes, ali dolgo je ne bodo imeli. Pred leti so Madjari pre-veli slavjansko liturgijo na madjarski jezik v namen, da bi uveli madjarsko lituroijo v ruskih cerkvah. Rim tega ni dovolil, ali Madjari čakajo prilike, in zgodilo se bode gotovo, da dobe Rusini madjarski bogoslužni jezik.
SlavjansJka stvar na Ogrskem je slabo zastopana.
Pol ure hodu od Celja je vas Teharje. Ta vas je "slovela že nekdaj, a važna je še danes. Celjski grofi zahajali so kaj radi v teharsko vas, kajti tu so rastle najlepše slovenske rožice, ktere so celjskim grofom posebno prijetno dišale. Te rožice so bile slovenska dekleta. Ta zgodovinska snov je dala dvema slovenskima skladateljema, dr. B. Ipavcu in V. Parmi, povod in motiv, da sta složila, seveda vsak za-se, opero, ktera se imenuje "Teharski plemiči" ("Ipavec") in "Urh grof Celjski" (Parma). V tej operi se pripoveduje, da je neke noči šel grof Celjski v Teharje Irlicat dekle, svojo ljubico, in da so ga pri tej priči zasačili teharski fantje. A ti ga niso hoteli-izpustiti in so rekli, da ga izpuste, ako vsem Teharčanem podeli plemstvo. Celjski grof je to rad storil in je Teh&rčane slovesno oplemenitil.
Tako so Teharčani postali imenitni, to je plemeniti kmetje.
To je bilo nekdaj. Celjski grad, v kterem .so bivali celjski grofi, danes je razvalina, le spomin na nekdanje stare čase, ko so Slovencem gospodo-vail n.mški grofi. Stari "plemeniti" Teharčani so tudi pomrli in sedanji rod nič vee ne ve o nekdanji slavi.
Ali zato ima Teharje danes drugo važnost. Vas Teharje je blizo Celja in zato jo smatrajo celjski nemčurji za predstražo "nemštkega" Celja. In res, dozdaj je bila občinska uprava teharska v nemčurskih^ rokah^ Nedaleč od Teharja je vas Štore. Štore je induslrijJka vas, a kot taka v nemški oblasti. Štore pa spadajo v teharsko občino, in to je bilo uzrok, da so nemški štorski uradniki odločevali pri občinskih volitvah teharskih.
Pred nekaj časom se je naselil v Teharju dr. Stor. kteri je bil v Ljubljani advokat. Opustil je ljubljansko advokaturo in se je preselil v svojo rojstno vas Teharje. Tu je dramil Slovence, agitoval je za slovensko stvar in je imel obilo uspeha. Preteklo soboto so bile občinske volitve v Teharju. Borba je bila ljuta, a vendar so zmagali Slovenci. Tako je vas Teharje, ki je predstraža Celja, prišla v slovenske ro'ke. Radi tega so Nemei v Celju silno poparjeni, a mi vidimo, da se da mnogo doseči, ali le delati je treba, ljudstvo je treba poučevati in navduševati za slovensko stvar.
A. T.
Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash
železnice.
Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izborim vlakom
"CONTINENTAL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s "Continental Limited" iz New Yorka.
Vozovi s komotnimi otvarjaj očimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije glede vožnjih cen, oskrbljenja Pullmanovih in turisti-ških vagonov dobiti je pri
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway,	New York.
J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston, Mass.
K TJ R Z.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati S20.50 in k temu še 15 centov za poštarino, ker mora biti denarna poši-Ijatev registrirana.
Slovensko katollšk
o
Vazi* za iste,
kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino.
POTSDAM
odpluje dne 15. marca ob 10. uri dopo-iudne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik
LA TOURAINE
odpluje dne 16. marca ob 10. uri dopolnilne iz New Yorka v Havre. Nemški parnik na dva vijaka
HAMBURG
odpluje dne 16. marca opoludne iz New Yorka v Hamburg. Krasni poštni parnik
FINLAND
odpluje dne IS. marca ob 10:30 uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik
KRONPRINZ WILHELM
odpluje dne 21. marca ob 6. uri zjutraj iz New Yorka v Bremen. Poštni parc.itk
NOORDAM
odpluje dne 22. marca ob 10 uri dopo-ludne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik
LA SAVOIE
odpluje dne 23. marca ob 10. uri dopo-iudne iz New Yorka v Havre. Nemški parnik
MAIN
odpluje dne 23. marca ob 10. tiri dopa-ludne iz New Yorka v Brimfn. Krasni poštni parnik
VADERLAND
odpluje dne 25. marca ob 10:30 dnpo-lndne iz New Yorka v Antwerpen
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslulbenee na postaji, dovede k nam v pisarro in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca pa Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhov in sl^parj^v v Ne^ Yorka.
Vožnje listke za navedene parniko prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York City.
SVARILO.
Rojake po Zjedinjenih državah svariva pred nekim uzmovičem iz Ruskega Josip Kruger po imenu. Kdor :ra zasači, naj ga naznani nama ali policiji, ker je javnosti nevaren.
Dne 26. deeembra m. 1. pokradel je iz najunega stanovanja obema skupaj svoto $1SS ter neznano kam pobegnil. Stanovali smo vsi skupaj. Ta poštenjak je velike postave, star okoli 40 let, širocega ob rasa in piku tega *o-sa; hojo ima težko. Spredaj v ustih mu manjka polovico zoba
V Ameriki biva že 16 let ter govori dobro angležko.
Imenovani človek se vedno klati okoli Slovencev, ktere goljufa ali krade. Pozor pred njim! Jerry Dolack,	Joe Gempel,
Box 641, Salida, Colo. (6mar6apr05)
Kje je IVAN GORIhK po domače Skopfn, dom?, iz Sigmaric pri So-dražici na Dolenjskem? Pred 6 leti je bival tukaj na Ely, Minn, a od tedaj se ni več čulo o njem. Rojake po Zjed. državah prosim, da mi naznanijo njegov naslov. MAT. DE-JAK, Box 1047, Ely, Minn. (13-15—3)
Kje je IVAN FEMENZ, doma iz Št. Vida na Dolenjskem? Za njegov naslov bi ral zvedel njegov brat: ALOIS FEMENZ. Weir City, . Kansas.	(13-16—3)
SVARILO.
Rojake sirom Amerike opozarjam a nekega Fran Avseca, doma iz Cirk-niškega Jezera na Kranjskem. Meni dolguje na hrani in stanovanju 24 dolarjev 15 ct., nek moj znanec mu je posodil S7, drugi zopet S3, a jednemu je odnesel obleko vredno S4.50. Od tu je neznano kam zginil brez da bi poravnal svoj dolg.
Spozna se ga lahko na ^ratu, ker ima še znamenje opekline od smodnika.
Kdor ve za njegov nas.ov, naj ga blagovoli naznaniti:
JOHN ŽIBERT, Box 63,	Conemaugh, Pa.
(9-3—9-4-05)
podp. društvo
svete Barbare
Z)edln]ene države Severne Amerika
Sedež: Forest City, Pa.
Mtorporirano dne 31. |anuar]a 1Q03 v državi PennaytvanQi
-o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR. ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa
I.	tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City, Pa.......
II.	tajnik: ALOJZIJ ZAVERL. Box 374, Forest City Pa Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forest City, Pa
NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER. Box 28. Forest City, Pa. ANTON PIRNAT. Box SI. Duryea. Pa FRANK SUNK. P. O., Luzerne. Pa. ANDREJ SUDER. B"x 108. Thomas, W. Va.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR. Box 23. Fo-est Citv. Pa. JOEN SKODLAR. P. O. Forest Citv, Pa .ANTON BORŠTNIK. P. O., Forest City Pa
Dopisi naj se poša^ajo I. tajniku: Ivan Telban. P. O. Eox 607 Fo-ert City. Pa.
Društveno glasilo je "GLAS VAJI OD A"
CUNARD Ll
F>ARINIKI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOB NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
CARPATHIA
SLAY0IA
odr»'uje iz Sew Voika dne 7. umira 1905. odpluje iz Sew Y<>! ka <iue 21. mana 10O5.
odpluje iz New Voi k;. ihie L'S. marca 1005.
Rojakom v Dollar Bay, Mich., in okolici priporočamo našega zastopnika Mike D. Schnellerja, Box 201, Dollar Bay, Mich. On je pooblaščen sprejemati naročnino za naš list in naročila za knjige.
Upravništvo "Glasa Naroda", i
ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan prt mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
liii
telefon kadar dorpm* xaico poct*J« ▼ Nit T*rk in	kak«
priti k FRANI SAJJfcEi-JTJ. Pokliči številko 37M C*rtUa4£ in govori *loTea»ke.
NIG ¥EG BOLEZiiiJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku.
+ ■ VI
s ;
'J3— ' * '

Dragi gosp. doktor iz Universal Medica! instituta v New Yorku,
Srčno se Vam zahvaljujem za Vaša uspešna zdravila, s kterimi ste ozdravili mojega malega deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dasi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati.
Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo najiskrenijšo zahvalo. Zajedno Vas pooblaščam, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na Kterikoli bolezni.
Ostajam vedno udana in hvaležna Ida I^utilsky — 3 — 116 — Dimley Pa.
Dela čudovita ozdravljenja.
Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zalivale so potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev.
Berite to kar potrjujejo osebe, kterih slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na r.izpohig-o.
Od blizu in daleč
možje in žene, mladeniči in starčki, dečki iu otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. Vspeh tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Ravma-tizem, srene hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, ušesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za spolske bolezni, za hemeroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilis, im-potenco, neredno mesečno čiščenje, krvne in trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni.
Universal Medical Institute New York
Jaz spodaj podpisani potrjujem stem drage volje, aa sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju križa, tako, da mi je bilo življenje neprestano trpljenje. Danes ] sem hvala Bogu popolnoma zdrav pc jedno-mesečrem uživanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta.
Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih.
V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springfield Ave, Grant ford., N. Y.
To spričevalo je bilo podpisano v mojej prisotnosti 8. septembra leta 1903. Nikola Grill, Notary Public,99 Grand St.
Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik!
Za vsacega bolnika se posvetu je cel zdravnižki zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu
dotičnega zdravnika specialista.
To Vam dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični specialist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspeliom.
Če imate priliko, posetite nas v New Torku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Static". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, iuipotenco, ter oslabelost organizma.
Ne izgubljajte časa po nepotrebnem.
Ako bivate daleč, naj si bode tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila j)o „Exprcss" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Kanade.
Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašajo srečo in blagostanje k Vašej družini.
ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRIUKA ZA OZDRAVLJENJE VASE ROLEZNI V KRATKEM ČASU.
NASLOV:
Universal Medical Institute,
30 W. :2QtH Street, New York, fc>lizia Broadway.
URADNE URE: Vsak dan od 10. do 1. nre pop., ter od 2. do 6 are pop. — Ob torkih in sobotah od 2. are d0j?. do 5. ure pop., in od?, do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah od 10. are dop. do 1. ure pop.
t
Jngosloyanska
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU, 31—33 Broadway, 4. floor.
če bi Sla mačka do mrliča, bi postala volkodlak)' zato mora biti tudi mačka 2S ur v jan* * zaprta. Ko pride ča3 sprevoda aa ^kopališče, pride kak rojak z voli sli ki:avami ponj pred hišo čakat. Ko pride duhovnik v hišo in ga blagoslovi^ vzdignejo skrinjo in jo neso na voz. Tam je jokanje in ob-
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn.
II.	tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Elagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ. P. 0. Box 114. Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOEUČAR. 115 7th St.. Calumet, Mich. JAKOB ZAEUKOVEC, 4S24 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA. P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Daje nasvete na infor-^ )f macije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih pod* pore.
Pisarna odprta: od 9. are zjutraj do 5. ure popoladne i** vzemši nedelj Id praznikov.
Dopisi naj <f ZICH. K I. V. MINN
Denarne p -i! ;:it\ BOX 105. ELY. MINX..
blairov po s v
} "šiljai; na 1. tajnika: GEORGE L. BRO-
'jem zastopniku in nobenem drugem. ■ u -e ;..>;;!j;ijo blagajniku: IVAN GOVŽE n po svojem zastopniku.
T. O.
K di
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". PRISTOPILI.
;i >v. I'. • a In Pavla. št. 35. Dunlo, Pa., Jakob Golija, cert. št. 3301 1 :. i Zalar, eert. .-t. 3302, Jakob Škerl, cert. št. 3303. Dr. št. 44 ud. K drut-' vsi sv. Srt-e J.znsa, 2. Ely, Minn., Ivan .Škufca, cert. št. 3304
Društvo šteje 12S udov.
K dr .šun sv. .T žefa. 20. Imperial, Pa.. Martin Švajgar. cert. št. 3305, Ivji:i 1"	c, št. 3:H»0, Martin Strupeč. cert. št. 3307. Peter Ža-
gi'*;. cert. šr. 33uf>, Franc Re' ernik, roj. IS73, cert. št. 3300, Anton Škafar, roj. 1>77, cert. št. :>310, Ivan Matičič, roj. 1S77: cert. št. 3311,
Ivan P 3313, L
i-nc-a. roj.
1'
•1 t. 3312, Ivan Stare, roj. 1S71, cert. Št.
B _'"iaj. rr.j. 1S7S, cert. št. 3314. Anton Turk. roj. 1^63. <•> \ št. 3-',.15, Iv. i Šubic. r.ij. 1S61. cert. št. 3310. Riulolf Pureber, roj. 1^77. ccrt. št. 3317, Ivan Kos, roj. 1S70, cert. št. 331S, Ivan Potočnik, r j.	cert. št. 3319.	Društvo šteje GS udov.
K dra- vu »v. Barbare, št. 39, Roslyn, Wasb., Avgust Kanzlerič, roj. 1S03, c--rt. št. 3:520. Filip Grubešič, roj.	cert. št. 3321, Josip Mihelčič.
r .j.	< ■. * rt. š:. 3322. Mihael Gršič. roj. 1875, cert. št. 3323. Josip
CVj>, r-ij. 1885. cert. št. 3.J24. Josip Kruljac, roj. 1877, cert, št. 3325.
Društvo šteje 79 udov.
K Jru-tvu sv. A' j zija, št. 36, Conemaugh. Pa., Jernej Travnik, roj. 1881. <■■ rt. -t. 3326. Jakob Krmavnar, roj. 1S79, cert. št. 3327, Alojzij Mi-Miklavčič, roj. 1S83. cert. Ši. 3328.	Društvo šteje 64 udov.
K Iruštvu -v. C rila in Metoda, št. 1. Ely, Minn., Anton Mrače, roj. 1886. cert. št. 3329.	Društvo šteje 161 udov.
DROBNQSTI.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 26. febr. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 45 Dalmatincev in 1 Slovenec.
Porotne obravnave v Ljubljani so se dne 27. febr. pričele. Istega dne eta stala pred porotniki čevljar Leopold Toporiš in njegova žena Jera, ki eta prodajalki v trgovini bratov Rozmanov v Tržiču, Apoloniji Valjavec, pod lažnjivimi pretvezami jemala na upanje blago in tako napravila okolu 4000 kron škode. Naposled sta goljufala na ta načm, da sta pravila, da jemljeta blago za nekega Kocijančiča. ki ima tako velik denar, da ga menjati ne more. Jera Toporiš je A-poloniji Valjavec nosila razglednice in podobice s pozdravom "presrčni botrci", res, da je Valja včevi to poslal Kocijančič. Razglednice je pisala Toporiseva hčerka. Obsojena sta bila Jera Tojtoriš na 13 mesecev težke ječe, jx)ostrene s postom in trdim ležiščem : Leopold Toporiš pa na 3 me-eece težke ječe poostrene s postom.
Mrtvega so našli. Due 25. febr. zjutraj našli v občinski sirotišnici na Vrhniki v postelji 5S let starega Jerneja Krašovca mrtvega. Prejšnji dan okoli 5. ure je tožil tamošnjemu brivcu, da mu je slabo in da si bode šel k Steržinarju privoščiti kozarec žganja. In res je izpil tam pet frakeljnov te tekočine. Občinski sluga ga je še epremil domov. Mož je potem legel v posteljo, iz ktere ni več vstal.
Nesreča v vevški tovarni. Voznik v vevški tovarni Morella Evstahij je prišel med dva voza, ki sta mu zmečkala rebra.
Pomiloščenih je 6 kaznjenk v Begunjah.
Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. Angelo Ajardi iz Brescijc na Laškem doma, zidar na Boh. Beli, je grozil zakonski dvojici Luigiju in Ani Bene-detti, jezen, ker sta ga ta dva za dolg 40 kron terjala. Zacrozil jima je, da bode barako, v kterej je tudi on s svojo ženo stanoval, razstrelil, nju pa ubil. Imel je na polici dve dinamitni patroni s kapselni in vžigalnimi vrvicami; umevno je toraj, da sta imela zakonska strah pred Ajardijem. Ob-eojen je bil na dva meseca težlke ječe. — Martin Bezlan, knjigovez, je v Ljubljani služkinjo Terezijo Čebul opeharil za hranilno knjižico, na kteri je bilo naloženo 294 kron. Obljubil; ji je zakon, pravil je, da je izučen i
izginil brez sledu. Bezlan, kteri je bil zaradi hudodelstva in prestopka goljufije že opetovano kaznovan, je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe. — Josip Pergar, hlapec, je vasoval z Janezom Kramarjem pri Barličevih v Podzemlju. Kramar je bil nekaliko pijan, Pergar pa trezen. Jela sta se v šali metati in pri tem je Kramar Pergarja nekoliko v glavo dregnil. To £ra je razburilo, potegnjl ie nož in mu žugal, da ga bode zaklal, a so mu ga drugi iz rok izvili. Domov grede je r>a Pergar Kramarja z nekim rajkelj nom tako močno po glavi udaril, da se ni 7 ur zavedel. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. — Ko so občinski sluga, redar in neki orožnik po trži-škem trgu po noči patrulirali, stavil je Anton Aljančič, čevljarski pomočnik v Tržiču, občinskega slugo na odgovor, da ga je nekoč po nedolžnem iretoval. Vnelo se je pričkanje, Aljaai-"ič je občinskega slugo s pestjo v pr a sunil, potem se je na tla vrgel, tolkel z rokama in z nogama okoli sebe ;n proti reda rju s pestjo zamahnil. Zmerjal jih je s "prokleti policaji", n "da bode že hudiča videl, ker je )il po nedolžnem ovaden". Vobče priznava Aljančič svoje kaznjivo dejanje. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. — Valentin Vidic, delavec na Hrušici, je na tamošnjem kolo-Ivoru orožniškega postajevodjo osob-no žalil. Ko mu je ta napovedal are tacijo. ker mu ni hotel povedati svojega imena, je zgrabil orožnika za obe roki in mu zavrtel desni palec in levi mazinec, tako da sta oba prsta zatekla. Psoval je tudi orožnika kakor navzočega sodnega slugo z raznimi psovkami, zlasti je slednjega grdo zmerjal v sodnem zaporu. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Nevarno službo imajo orožniki v Hrušici pri Jesenicah, saj je med on-dotnimi delavci tudi dosti sumljivih ljudi. Dne 25. febr. so imeli orožniki posebno mnogo opravka, naposled pa je kakih 35 delavcev še poskusilo naskočiti orožniško vojašnico. Več fantov je bilo aretovanih.
Tat na begu. Nedavno je iz sodnega zapora v Postojni pobegnil tat Peter Klemen iz Predjame in kradel po vsej cfkoliei. Orožniki iz Postojne, iz Planine in Razdrtega so ga neumorno zasledovali v burji in v snegu. Končno ga je stražmešter Dovžan s pomočjo nadučitelja Zamana zasledil v Hreno-vicah in ga našel na pol zmrznjenega v Lenassijevi šupi. Če bi ga ne bili našli, bi bil najbrže zmrznil. Fant je Še le 17 let star. Stražmešter Dovžan ga je z vozom odpravil k senožeški sodni ji.
mesar, da je vzel v najem v Domža-! Q	ženin\	zblaznel. Pri
lah gostilno in mesarijo, kasneje jo| Sv*	Pr| Ajdovščini je zblaznel
je pa farbal, da se je premislil in da P^kle dni tamosnji posestnik Fran se bode nastanil v Spodnji Šiški, kjer bode pri Kočarju izvrševal to obrt. Marija Čebul mu je vse to verjela in mu brez pomisleka izročila hranilno) Proti slovenščini. V seji goriškega knjižico. Bezlan je denar dvignil in občinskega sveta je stavil starašina ga zapravil. Da bi se svoje zaročenke ; Ceščuti imenitno interpelacijo. Pove-odkrižal, pisal ji je, da bode šel v j dal je, da se neki gospod škandalizi-Ameriko. Očital ji je tudi, da mu je ral na kolodvoru, ker vslužbenci tram zatajila, da ima dva nezakonska otro- vaja govorijo le slovensko, ko hodijo ka — kar si je pa le Bezlan sam iz- okoli potnikov. Župan je odgovoril, mislil — poslal ji je tudi neki račun, češ, da ji nič ne dolguje In nato je
Volk, ker mu je žena umrla. PRIMORSKE NOVICE.
da se bode pečal s to zadevo. Vslužbenci mi kolodvora bodo morali od-
slej goveriti le laško, 'ker sicer se pri-neti nesreča, da skočita radi slovenskega govora tisti "gospod" in 0110-revole Ceščuti iz kože! Skoda bi bilo obeli!
Borba za ravnopravnost v Istri.
Narodna občina Dekani pri Kopru je po skoraj enoletni borbi doscirla, da dobe delavci izkaznice za polovično vožnino tudi v slovenskem, oziroma hrvatskem jeziku. Tako vsaj obeča odlok ravnateljstva "c. kr u drž. železnic v Trstu.
Komedija je končana. Novovoljeni občinski zastop v Pulju se bode konstituiral v kratkem in zopet ostane vse pri starem. Župan dr. Rizzi je res pretno vprizoril komedijo, s ktero se je ognil — reviziji računov. Ko so za rajno slabo občinsko gospodarstvo odgovornim ljudem začela postajati tla prevroča, so se odpovedali in se s >.em ognili grozeči nevarnosti, dabi morali položiti jasne račune. Vlada jim je šla z veliko prijaznostjo na roke in jih res obvarovala sitnosti. Odslej bodo stare kupčije zopet lahko cvetele. Žid Munz je že zdaj dobival vsa občinska dela. Prevzemal jih je pod skrajno ugodnimi pogoji — tako da je nastala v Pulju govorica, da ima tajnega kompanjona v osobi župana dr, Rizzi ja samega in ta govorica se še bolj razširja, odkar se je izvedelo, da postaneta Rizzi in Miinz sorodnika.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ponarejale! denarja. Pred celjskimi porotniki je stalo, kakor je "G1 Naroda" že brzojavno poročal, šest obtožencev zaradi razpečavanja ponarejenih bankovcev po 20 K. Obtoženi zgolj posestniki, ki so se večinoma vrnili iz Amerike, so bili Martin in Ivan Zorko, Anton Bučar, in Alojzij Pro-cener iz Krškega, Fran Baric iz Dobrove in Fr. Žugič od Sv. Križa na Kranjskem. V Clevelandu so namreč izdelovali avstrijske bankovce Ivan Krkovič, Miha Omerza, Ivan Hrovat in Frank Pilek ter jih pošiljali obtožencem v razpečavanje. Le-ti so potovali po Hrvatskem in Gorenjem Šta jerskem, ter izdajali ponarejene ban kovce, dokler ni v Sevnici trgovec Va bič spoznal, da je bankovec ponarejen Prijeli so Bučarja in Procenerja, ki sta potem izdala sokrivce Obsodba se je glasila: Martin Zorko 7 let, Ivan Zorko 3Vi> leta, Al. Procener 4 leta Bučar 4 leta, Anton Barič 3*4 leta in Žugič 3% leta, Soobtožena Marija Gračner je bila oproščena
Občinske volitve v Teharjih. V vele važni občini Teharje kraj Celja, so se dne 25. februarja vršile občinske volitve. Znano je, da so pri zadnjih volitvah pred nekaj leti zmagali- v tej občini nemškutarji. Tudi sedaj so nemškutarji napeli vse sile da obdrže gospodstvo nad to občino v svojih ro kali. Zlasti je pritiskala štorska to varna, od ktere je jako mnogo ljudi odvisnih. In da znajo nemški tovarnarji biti kruti in brutalno brezobzirni. to se je pokazalo že pri različnih volitvah. Vspeh zadnjega boja je, da je slovenska stranka zmagala v tretjem in. drugem razredu, dočim so v prvem razredu zmagali nemškutarji.
KOROŠKE NOVICE.
Pred celovškimi porotniki je bil obsojen na 4 leta težke ječe mestni nad-zornilk užitninskega zakupa Jožef Fritz, ki je v Celovcu v 169 slučajih ponaredil bolete in oškodoval celovško občino za 5404 kron.
Nemškutarji so zmagali pri občinskih volitvah v občini Migarje.
Zopet lep kos slovenske zemlje v tujih rokah. Večina soposestnikov apa-ške planine na Malem Obirju je prodala svoje dele baronu Helldorfu; ako bi se ta svet (nad 300 oralov) prej prodal, ko še lovarina ni toliko nesla, da bi se davek plačeval, bi se temu ne čudili toliko, toda zdaj, ko lovarine še ostaja, tega ne bi bilo treba ta!ko hitro prodati.
HRVATSKE NOVIC T
Obnovljena obravnava proti dr. Po-točnjaku je bila 2. marca t. 1.
Železnica v Boki. Železnica od Ze-lenike se baje podaljša preko Veriga, Spica, do Arbanije. Delo se izvrši v dveh letih.
Toča v Zadru. Koncem februarja je padala v Zadru tako gosta toča, da je na debelo pokrila tla ter napravila vel:ko škode pri cvetju in popju.
Pokopavanje mrličev v Liki na Hrvatskem. Piše se nam: Kadar v Liki na Hrvatskem kdo umre, mu takoj napravijo "skrinjo" in če je moški ga "sfrizirajo". Nato ga polože v "škri-njo", v kteri leži 28 ur. Ves ta čas je skrinja odprta. Bližnji sosedje za-pro tistikrat vsak svojo mačko v jamo, ki drugače služi za krompir, in skrbe, da jim ne uide ven, ker verujejo, da,

čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem o tvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, IU.,
blizu 19. ulice,
• j	- _..v . .. ir kjer točim pristno uležano Atlas
jednem pevanje. Zlasti renske, ki so g p{vo? izvrstni whiskey, najbolja
z ranjkim ali ranjko kaj v sorodu, jo- , 4 vina in dišeče smodke so pri meni kajo in moledujejo: Oj' joj mene? — i £ na razpolago. Nadalje je vsakemu Kamo ideš, brate dragi t - Pozdravi j & ff	"SK
moga brata! — Pozdravi moga otca! '
Pozdravi mojo majtko f — O — joj mene! — Kamo ideš, jadna erna ku- i kavica! — O, o, ojoj mene! — Spre- i daj na skrinji sedi "gospod veličast-zadaj pa sorodniki ženskega spo-a. Vsi pojo in tudi voznik ne zaostaja za njimi. Na pokopališču vrže na mrt-eca vsak nefkoliko zemlje.
POZIV.
Onega rojaka in prijatelja, ki biva nekje v Bellaire, Ohio, s tem opomi-ljam, naj mi že enkrat vrne posojene mi denarje, oziroma naj naznani svoj sedanji naslov.
Ako tega v kratkem ne stori, ga razglasim s polnim imenom in naslovom po vseh tukajšnjih listih in onih, kteri izhajajo v stari domovini. (15-17-3)	John Švigelj,
Box 15, Onnalinda, Pa.
in Igralna nriza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Cente* Ave., Chicago, I1L
POZOR!
Slovencem ob kranjsko - Štajerski meji ponuja se redka prilika kup.ti po ceni lepo domačijo, namreč hišo več sobami, kletjo, hlevi in gospodarskim poslopjem. Zraven hiše je zelo lep in sadonosen vrt; hiša je pripravna za vsako obrt (gostilno, trgovino itd.) ter je v dobrem stanju.
Hiša se nahaja v Radečah pri Zidanem mostu, 20 minut od postaje
ZASTONJ !
Da. se naši občeznani
"Jersey električni pasovi"
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav ^ij
l|v:r.i na željo vsakomur jedne^a za-
tonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-e!ne tvrdke. Za pas nam ui sreba aicesar pošiljati, ker to je darilo.
Kcdar- zgubljate vase telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi '•Jersey- električnega pasa" ozdravljeni.	_	_ v Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
VaS električni pas je toraj vse u£inil, kar ate ini obljubili, in še več, pas me je iznova zopet pomladil. F'an Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, I1L Ja z sem uporabljal va5 električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem
Slovemcem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobru vina in whiskey ter imam v zalogi zelo "fine smodke.
Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni; preskrbim pa= robrodne in železniške listke. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New Yorku.
Z velespoštovanjem
Ivan Govže,
Ely, Minn.

Ako hočei dobro postrežbo "
z mesom in grocerijo,
tako >e obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Av,, Fmeblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam t zalogi vsakovrstno suho rae-so,
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim w»eh slovanskih jrzikih. Priporočim se za cbii-obisk.
>
4 m obi

-lavne progre Dunaj—Trst in Zidani | ^opVtVopoinom. zdrav.
most—Zagreb. Trg Radeče je prijeten kraj za letovišče ob Savi. Ima lepo okolico, več grajiein in blizu nekaj tovarn (papirnica, cement tovarna, : mlini, žage it J.). V trgu je napeljana j še le pred kratkem električna razsvetljava.
Hi5a je 200 korakov od farne cerkve. Prav blizu nje je izvrstna stu- I denčnica, tik za liiŠo je pa Sava. Že preje označeni vrt je jeden izmed najlepših v celem trgu.
Hiša se proda vsled rodbinskih razmer lastnika.
Natančna pojasnila daje iz prijaznosti: Upravništvo "Glas Naroda".
(15-3—5-4 v 2 d)
POZOR!
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom m priporočam najtopleje ter naznanjam, da prodajam raznorratn« parobrodn« listke, mea j aram novoe ter odpošiljam denarje v staro domo rine.
Poetrežba solidna in peitenn.
Z vel eepoi tovanj mm.
BOZO G0JZ0VIC
S«s nt>eet7»v\ Ct JOHWITOW1J. PA
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj.
Pišite:
Jersey Specialty Co.,
125 Cedar St.-	New York. N. Y.
NARAVNA
CALIFORNIJSKA VINA
NA PRODA.I.
Dobro črno in belo vino od 35 do
45 centov galona. Staro belo ali Črno vino 50 centov
galona. Reeslicg 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo.
Drožnik od $2.25 do $2.75 galona.
Slivovica po 5>3 galona. Pri večjem naročilu dam popust.
Spoštovanjem
Štefan Jakše,
P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co,, Cal.
m
i | KALIFORNIJSKA VIKA £
jJTJl >A PRODAJ. p
i^N Dobro črno vino po 50 do (P- ct.
& & ^ §
t
Dobro črno vino po 50 do ct.
galon s posodo vred. Dobro belo »ino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstaa tropavica od $2 50 do $3
galon s posodo vred. Manj nego IO ^alon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St., San Francisco, Cal

n
t
&OJAXI — »•»»•»•ŠLI I
Ta«« rojakom, oeobite pa ix Clevelanda in okolice, priporo-reeun eveje narodno
GOSTILNO
na 1795 St. Clair Street, Cleveland, O.,
kjer ee vsakemu gostu postreže £ dobrim Celnmbia, vedno svežim pivom, okusnim domačim vinom ali dobrim whiskeyem. Na razpolago imam tudi fine smodke.
Rojakom, ki potujejo po Ameriki, ali dožlim is stare domovine, dajem po coni lepe spalne sobe (prenočišča) ter hrano. ^
Rojaki! oglasite se torej pri domačinu, v mojej starej in dobro m a ne j gostilni. Pri meni boste dobra, ceno in gostoljubno pestrešeni., za kar Vas zagotavljam.
Zabeležite si dobre moj na-
V ebilen poset se najtopljeje priporočam.
Z velespoitevaajem
JosiD Perko,
gostilničar, 1716 St. Clair St., CLEVELAND, O.
up m mi w m mm m w

PlRUHt
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, znancem ali prijateljem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in najceneje preskrbij
FRANK SAKSER
109 Greenwich Street, New York, IN. V,
PODRUŽNICA: 1778 St. Clair St., — Cleveland, Ohio.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj
pošiljam

100 kron av. vel j. za $20.50
in 15 centov poštarine, ktera pa ostane za $1.00 ali $1.000.

l
Math. Grahek,
1201-1203 Mesa Ave.,
Cor. Santa Fe c^Ave.,
Pueblo, Colo.,
priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo
možkih oblek in obuval,
kakor tudi svojo bogato zalogo
grocerijskega blaga
in železnine; v zalogi ima tudi Trinerjevo grenko vino.
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje ter je v zvezi z g. Frank Sakserjem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča
Math. Orahek, lastnik, m
M
previden ako poSiljaž novcev staro domovino. Zato se vedno obrni na Fr. Sakserja, 109 Greonwich Str., New York, ker k Mjbvie in najceneje
SODI
IN ZORAVLJE
ZAMORE DATI SAMO
. E. C. Collins, M. L,
Berite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje:
popnlnoma zdrav. Zato st- Vam srt'no zahvaljujem za Va?a sdrarila In osumem do irroba LvuK-iea Vuiu iskani i rijau-;j.
GEORGE T ITERNTK.
llrowulield. Pa.
Spo5tovani gospod profesor!
Jnz spodaj podpisana se Vam zehvalim za Va5 trud in za Vase učeno zilrn 'Ije ti je. Vsemu našemu naridu f>ocelrj Ameriki sporočam, daste Vi pravi m jedin zdravnik, kteri zuruore ozdraveti vsakega liol-nika. Veliko zdravnikov sem poskuSala tukaj v nn-sui l'uebl<>. a nije-din :ni ni mogel pomagati. Nekteri zdravniki so ni! rekli._da mi ni nič. a kako more vendar zdrav človek i>kati zdravila in trofitl denar, če rr.ii ni nič. Vi. pa nu niste t:iku rekli, ampak ste me v svoji veliki
žalosti lepo izprašali o mojej težkej bolezni in mi posiali zdravila, po
kterib sem takoj čutila olajšanje v pljučih in prsih, a podrugič poslanih zdravilih sem — hvala IJouu i Vam — popolnoma ozdravela, tako da se čutim zdrava kot poprej. Nadalje se zahvalim uredništvom slovenskih časopisov, ktera so priobčila v svoih li-tih tega izvrstnega zdravnika iu nas tabo o pozoriia na najboljšega zdravnika. S tem končam pismo — Vam do gsoba hvaležna.
ANA GORŠE. 433 Rush St., Pueblo. Cela
Častiti gospod 1
Naznanjam Vam. da so me Vaša zdravila prav dobro pozdravile. Že v dveh dueh sem bil veliko boljši in ko sem porabil vse, sem bil
DrasI gospod profesor!
Kar se tiče uspeha clfle poslanih zdravil Vam naznanjam, da sem po uživanju i^tih poixjlnoiua ozdravil .<d kalija in bodeuja v prsih iu želodcu. Samo ono steklenico, v kteri je zdravilo proti izpadanju las. fe rabim in kakor vidim, z dobrini uspehom, ker so mi lasje res prenehali izpadati in sem prepričan, da zopet zrastejo.
Spoštovanjem
Vam udani	VrNCENC ŠUŠTAR.
P. O. Kui 148, Moon Run. Pa.
Ceuieni cospod
Vam neznanim, da sem prejel Va?e pismo, v kterem me vpra? ate kako se kaj počutim. Sedaj sem |>opolnoma zdrav iti se prav dobro počutim. Zato -e Vam srčno zahvalim, ker ste me ozdravili v tako kratkem času. Pozdravljam Vas udauo in ostajam s spoštovanjem
GREGOR SF.FRAR.
P. O. R01 64. Cumberland, Wyo.
Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naši bolni rojaki najzanesljivejše na
zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS=A,
ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on.
a j ■	L I B	on Jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in
Il7flraui V<tP nn P7m radi tega ozdravi vse možke in ženske bolezni bodisi U&UllIVI IUU UUIIIi>lll| akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na pljučuh. prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tadi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, tiganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide). grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke izrabljevanja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje. ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici ifd., kakor tudi vse ostale netranje in zunanje bolezni. Dr. Collins, M. I., je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi YS6 tajne možke in ženske spoliie bolezni, kakor tudi "sifilis," točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostne tajno). Ženskam in možkim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoie spolne balezni. Ktere ženske trpe na takozvaiiem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo na Dr. E. C. Collins-ov zdravniški zavod.
Zatoraj, rojaki Slovenci, mi vam priporočamo samo 111 edino le slavnega in izkušenega Dr. IE. O-€OLLI> S, M. X.
Ako ste slabostni, bolni, ako izg-.ibljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarala ah kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravni kov, opišite natančno vašo bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter pošlite pismo na ta-le naslov:
DR. E. C. COLL]
140 West 34th Street,
In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in poponoma ozdravili
M. I.,
NEW YORK, N. Y.
DLAsteic-
"Že dobro. — In ti si prišel, kakor : se mi zdi..."
"Učit te arabskega jezika, kakor
angleščine se je privadil, ktere ga je učil včasih zvečer Rašet.
Da se z našo oso bo, mojstrom Ra-
Žalost in veselje.
Spisal Andrejčkov Jože.
(Dalje.)
Aleš se je popolnoma upokojil vi-devši, da niso dobili njegovih tovarišev — sicer bi gotovo bil xaj opazil. Dobro mu je dišala večerja, ker lakota ga je že hudo trla. in tudi iz či-. bnka je poskusil pušiti, kar pa se mu je tako nekako narobe zdelo, da se je jel sam sebi smejati. — se domišljije iz otročjih let, iko je prebiral razne knjige o ptujih krajih in ljudstvih, ko so se sedaj uresničile. Bil je na veliki ladiji, na morji, kjer se dvigajo valovi, eelo med morskimi roparji; vse, vse, kakor si je včasih že-v
mi je za povedal poglavar", seže mu i šetom, nekoliko bolj seznanimo, treba
starec v besedo.
"A, dobrodošli, moj prihodnji učitelj!" pravi Aleš šaljivo, !ki se ni mogel zdržati smeha, videvši pritliko-vega mornarja s plošato glavo, kot svojega prihodnjega učitelja. "Ker
je nekoliko bolj natanko naslikati značaje tega moža.
Alešu, ki ni imel v začetku nič dosti zaupanja vanj ter ga ni nič bolj čislal, kot druge roparje, prikupil se je
, od dne do dne bolje. Videl, da se je
bodem za naprej vas ueenee, toraj se prevaril 0 tem možu? da ga ni sodil ne spodobi, da bi vas tikal, kot prej." _ . _ ct„rpi, ^
Mornar ga je nekako začudeno gledal pri teh besedah, kot ne bi razumel, kaj hoče s tem reči.
"Ti si gotovo vajen meščanskega življenja", pravi potem, "ali vedi, da pri nas to ni v navadi, jeden drugemu pravimo ti, naj je poveljnik, ali kdor hoče."
"Kakor ti je bolj všeč, pa ostaniva jeden proti drugemu ti, Če ni nika-koršne razžalbe pri tej reči. — Tvoje ime je Rašet, ali ne T če sem prav sli-
Iel v pri prostih otroških mislih, ko , šal včeraj je vesljal v majhnem čolniču doma pol Starec pokima ter sede na klopieo
Savi. Sedaj se ve da je bilo vse dru pače, ali takovi prijetni spomini zlaj-šujejo tudi v težavah nekoliko britko-sti, da Človek pozabi za trenotek se-dajnosti ter se zatopi v preteklosti. •V začetku je sicer sklenil, ila se ne
in tudi Alešu da znamenje z roko, da naj sede. Potem jame valjati gručo tobatka po ustih z jedne strani v drugo, slednjič pa se obrne proti durim. in zažene vse te prežvečene ostanke v kot, nažge si čibuk in učenje se je
prav. — Starec je bil razun med učenjem vedno tih, tudi je zapazil Aleš. da se ni dosti pečal s svojimi tovariši, ki tudi niso dosti porajtali nanj. Ako ni imel opravila pri Alešu, ali kje na ladiji, sedel je v kakov kotiček, vzel v roko pero ter neprenehoma pisaril. Aleš bi bil večkrat rad videl, s čem se peča, ali mož je sferbno skrival popisane pole, da jih Aleš nikoli ni mogel dobiti v roke. Čudno se mu je zdelo takovo ravnanje starega roparja, kajti njegovi tovariši so vedno le-navo ležali, ako ni bilo posebnih opravil, ter žvečili tobak, ali pa pušili iz
dolzih pip, Abdala pa, kot poglavar, privoščil si je še kaj več. Zaporedoma je vle&el iz podolgastih steklenic žga-ajico, kterih je imel vedno polno zataknjenih med svojo blazino, da ne bi se zvrnile in potolkle pri gibanju la-dijnem. — Navadno se je tako opil da je nezaveden ležal na svoji postelji. Bog obvaruj pa, ko bi se bil kdc drugi dotaknil njegovih steklenic, gotovo bi ga bila doletela ostra kazen. To je bilo ugodno samo njegovemu želodcu, za druge mornarje bila je ta-kova pijača predraga in tudi škodljiva. Poveljnik =,e je bal, da ne bi jih razvadil.
(Dalje prihodnjič.)
SLOVENCI IN SLOVENKE!
Spominjajte se ob raznih prilika! nase prekoristne družbe sv. Cirila ir Metoda v Ljubljani! Mal položi dar domu na oltar!	(v d)
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
svetovni, p£lenovi,jhni
Compagnie Generale Transailantique,
(Francoska parobrodna družba.)
**
-» ianiJiu jc	........... -	,
bode učil po nobenej ceni arabskega, P"«10
jezika, ali ko je to reč bolj natanko preudaril, zavrgel je svoje m:sli. "Vjetnik sem na vsak način, če me ne kupi ta, me bode pa fed o drugi. Ako bodetn zmožen jezika in se prikupim poglavarju, dovoli mi morda
Ta poduk je bil kaj priprost. Rašet je povedal najprej kratek stavek la-
Cenik: knjig,
KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 10» GREEN WICH STREET, NEW YORK.
MOLITVENE KNJIGE:
š!'.d, potem pa arabski in Aleš ga je Malj duhovni zaklad, fiuo
vezane v
$150.
moral toliko časa ponavljati, da ga je popolnoma znal. Alešu je napravila takova šola mno-kaj več prostosti, in potem mi bode | zabave. Ne le, da se je Rašet pri Zlata šola, z zlato obrezo. $1.00. morda mogoče ubegniti. Cesar se člo- podučevanju držal resno in modro,j Kajaki glasovi, platno, ^ata obreza.
kot Salomon, da je Aleša večkrat
usnje $1.S0. v šagrin-u-nje $1.50. <veta l"ra, fino vezana, šn<rrin.
SIDRO
»»
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
HEUM ATIZEM, POKOSTNICO, P0DAGR0 itd.
in razne renmatiČne neprilike.
SAJIO: 25Ct. In 5Oct. v vseh lekarnah
P. Al Richter &
215 Pearl Street, New York.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA, SViCE, IMMOSTA IN LJUBLJANE
poStni parniki so t
"La Lorraine** na dva vijaka..................12,000 ton, 25,000 konjskih mofit
««Tj»	m « "	19 nm « «nm ** ««
vek nauči, je dobro, tedaj tudi to ne. bode škodovalo."
(mičen molitvenik). $—.40. smeh posilil, tudi uk se je pričel takoj Otroška pobožnost, platno vezane, ru-
Zelo utrujen je Aleš kmalo slatfkoj	**
zaspal v svojej viseči, pa čedno oprav
ljeni postelji. Videlo se je takoj, da ga roparski poglavar nekoliko bolj čisla. Po noči je sanjal prijetne sanje. Zdelo se mu je, da hodi doma ob
Savi. Stari Peter ie sedel na klopici *	, ,	v
.11,	-j . de bile so prve, kterih se je Ales pn-
s pipico v ustih, kakor navadno, ter	h j	j	r
' vadil.
se mu prijazno smehljal. Kmalo pa se je spremenila domača koča v kra-
sno'palačo, krog ktere se je raztezal tako modro obnašal, imenoval ga je velik vrt, nasajen z raznim sadnim odsleJ Aleš "mojstra Rašeta"
Nsš cesar Franc Jožef L, 20c. Navodilo za spisovanje raznih pisem,
SO t-pniov. Nemščina brez učitelja, 40c. Nesrečnica, 30c. Na preriji, 20c. Naseljenci, 20c. Nikolaj Zrimjiki. 20e. _ Najdenček. 20c. deča obreza $-.25	Na indijskih otokih, 30c.
del, med krtovimi ljudmi se nahaja. Vrtec nebeški, platno,	zlata obreza, dom. I. do IV zezek, po 20e.
GO eentov.	Naselmkova hce, 20c.
Nebeške iskrice, platno,	zlata obreza, Narodne pnpovedke, L in IL 4el.
60 centov.	vsak 20c.
Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata 0ce nas' povest.
obreza. $1.20.	0b zori- (Cankar), pesmi, 50c.
Sv. Rešnje Telo, šagrin, zlata obreza, 0b tihib večerih, (Meško), povesti. <£] oo	vezano, 70e.
Sv. Rožni venec, platno, zlata obreza, poduk rojakom Slovencem, 30c.
$1.20.	Primož Trubar, (Aškerc), pesmi, 50c.
Duhovni zaklad, platno, zlata obreza. Podobice svete, razne male. 3c.
aAZ>ANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal.
Vedno to&m .sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke La Bretagne itd. Preskrbim stanovanje in hran® ^ LORRAINE a najboljšo postrežbo.
F obilen ebisk se priporoča: (Jttdsi	Mm M
"La Touraine" " M 44 ..................10,000	"	12,000
"L'Aquitaine" u u « ..................10,000	"	16,000
**La Btetagne**............................... 8,000	"	9,000
"La Chan.pagne"............................. 8,000	«•	9,000
"LaGaacognc"............................... 8,000	"	9,000
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
ParaDd odpiajejo od seda] napre] vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz alSCa it. 42 North River, ob Morton St., New York:
LA TOURAINE LA SAVOIE
•LA TOURAINE
16. marca 1905 *LA SAVOIE 23. marea 1905. La Bretacrne 30. marea 1905 *LA LORRAINE 6. aprila 1905 *LA TOUR A IN K 13. aprila 1905. *LA SAVOIE
20. aprila 1905.
27. aprila 1905. 4. maja 1905. 11. maja 1905. IS. maja 1905.
Paraika a svesdo aaaaamovani imajo po dva vijaka.
če tega tudi prej še ne bil spoznal. Takoj prvi stavki so segali v rokodelstvo te morske družine. — Morje, ladija, zlato, srebro, denar rop, tolo-sužnost in enake tolazivne bese-
Ker se je Rašet pri svojem poslu
drevjem in pisanimi cvetkami. V hlad-nej senci sta stala oče in mati v praz-ničnej obleki ter ga prijazno pozdrav
Poduk je trajal vsak dan skoraj od jutra do noči, in se ve, da vse to le na pamet, ker ni bilo nobene priprav-
il .00.	hožji ali izgledi, 15c.
Skrbi za dušo, šagrin, zlata obreza. Poslednji Mohikanec, 20c.
$1,50.
Prva nemška vadnica, 35c.
Ijala, po vrtu sem pa'sta se pribli- ne	Aleš Je moral ,celi ^
žala Polde in oče Alfonzo ter mu se- dan neprenehoma klepetat; in ftre-
Skrbi za dušo, platno, zlata obreza, Pregovori, 30c.
$1.80.
je bilo. da se mu ni še dalj sanjalo spolnoval povelje svojega gospoda, da
gala v roke. Aleš je veselja vzkliknil kati trde arabske besede, da ga je že ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE.
inv tem trenotku se probudL Žal mu	bolelo, in Rašet je tako natanko
1 Abecednik, slovenski, 2ue.
Ahnov, aiv^le/.ko-nemški slovar 50c. Aladin s čarobno svetilnico, slikano,
10 centov. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Admiral Tegetthof, 20c. Ave Marija, lOe. Earon Trenk. 20c.
in dolgo je prevdarjal, kaj neki jk>-meni vse to. Svojih starisev ni nikdar poznal, a vendar mu je dajal Peter upanje, da morda še žive. "Morda ravno te sanje kaj dobrega pomo-
le minute ni po nepotrebnem porabil, zatoraj je Aleš že v nekterih dneh znal celo kopo arabskih besedi in stavkov.
Nekega dne mu naznani Rašet, da
nijo", misli si, "nikdar se mi ni še mu je dovolil poveljnik zaradi nje-
Pri Vrbovčevem Grogi, 20e.
Pod turškim jarmom, 20c.
Princ Evgen, 20c.
Prešernove poezije, broširane. 50c.
Prešernove poezije, vezane, 75c.
Pravljice, 20e.
Potovanje v Liliput, 20c.
Pavliha, 20c.
Pravila dostojnosti, 20e.
Ročni slov.-nemški slovar, broš. 40c.
sanjalo o stariših, kot nocoj, in tako prijetno. O Boir! ko bi bil res 'kedaj tako srečen, da bi jih zopet našel, pol sveta bi rad prehodil."
Ker v Aleševo stanico od nobenega kraja ni prišla svetloba, vedel ni prav ■nič, je-li že dan zunaj ali ne, vendar se mu je zdelo, da mora že precej pozno biti, ker je dolgo spal
irove pridnosti vsako opoliine po ko silu iti nekoliko na ladijo, da si po čije, kar je Aleša jalko veselilo. Odkar je bil med morskimi roparji, še ni videl belega dne. toraj si vsakdo B°iteic lahko misli, kako težko je pričakoval zaželene ure.
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora.
1 MoJ SA L.OON se nahaja pod tU1 409 W. Michigan St.,
in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, | kreni na desno in si takoj pri meni.
Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se za nada- I lje najtopleje priporočam in vsa-ikemu najboljSo postrežbo zagotavljam.
S spoštovanjem
JOSIP SCHARABON,
409 W- Michigan St.,
DULUTH, MINN.
vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je že velikrat opeharil, isto velia
Taco"b StoD^-ioIkL,
89 E. Madison. Stx-eot,	_Cliicgtgo, 111.
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Si2e Screw B navijak.
Cena uram:
Nikel ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrna ^ra......
z dvema pokrovima $13.00 Ako Selite aro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Ceua ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnor $15.00 16 " 15 " $18.00 IS " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da'xi"? 2 kamnov........$14.00
Ročni slov.-nemški slovar broš., 75c.
Ročni slov.-angležki besednjak, nQvi, | tudi pri pošiljanju denarjev v staro . .	.	30 eentov	domovino in kupovanju parobrodnih
Belorajski biser, zanimiva povest. 15e. Rodbina polaneških) Sienkiewicz> ^ tiketov, pri tem se je vedno obračati
ac.	$3.00.	na zaupne ljudi in jeden teh je go-
Rusko-japonska vojna, z slikami, iz j tovo Fr- Sakser, 109 Grcemwich
haja v nedoločenem času, do sedaj ! Str., New York, izšli 1—5, skup 50e. Ribičev sin, 10c.
Opomba: Vse ure so najboljše delo Elgin in VValtham ter jaaiSens glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Bevac, 15c.
v drevo vpreženi vitez, pravljica, 30e. Benetska vedeževalka, 20c.
.	, . , . . Burska vojska, 30c.
\ eselja mu je srce utripalo, ko je Bozi6ni darovif 20Ci
Jacob Stonich^
Madison Street, CHICAGO, ILL.
til nad seboj korake jKisamezneg-a mogoče nikamor bežati, tudi niso do-človeka, ki je bil po njegovem mne- pazili nanj, le Rašet je bil pri
Tudi je ču- zopet dihal. čisti zrak. Ker mu ni bilo Bleiweiss> Siovenska kuharica, $1.80 ResnTcoljnb%c
j( Cvetke, pesmice in povesti, 20e.	Rodbinska srečaj 40c.
nju najbrž poveljnik. - Ker ni mogel "jem ter ga spremljal Pov^dT^! ^sari^ Elizabeta, življenjepis, 10c. Eepostev, 20e.
več zaspati, oblekel se je zopet, na- se je oziral na vse kraje, ali krog in, Cerkvica'na skali pravljic pravil luč ter jel preiskovati vse kote kroS ni	druzega, nego morje.	va OSVeta'20c
majhne staniee, da bi si kratil neko- po solncu je nekoliko poznal, od kod c * ^ borograjska, 30c. liko čas. Ko prizdigne stari zaboj, na 80 prišli, ali Bog vedi, kje je že bila	* J
kterem je sedel prejšnji večer, zagle- sedaj zemlja za nj'.mi in laško obreda spodaj majhno knjižico vezano v žJe» kJer Je zapustil svoje prijatelje.
Roparji niso imeli nič pravega na
usnje s s vi tlim (križieem okovano. Brž
jo odpre in kako ostrmi, ko vidi. da	mena, kam jadrati, kajti kedar so pri-
so molitvene bukve pisane v sloven-	^ se Je prikazala kaika
skem jeziku. Xa zadnjej strani je bilo	SIVa pika, naznanujoča suho zemljo,
zapisano ime: T. Senear. _ Aleš je	°-krnili zopet ladijo in jadrali v
premišljeval na vse kraje od kod bi	d™-0 stran. Takova vožnja semtertja
bil a prišla ta knjiga v tolovajsko la-	morju je trajala vet i. '. Oe se je
dijo. "Najbrž", mislil si je, "bil je	oc* prikazala kaka ladija, opa-
Cesar Maksimilijan L, cesar mehikan
ski, 20c. _ Cas je zlato, 30e. Četrto berilo za slovenske žele, 50c. Druga nemška slovnica, vezana, 50c. Darinka, 20c. Doma in na tujem, 20c. Evstahija, 15c. Eno leto med Indijanci, 20c. Evangelij, 50c. Erazem Pred jamski, 15c.
že tu kak vjetnik i/ Slovenskega, in zova^ so vselej Skrbno in razpo da bi mu roparji knjige ne vzeli, skril	čolne na ogled, in če se jim je Grofica beračica, od 1—100 zvezek,
jo je pod ta zaboj, potem pa so "a	premočna, .vedeli so se jej ogni- 6.50.
ko ne neutegoma prodali, da ni H ,in_zaviti v stran- Le kedar se je General Lavdon, 30c.
približila kaka nevihta,	1 '*
imel časa vzeti molitvenih bukev se
boj, zatoraj so ostaie tn^aj."_Aleš zav
tedaj ni bil prvi vjetnik morskih tolovajev, neizrečeno rad bi bil poznal Človeka, kterega je Že pred njim zadela nemila osr^da. da je prišel tem hudodelnikom v roke. Neizrekljivo ve-■selje imel je nad knjigo, saj druge to-lažbe ni imel; sfcrbno jo je spravil v najspodnejši žej>, ker se je bal, da bi mu jo nemara tolovaji vzeli, ko bi jo zapazili pri njem, posebno zaradi zlatega križeca, kteri je bil delo.
poiskali so Golobček in kanarček, 15c.
,-etja v kakem varnem zalivu posa- George štefenson, oče železnic, 50c.
mesnih skalnatih otokov, 'kamor ni Go7<dovnikt L ^ IL del	70c.
prišla nobena človeška duša	Godčevski katekizem, 15c.
Ales je večkrat mislil na beg, ah Hedvikat 15c> nikdar niso prišli v obrežje kaeega
Hildegarda, 20c. Hitri računar, 40c.
utemeljno
Med
tem Časom nastane na ladiji nekak ropot, kot bi jarbole škripale •in voda pljuvala ob stene. Ale.Š je spoznal, da >e ladija premice in radoveden je bil, kam jo bodo neki zavili roparji. Kmalo potem se čujejo )x> stopnicah doli koraki, duri se odpro in v sobo pride majhen, starikov rao-žiček svi-tlih oči in grbastega obraza. Rujavo lice je kazalo, da ga je že dobro opeklo južno s<>lnee in da je že mars ilea ko nevihto preživel na morju. Postavil je na mizo steklenico vina in kos kriiha, Aleše
mesta ali večjega selišča, do kterega bi b:I potem lahko plavaje dosjiel. Celo 'kedar so se bližali ob hudi uri kakemu otoku, moral je Aleš v svojo tesno sobico, in prej ni smel zopet na dan, da so prišli na sinje morje.
A.leš bi se bil gotovo zelo dolgočasil na ladiji, ko ne bi ga bil mojster Rašet vedno nadlegoval z arabščino, ktere se je že toliko privadil, da se je lahko pomenkoval v t^rn jezi'ku s svojim učiteljem. Poveljnika Abdalo je to tako veselilo, da mu je dovolil zanaprej popolnoma prosto tribati se na ladiji ter se na krovu učiti z Ra-šetom. Aleš pa je vedel še drugače Knez Črni Jurij, 20c. porabiti proste ure. Tolovajska ladija Kako je zginil gozd, 20c je bila precej obširna s tremi jarboli. Krvna osveta. 15c. Alešu se je mornarsko življenje pri kupilo in seznaniti
Roparsko življenje, 20e. Razglednice, newyorske, 3c.
„ narodna noša, 3c. „ ljubljanske, 3c „ velikonočne, slov., 3c. Spisovnik ljubavnih in ženitovan.,skifc
pisem, 30c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanjske knjige, male, 15c. Spretna kuharica, broširana. 80c. Spretna kuharica, vezana, 80c. Stric Tomova koča, ginljiva povest,
50 centov. Sveta noč, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski šaljivec, L in IL knjiga,
vsaka 20c. Stanley vAfriki, 20c. Srečolovec, 20c. Senilja, 15c. Spisje 15c.
Stoletna pratika, 60c. Spominski listi, 25c. Sv. Notburga, 20c. Sita, mala Hindostanka, 20c. S prestola namorisčn, 20c. Stezosledec, 20c.


£K2=
Frank Sakser^
109 Greenwich Street, New York
C
D

Hnbad, pripovedke, L in EL del, vsak Spisi v ljudskih šolah, 30c.
po 20 c. Izza mladih let, 40c. Izanami, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25e. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil. 20c.
Jurčičevi spisi, fino vezani 1—11,
skupaj $?.00 — posamezno $1.00.
Strelec, 20c. Šaljivi Slbvenec, 90c. Šaljivi Jaka, L in IL del, jedna knji
ga, 20c. btiri povesti. 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, $6.50. Tiun Ling, 20e.
Krištof Kolumb, zgodovinski roman, Voščilna knjižica za vse prilike, 20c.
(novo), 50c. Kneipp, domači zdravnik, vezan, 50c.
Krištof Schmid, 100 pripovedk, 30c.
s&lenil je kolikor mogoče Kalan, povesti. 20c. ?e s tein poslom. Plezal je Lažnjivi kljukec, 20c.
jk) vrveh in drogih tako urno, kot da Lurške podobice, 5c. potem pa stal nekaj časa ne^emak- ^ ™ ^ let sIužil Pri ^ornarstvu. Leban, sto beril. 20c. ljivo nekako radovedno
fkot bi pričakoval
Učil se je poznavati razna dela na Mali vitez. I., II., III. del. $2.50.
svojega tovariša, kacega vprašanja.
"Bode-li to moja vsakdanja hra-
ladiji in jih imenovati. Seznanil se Mladi samotar, 35c.
je jKijxilnoma z magnetno iglo ali! Mati Božja z Bled-, 15c.
kompasom in njeno porabo, znal je	Mali katekizem, 15c.
- .. - .	ročno vladati krmilo in zadrgovati	Marija, hči polkova, 20c.
na? prasa Ales s krepkim glasom, jadra ob nevihti, ali pa kedar so se	Marjetica, 50c.
bližali skalnatim otokom. Tudi še	Mala pesmarica, 30c.
mnogo drugih znanstev si je pridobil,	Materina žrtev, 50e.
menjeno za vsacega posebej vino in 'ki so potrebne mornarju, in ob krat-	Mirko Poštenjakov« 2Qe.
da bi napeljal govorico.
(Da, — na našej ladiji je že od-
jedilo, razun tega dobi še vsakteri	kem času je bil pri vsakem delu na Miklova Zala,
opoldne še kos mesa in dateljev. &c ve	ladiji že tako priročen, da se je Ab- Mrtvi gostač,
da to velja le nam mornarjem, sužnji	kar čudil njegovi bistroumno-
morajo zadovoljili biti z vodo in su-	—
him kruhom, tebi pa je poglavar ne-	Drugi mesec se je že koncu bližal Nezgoda na Palavanu, 20e.
30c. 20c.
May, Ery, 20c. Mlinarjev Janez, 40c.
kato nenavadno dober, zatoraj ti je in Aleš je govoril že skoraj brez spod- Narodna biblioteka, posamezno, 20c.
odločil enako hrano z naani."
; tike arabski, lašflci in tudi nekoliko Nedolžnost, preganjena, 20c.
V	gorskem zakotju, 20e. Ven ček pripovesti, 20c. Vseznalec, 20c.
Veliki katekizem, 30c.
V	delu je rešitev, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. Vojska na Turškem, 40c.
V	zarji mladosti, 25c. Vstajenje, 20e.
Zemljevid Združenih držav, 25c. Zemljevid celega sveta, 25c. Zemljevid rusko-japonske vojne, 25?. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50c. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, vte
skupaj $2.50. Zbirka domačih zdravil, 60c. Zlata vas, 20c.
Zgodovinske povesti, (Vrhovec)) I., II.
III., vsak zvezek, 40c. Žalost in veselje, zanimiva povest, 40c. Ženinova skrivnost, 25c. 60 malih povesti, 20c. Opomba. Naročilom je pridejati denar. Knjige pošiljamo požtaiae proste.
USTANOVLJENO LETA 1893.
USTANOVLJENO LETA 1893.

P
DENARJE
pošiljam najceneje in najhitreje v staro domovino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih, naslovov in pošt.


Sedaj pošljem lOO kron za $20.50
in IS centov požtarine, bodisi da kdo pošlje 85 ali 8500.
PAR0BR0DNE LISTKE
prodajam po izvirnih cenali in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
--mi javi, po kterej železnici 111 kedaj pride v
New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v Xe\v York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali con« nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nauii slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 2S centov in prihrani dolarje* To je zelo važnol
Z veleštovanjem
FRANIC SAICSER,
I09 GREENWICH ST.,	NEW YORK, IS. V.
Ysakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, daje druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefoni 379S Cortlandt