♦ 'S
152. številka.
(▼Trstu, ▼ četrtek zjutraj dne 19 decembra 1895.)
Tečaj XX.

„KDINOIT"
iahaja po trikrat aa Hdn v iaatili ia-lanjik ob torkih, o*totkih
ln (Obotfth. /jutranja izdanja izhaja ob S. nri »jutraj, vtrtrno t>a oh 7. ■n vatar. — Obojno tedanje stane : »a Jaiaamaaa« . f. — .»j, iE»n Antrij« t. 1.40 la tri mm. , . 2.(10 , . 4 _ ca pol leta . . . 5.— . , „ «,— ■a tu lato ... 10.— ... 16— Na aaračfca krez priložen« iiaračnina ta ■•jaalj« azir.
Paia»ićna ituvilke i« dobivajo t pro-dajalniaah tobaka v I ratu po 9 ure., iaran Trita po S n?č. Sobotno Taierno iadanja * Iritu % ai„ izrtn Trata ■ nf
EDINOST
Oplaai 94 ra^Uiie po tarif« » petita; n «m!ot) s debelini črkami *a plaitij* proator. kolikor ob««ira paradnih rr»ti«. fotlaua. omurtnir« in jarnaraliTala, do« m oblati itd. ra računajo po pogodbi.
T«i doplai naj se potiijajo aradaiitra: ulica Ca^artn* it. 13, Viak.t pimiio mori biti frankovano, kar njf ,-ankeiTaua r« «• •pn ^majo. BakopUi m ua traJaja,
Naročnino, nk!*macija ia 'flano *pr«-jeroa itpmvniHv* »lica Molino pi«-colo hit. 3, II. nadit. Odprta raklanatifa
Gladilo «lcven«lcetf* polit!«n«<a d-ouitv« ksi Pr'momko.
•o pro«ta poAtnina, " r *<Mn**H J«
Častili našim gg. naročnikom!
Bliža ae koaec leta, radi čeaar mora podpisano upravnistvo poravnati avoje račune. Ker pa velik del častitih gg. naročnikov ni i« doposlal naročnine do konca leta, prosino, da vsak stori svojo dolžnost do 20. t. m., ker se hode i istim dnevom počelo iitirjavati sastanke poštnim nalogom. Naročniki so nasa glavna podpora, a nemarnost v plačevanju provzročujo lista nepotrebne sitnosti in težave.
Upravniitvo „Edinosti".
o duvalizmu.
V	uvodnem članku zadnjega izdanja smo pnsegli gledć na vprašanje obnovljanja pogodbe z Ogerako toli daleč na stran oportunizma, da dalje res nismo mogli, ako nismo hoteli popolnoma zatajiti svojega prepričanja o škodljivosti te uredbo za nas avstrijske Slovane. Rekli smo v jedru : vemo, da v zmislu svojih koristi bi morali delovati za odstranjenje duvalizuia, ali ker so že razmere take, da ni misliti na to v bližnji bodočnosti, pa zahtevajmo vsaj to, kar smerno in moramo zahtevati, ako nočemo biti sovražniki sami sebi — zahtevajmo vsaj, da se primerno raz-dele žrtve in bremena za vzdrževanje tega zistema! Storimo konec anomaliji, da na jedni strani nosimo ogromni del bremen, na drugi strani pa še potiskamo oni drugi polovici državo sredstva v roke, da more — poleg tega, da uživa velike ugodnosti pri sedanji razdelitvi bremen — Se uničevati gospodarski razvoj v tej polovici, uied nami samimi. Ta zahteva znači pač najnaravneji in n a j z d r a v e j i oportuinzem in nadejati se hočemo, da s to svojo zahtevo si nismo nakopali vnovič lepi naslov — nestrpnih ra« dikalcev.
V	svojem zadnjem članku smo omenili tudi izvajanj v „Slov. Svetu* in namerovali smo bili opozoriti na iste naše čitatelje, zlasti pa tiste slovenska liste, ki so jeli — na svojo žalost opažamo to — vse preveč po-števati taktiko hipnih vspehov, a pozabljati na temeljno podlago, na kojo jedino se sme naslanjati politika avstrijskih Slovanov, ako hočejo res priti kedaj do veljave, primerne njih številu.
Svojo nakano nismo mogli izvesti, ker nam je članek preveč vzrasel pod peresom. Tudi danes ne moremo podati zanimivih izvajanj v ,Slov. Svetu* v njih celoti, ampak hočemo le v kratkih črticah opozoriti na" iste. Kdor se hoče natanjčno obvestiti, vzame naj v roko 48. letošnjo številko imenovanega lista.
„Slov. Svet" sodi še veliko ostreje nego sodimo mi — ako primerjamo svoja izvajanja z nazori tega lista, vidimo še le, da smo tudi mi sami veliko premehki ob vprašanju du-valizma.
Optimisti med slovenskimi časnikarji izvedb oudu, da ravno sedaj ni možno govoriti o kakem preobratu v naši politiki; nas-
i«] n . i__i. ti a.T^nana^'j*-—"'	...... i -»
PODLISTEK.
ttpiaal A. Zaje.
„Jutri ba ujegov god. Nocoj mu pujdern Čestitat — saj je bil vedno tako dober proti meni. In koliko časa ga že nisem videla, skoraj je že leto minolo, da sem zadnjikrat govorila ž njim*. Tako si je mislila šivilja Rezika, ko je nekega večera, pri slabi petrolejski svetiljki in stojo pred malini ogledalom, pripenjala klobuček na svojo malo glavico. Dovraivsi akromno toaletu, ugasnil« j« luč; potem pa, atopivši i/, svojega podstrešnega stanovanja, podala se je doli na ulico in hitela proti središču mesta. Dospevši na glavni trg, vstopila je v uako hišo ter
prot.no: vse stremljenje in vsa sedanja pogajanja imajo jedini ta namen, da se ohrani i n utrdi stari z i a t e m. In kakov da je ta zisteni, razvidno je i/, tega, da so z istim jako zadovoljni nemški liberalci, Madjari in Poljaki. Iz kratka: ta pogodba je ugodna jedino le za sedaj gospodovalne narode. Groiu Badenijn kot Poljaku je do tega, da se obnovi pogodba na bistveno dosedanji podlagi. In skoro ni dvorabe, da se mu to tudi posreči, kajti sedanje gospodovalne stranke v poslanski zbornici so tako razdejane in duševno propale, da niti ni misliti na resen odpor. Grof Badeni dobi potrebno večino za obnovljenje pogodbe, no da bi te toli poslužue stranke dobile le drobtinic, ki bi vaaj približno odgovarjale žrtvam pri soglašanju za pogodbo,
,Slov. Svet* oporeka trditvi, da je du-valizem državna potreba, saj sta cel6 okosto-nela nemška centralista Schinerling in Thun zahtevala, da se odpravi isti in da se država zoiiet postavi na trdna tla celokupne monarhije. Kri™ je misliti, da je Bog zna kakov radikalec oni, ki zahteva, da se odstrani duvalizem. S to pogodbo je tako, kakor z vsako drugo pogodbo: tako jedna stran kakor druga imati pravico zahtevati, da se i*ta ponovi, premeni ali razveljavi. Ta pravica je izražena že v dejstvu, da se naša pogodba z Ogersko res obnovlja vsakih 10 let. Krivično je torej očitanje, da niso lojalne one stranke, ki se upirajo tej pogodbi.
Zlasti Slovanom je dolžnost, ua se upirajo tej pogodbi sosebno v svojem lastnem interesu. Uprav zato obžaluje „Slov, Svet", rta SO jeli nekako omahovati tudi MlafloCeht. Ako hočejo Mladočehi priznavati duvalizem, potem prepuščajo slovanske narodnosti v oni polovici samovolji madjarskih srditežev. Ako bi Čehi priznavali duvalizem odrekli bi se načelu narodne avtonomije, združenji; vseh odlomkov jednega naroda v jeduo skupino, torej združenju sorodnih jim Slovakov z narodom češkim. A ne le to: Cehi bi priSli v nasprotje z vso svojo tostransko politiko. Kako bi mogli priznavati sedanjo uredbo med obema državnima polovicama, ako ne priznavajo niti ustave te polovice ? 1 Sedanja pogodba z Ogersko je vse preobrnila in poleg te pogodbe ni prave bodočnosti za avstrijske Slovane. Dokler ostane duvalizem v svoji moči, bode vedno zagvozda, zabita med slovanske narode v Avstriji, začasno na korist vsem sedanjim gospodovalnim narodom, naposled pa za plen vsenemikemu m o r j u.
Prave slovanske stranke bi ne smele nikdar priznavati duvalizma, ker isti je zagvozda v lastnem mesu in slabi tudi celokupno monarhijo. Prava vzajemnost med avstro-ogerskimi 81ovani je nemogoaa, je brez praktičnega pomena in tudi neodkritosrtna, ako ti, ki pnvdarjajo to vzajemnost, zajedno priznavajo sedanje razkrojenje monarhije. Ti oziri vežejo tudi Mladočelie, vsled česar bi bile napačno, ako bi radi malankosti in ob-
lahkonožuo kakor veverica podala se gori do drugega nadstropja, kjer se je slednjič ustavila pred nekimi vrati. Skozi Ijnknico ključavnic« svetila je luč. „Aha ! Sejo tukaj!*, Šepnila je zadovoljno pred-se tor, odpršj vrata, vstopila in molćć obetala v polu* mračni sobi
Bila j« v atelirju svoj iga prijatelja, slikarja Ivana B. Ob stenah dvigale so se, v velicih posodah, zelene ciprese, izza njih pa so se videle na pol razsvetljene slike v okvirjih in brez okvirjev. Tam v kotu stala je platnena Spanjska stena za njo pa je gorela plinova svetiljka.
„Kdo je P", vprašal je nekdo izza Sanjske stene, polcm pa se jo začulo premikanje stola in visoka možka postava stopila je r
čuti ji vost i ne skušali združeno postopati z vsemi skupinami, ki nasprotujejo duvalizmu. Slovanska opozicija je sicer prešibka, da bi sama niogla zmagati nasproti obnovljenju pogodbe. To svobodo bode pa imala, — tako zaključuje „Slov. Svet* —, da povadigue svej glas v opomin Madjarom, da tostranski Slovani le tedaj privole v podaljšanje pogodbe, ako prenehajo Madjari b r u-talno postopati proti n e m a d j a r-s k i m narodnostim, in ako se zavežejo moralno, da bodo izvrševali obstoječi zakon o narodnostih od 1. 1868. Slovanske stranke pa se morajo braniti dosedanjih bremen tostranske polovice ua korist Ogerski še posebno v interesu narodov, katere zastopajo iu na to stran jim bodo odkritosrčno p o-m a g a 1 e tudi antisemitske stranko nemške narodnosti.
Razlika med tem, kar «mo zahtevali mi v svojem zadnjem članku, in kar zahteva .Slov. Svet", je jasna: mi smo se ozirali bolj na materijalno škodo, ki n a m jo p r o-v %r o č a dosedanja pogodba z Ogersko, „Slov. Svet* pa postava tudi moralno stran. Mi smo zahtevali, da naj se pravičuiše razdelo ukupna bremena, „Slov. Svet* pa zahteva tudi jamstva, da Madjaii odslej ne bodo tlačili slovanskih narodnosti v oni polovici države.
Vzajemno pa je nam iu „Slov. Svetu* prepričanje, da dosedanja pogodba je skrajno pogubna za avstrijske Slovane, in se svojo narodno vestjo naj obračunajo oni slovenski časnikarji, ki govore o veselem nreobratu ravno sedaj, ko delujejo vse sile /za obnovljenje te pogodbe bres kUtvonii, sprememb, in ki b r u t a 1 n o pehajo od sebe uprav one, če tudi ne s I o v a n-s k e s k u p i n e, ki imajo toliko moralne samozavesti in j e k I e u e v o I j e, da hočejo za pričeti borbo za primerno spremembo pogodbe z Ogersko.
Politiške vesti.
V Tritu, i1 na 18. daoeraUra 1885.
Državni zbor. Včerajšnja seja je bila jako važna z ozirom na vprašanje, o kojom govorimo tudi mi danes na prvem mestu in sicer opetovano. Zbornica je razpravljala namreč o poglavju „Prispevek k skupnim stvarem* in je prišlo seveda do razprave o našem razmerju do Ogerske. Kakor je bilo pričakovati, porabil je vodja an-tisemitov, dr. L u e g e r, to priliko za oster napad ua ogersko vlado in madjarsko nad-vladje. Govoril je toli ostro, daje bilo polno burnih prizorov med njegovim govorom. Ko j« posl. Suess, ki je po možnosti zagovarjal ogersko vlado, dokončal svoj govor, je vs-kliknil dr. L u e g e r : „In s tako vlado, naj bi iui sklepali pogodbe ? ! Pa to so st vari, ki spadajo pred porotnike," (i e s s m a n 11: „Vi ste, ki izdajate Avstrijo 1" Ker pa se je predsednik ostrimi besedami obrnil proti antisemitom in sosebno proti Gessinaiiiiu,
polutemo. Dekle se je streslo, kakor da je j slutilo, da je to usoden trenotek zanjo Potem i pa je st)j ilo naprej.
„Kaj ti s\ V! Rezikal Ti si?-', vsklikuil je veselo iznenađeni slikar ter jo krepko prijel za roko. „Pojdi sem bi./je, da te vidim! Oj, kuko si pa krasna postala!'
„IvanoI Oprosti, da te nadlegujem, veš, jutri je tvoj god, zato pa sem si mislila: moram srečo voščiti svoji mu [iiijntelju izza mladih let*.
„Hvala, hvala, Rezika! Neizrečeno me > veseli, da te zopet vidim". „Mene tudi, Ivane I" „Rezika! Vsedi se, da mi povei, k;iko da ti še kaj gre, kako da se ti godi V"
Rezika je molčala, 011 pa je z dopada-jeiijeui zrl v njeno krasno lice ter jo je, pri- t
zaklical je posl. Steiner: „Gosp. predsednik, vi nas izzivljate !* Gessmann : „To je prav policijsko vedenje!" Lueger proti Mengerju, ki mu je prigovarjal: „Seveda, vi bi si dali našteti še a.*) palic, ko ste jih dobili že 76 " Ker je pripomnil predsednik, da tako vedenje ni dostojno ljudi, izobraženih akademiški, nastal Je silen ropot na strani antisemitov. Steiner je vskliknil: To je vrhunec, to je škandal! Gesamann Prava korporalska vladal Mi hočemo pravice ! In zopet je grajnl predsednik vedenje antisemitov, čemur so zopet sledili burni in viharni prizori. Dr. Lueger je zaključil svoj govor med stralno razburjenostjo vse zbornice. V razpravo je posegel tudi ministerski predsednik grof Badeni rekli: V poslanski zbornici j« zapaziti dvoje načinov, za zagovarjanje gospodarskih koristi : Oni, «i imajo pred očmi le gospodarsko korist, ne vrše le svoje patrijotiSke dolžnosti, ampak so dobrodošli tudi vladi, ker jej »o v moralno podporo pri razpravah. Na skrajnem krilu pa rušijo vez med obama polovicama. četudi imajo najbolje namene za blaginjo Avstrije, vendar škodujejo državnemu interesu, ker škodujejo pri razpravah za obnovljenje pogodite.
Še neke opazke posl Suessa se moramo spomniti. Obžaloval je namreč, da se v naši zbornici premalo govori o velikih vprašanjih vnanje politike. Oho! gospodine, kdo pa je temu kriv V! Mar ne ravno vaša stranka, ki je imela toliko let v rokah sukno in Škarje, a ni nikdar dopustila, da bi bil kdo v naši zbornici črhnil le besedico o vnanji politiki, ker niste hoteli križati računov anijlm prijateljem — M a d j a r o m ! Se svojo opazko torej gosp. posl. Suess nikakor ni obsodil današnjih .kričačev*, ampak le sebe in svojo stranko, ki je zistematično delala na to, da jo toli oslabel naš parlament nasproti onostranski polavici država.
Italija v Afriki. General Baratieri je postal previden: vsa zasebna poročila so podvržena ostri cenzuri se strani vladnih or-gauov v Masavi. „L'Italie* pravi, da pomoč, ki dojde v Afriko, mora takoj poiskati vojsko Menelika, v to pa treba najmanje 25000 mož. A ravno v tem tiči t tžava, kajti v deželi, kjer ni nikakih občil iu primanjkuje vsega, bi trebalo najmanje dva meseca, da pride toliko vojska na svoje mesto. Ako izračunamo Btro-ške za prevožnjo po suhem in po morju, ako računamo, da bi pot tja zahtevala 2 meseca, operacije tam tudi dva meseca, povratek tudi dva meseca, in ako računamo na vsako osebo po 10 lir ua dan, se uverimo, da bi taka ekspedicija stala Italijo najmanje 54 milijonov.
Baratieri sicar ne priznava tega, ali nihče ne dvomi več, da je utrdba Makallš popolnoma obkoljena po sovražnikih.
I/, oflcijozuega vira se ja poročalo te dni, kako navdušeno je vse po Italiji za novo ekspedicijo v Afriko : za maščevanje nad Me-nelikoiu. „Don Cliisciotte* pa pravi, daje to
jemši jo za rameni, rahlo potisnil na turški divan, ki je stal poleg mize. Dekle je zaru-delo do ines ter poveaivši pogled, zrlo je ua svoje pi't.te, ki so se igrali z vogalom batistne jopice.
„Rezika!", rekel je slikai sedši kraj nje ua otomauo iu piijemši jo za belo roko. „Rezika! Ali se še spominjaš na one zlato čase najine prve mladosti, ko sva se, brez vsake skrbi iu tuge, igrala med seboj, ne-znajoča še za trpljenje in bril kosti".
Rezika je molčala, potem pa, podignivši pogled in globoko vzdihiiivši, jo, vpila svoje velike pl.tvu <>.• i t njuga iu rekla potiho: „Oj, kako sva lola -.rečna tačas !-i
„Kaj ne, kako jo bilo vse drugo življenje?"	(Konec prilu)
zgolj vladin manever z namenom overiti svet,
da narod odobruje nove stroške in žrtve. Ako bi dali na splošno glasovanje — tako pravi omenjeni list — ne bi niti jeden sam Italijan glasoval 7. .da" za nadaljevanje politike, pogubne v moralnem in gospodarskim pogledu.
Italijanska vlada je naprosila Angleško, da lii so smeli vojaki, dospevši v Afriko, izkrcati v Zeili. Ta vojska bi prijela šoance od strani, Baratieri pa od spredaj. Ker pa italijanska vlada dosedaj še ni dobila odgovora, niti ne ve, kje bi izkrcavala vojake v Afriki. Oni oddelki, ki so 2e odpluli iz Nea-pelja, dobe ali v Mesini ali v Masa vi nadaljuje povelje, kje se jim je izkrcati. General Baldisseri, o katerem se govori, da postane vrhni poveljnik v Afriki, meni, da bi bilo izkrcati 6000 mož v Masavi, 15000 mož pa v Zeili.
Italijanski viri trdijo, da je Menelik dobil orožja iz Rusije in tudi iz avstrijske tovarne v Steyru.
Ttalijanska vlada je zahtevala v včeraj-eji poslanske zbornice kredit 30 mili-za Afriko. Ne dvomimo, da ne bi zbor-dovolila te svote, drugo vprašanje pa li odobruje tako zapravljanje denarja izstradani narod, in to za politiko, ne da opravičiti ni z moralnega ni z >darskega stališča in ki ni v nikakem erju se silami v deželi. Ali si je možno ti nespnuietnile politike, nego je ta, ki ia milijone v tuje dele sveta, med tem lastni domovini stradajo na tisoče iu 3 podanikov ? {
Različne vesti.
Komidija. ,11 Piccolo" očita dr. La^inji u igral komedijo se svojim govorom v uski zbornici, ker je zahteval, naj bi ilui krogi delali na to, da se pomirijo du-v Poreču iu da bode med poslanci vsaj ob-ye nekoliko prijazneje. Vsak pošten in n človek moral bi le pritrditi tej želji ijevi, ali po „Piccolu" znači ta zahteva do uesramnost. Res je torej, o čemer prepričaui mi že davno, da italijanska da menijo, da za občevanje se sode-slovanske narodnosti jim ne treba »vati zakonov niti najprimitivnejše ulju-i, kakoršna j« v navadi povsod dru-neđ — omikanimi ljudmi. Seveda pravi iccolo*. da 80 le sloveuuki )>oalttnoi ki t ti, miru v deželnem zboru istrske«. Čemu glalajo se svojimi zahtevami? Molčali 3i, tilnik naj bi inirno in pokorno po-i tja, da bi mogli stopiti nanj poznani leži! In taki ljudje, ki ne privoščijo uiugiin ničesar in ki bi hoteli mašiti usta eel6 pravoveljavno izvoljenim zastopnikom naroda — ti ljudje, ki nam dajejo vzglede najodurnejie nestrpnosti — ti ljudje naziv-ljajo saini sebe liberalce, zagovornike svo-bode !! Ti ljudje, kojih nastopanje znači prek in prek golo zanikanje pravic ubozega ljudstva, zajamčenih v državnih zakonih, ti ljudje kriče v svet, da jim sosed ne dopuiča, da bi živeli v miru I Zatiralec kriči v svet, da ga zatirauec — izzi»)je I Kdo ima facia tosta ?! Kdo igra komedijo ? vprašati moramo vse one, ki poznajo razmere. Njegovo eksceleuco, grofa Badenija, bi pa prosili, da vzame enkrat v roko glasila naših srditežev, da se uveri, kdo i z z i v! j e ! Po gori navedenem se uverl lahko, da Italijani smatrajo kot provokacijo že to, ako slovenski ali hrvatski poslanec v zbornici, torej zakonitim potem, izraža pritožbe aii želje ! Po takem ne bi smeli Hrvatje in Slovenci niti odpreti ust, ako nočejo stati pred avetom kot izzivalci. Kdo izzivljo torej ?
,11 Piccolo* se boji vendar, da bi utegnili verjeti Laginjevim Jažem«, kajti - tako pravi — na Dunaju ne poznajo prav nič naših razmer. Skoro da ima prav. Goapdda na Dunaju so se dosedaj veliko premalo brigali za nase razmere in so preveč zanemarjali naše pokrajine. Gospoda na Dunaju res ne poznajo razmer, ali to nepoznanje izborno služi uprav onim, kojih glasilo je ,11 Piccolo-. In Italijani vedo vse to tako dobro kakor vemo mi. Uprav oni se morajo najbolj bati dneva. ki> postane jasno tudi na Dunaju gledć na naše razmere. In vendar tožijo, da na Dunaju ne poznajo razmer. Hinavci! Kdo igra komedijo ?! V isti hip, ko se na Dunaju popolnoma obvestijo, kako brezvestno zlorabljajo izvestni krogi dobrohotnost in kratkovidnost vlade, v isti hip bodo gotovo
konec slavi — komedijašev in v isti hip se
zvernejo v svoj;nič tudi ,11 Piccolo* in njega vredni vrstniki. Tega si mora želeti vsakdo, kdor ni prijatelj — ultralaškira komedijam !
Ponižna prošnja na „radovedneža* potom čislanega uredništva .Edinosti". — Hslani g. urednik ! V Vaiern cenjenem listu v številki od zadnjega torka zvečer povedni nam je neki »radovednež*, da je rek ur/, radiido-vetikih šol v Trstu bil rešen od ministerstva že prve dni meseca septembra t. I. Ako-ravno me veseli, da je omenjeni rekurz sploh že resen, se mi vendar zdi, da je v dotični notici mala pogreška. Vpraiavni rekurz uložen je bil 7. avgusta 1894. 1., misliti bi se moralo toraj, ker se gre za tako važno stvar, kakor je šolska vzgoja otrok, da je bil rekurz rešen prve dni septembra 1894. leta. Prosim toraj čislano uredništvo, da po eventuvelnem zaslišanju .radovedneža' blagovoli stvar pojasniti, ker ae mi zdi nemogoče, da bi mini-•terstvo bilo rabilo 13 mesecev za rešitev omenjenega rekurza. Zahvaljevaje se naprej beležim pokorno	Se reči radovelnei.
Meito c. kr. poštarja pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Tolminu (okr. glav. Tolmin) proti službeni pogodbi in kavciji 500 gld. Dohodki poštarja so naslednji: 1. Letna plača za opravljanje poštno službe 200 gld., 9. Lstna plača za opravljanje brzojavne službe 860 gld., 3. uradui pavšal 120 gld., 4. pri-klada za enega poštn. ekspeditorja 300 gld. Prošnje v teku treh tednov na c. kr. poštno iu brzojavno vodstvo v Trstu.
S« nekaj o ftkedenjskl cerkvi br«x orgel]. Iz Skednja nam poročajo : Škedenjski župnik pričel je svojedobno nabii ati med župljani milodare za nabavo novih orgelj, kajti prejšnje orgije uničil je požar, ki je pred petimi leti malone povsem vpepelil Škedenjsko ccrkev. Zupljani so se odzvali temu pozivu veseljem in tako je župnik nabral v kratkem nad 1000 gld. za nabavo novih orgelj. Videvši župnik, kakd od srca rado žitvujejo verniki svoje doneske v povišanje božje slave, obljubil je svečano, da bodo nove orgije že postavljene do letošnjih božičnih praznikov. A glej! Naenkrat obustavilo se je nadaljnje nabiranje po nalogu magistrata in sedaj se ne ve ničesar ni o denarju ni o orgijah Kak6 je .rešil" mestni sv6t to vprašanje, to smo povedali v poslednjem izdanju dovelj jasno. Škedenjski župnik ne more izpolniti iiuno utijuoe, cerkev ostane že dalje brez orgelj in zbegani ljudje že zahtevajo svoj denar nazaj. In kdo je kriv na vsem tem ? Škedenjski .prijatelj" B a n e 11 i.
Iz Trata nam pišejo dne 18. decembra: Danes sem bil pri podružnici poJte na trgu Giuseppina, kjer sem hotel kupiti poštno znamko B nvč. Ker pa dotični uradniki ne razumejo slovenskega jezika, moral sem oditi praznih rok. Žalostno pač, da c. kr. uradniki ne razumejo deželnega jezika! Prosil bi že slavno višje poštno ravnateljstvo, da na onih mestih, kjer je promet se strankami, namesti tuke uradnike moškega ali ženskega spola, ki bodo vešči ne le italijanskemu, ampak tudi slovenskemu jeziku. Nam nikakor ni ustreženo s tem, ako oblasti le teoretično priznavajo slovenski jezik za deželni jezik, ampak to priznavanje treba izvajati tudi v praksi.
Poiiv. Podpisani vabim vse nadzornike in nadzornice .Delal. podp. društva", da se udeležb nadzorniške seje, katera bode dne 28. t. m. ob 5. uri popoludne v društvenih prostorih. Fran Andrejčič, načelnik.
•Triaiko podporno in bralno druitvo" uljudno vabi vse one svoje člene, ki so zaostali z uduino, da poravnajo svoj dolg do konca tega leta ; s tem ne prihranijo le odboru mnogo truda pri sklopu računov, marveč je to tudi v njih lastno korist.
ODBOR.
Samomor Predsinočnem čul je finančni stražnik Bakša, stojć na pomolu Giuseppina, klice v pomoč, prihajajoče iz morja. Obvestil je o tem pilote, ki so takoj preiskali morsko površje ob pomolu, toda našli niso ničesar. Včeraj pa so našli bliro pomola plavajočega utopljenca. Isti je bil kakih 56 let star; oblečen je bil prilično dobro. V žepih zimske suknje so našli tri velike kamne, iz česar se more sklepati z gotovostjo, da je nesrečnež svojevoljno iskal in našel smrt v morju. Denarja niso našli pri utopljencu. Truplo so odpeljali v mrtvašnico pri sv. .Tustu toda doslej še nihče ni spoznal, kdo je ta utopljenec.
Nozgoda. Predvčerajšnjem popoludne prala
je 37letna perica Ivana Gnaek, stanujoča
pri sv. Ivanu hšt. 356, v potoku pod gozdičem Farneto. Končavša svoje delo, šla je iz globoke struje po strmi stezi na glavno cesto, toda, prišedši na vrh, zdrsnilo se ji je in padla je v strugo. Prisotni ljudje priskočili so ji v pomoč in jo odnesli na dom. Tje je prihitel zdravnik z zdravniške postaje. Ker si je uboga žena zlomila par koatij, ukazal je zdravnik, da jo pi enes/i v bolnišnico.
Sodnijiko. 35letui izvošček Aut. Berue iz Trsta dobil je pred včerajšnjem pred tukajšnjim sodiščem zaradi poskušene tatvine 8 mesecev ječe. Berne je dne 11. t. m. hotel v ulici Geppa ukrasti izvoščku Ivanu Grželju raz njegov voz vrečo kave, vredne 80 gld. Toda Gršelj je tatu dohitel ter mu odvzel ukradeno kavo. — 181etni zidar Viktor Vi-ziutin iz Gorice, pristojen v Št. Lovreč na Furlanskem, prišel je dne 18. nov. t. J. v Trst, da se prijavi pri vojaškem kontrolnem zborovanju. Mož se je v Trstu napil, da ni niti znal kdo je. Zaspal je zvečer inirno v javnem vrtu na trgu Stazione. Tam sta ga našla dva stražarja in, misleča, da je sladko speči človek bogaigavedi kakšen zločinec, ki se je tam skril, pograbila sta ga, izvestno na ne baš nežen način. Vizintin, probujen tako kruto iz sladkega spanja, pričel je udrihati po stražarjema, kar se je dalo. Z velikim naporom sta ga stražarja uklenila in odpeljala v zapor. Pri predvčerajšnji razpravi dobil je Visintin dva tedna strogega zapora, ker je klical v pomoč, ko sta ga stražarja uklenila in odpeljala v zapor. — 18 I. pekovski vajenec Karol M a r k u ž a iz Klanca (okraj Komen), služil je letos v pekarni Ivana Viezzija, ulica Barriera hšt. 85. Markuža je kradel po noči denar iz mizniee, nahajajoče se v prodajalmci. Tekom avgusta, septembra in prvih dnij oktobra meseca nakradel je ua ta način okolo 118 gld. Kakor smo sporočili srnječasno, zasačili so tatu po noči od 17. tia 18. okt., baš ko je kradel denar iu vsled tega izročili so ga policiji. Predvčerajšnjem obsodilo je tukajšnje sodišče Markužo zaradi hudodelstva tatvine na 8 mesecev teške ječe. Obsojencev oče obvezal se je peku Viezziju, da mu hoče ptvrniti škodo.
Policijsko. Včeraj so zasačili 591etnega upokojenega finančnega stražnika Matijo P. iz Kopra, ko je na senenem trgu odstrigel nekemu koniu ret>. Lastnik konja je prijel tega prijatelja žime ter ga izročil stražarjem. Pri komisarijatu v ulici Scussa izgovarjal se je P. najivno, da si je hotel napraviti iz konjskega repa žice za ribarenje. Pridržali eo ga v zaporu. — 381etnega težaka Josipa Ferlugo iz Trsta, stanujočega na Konkonelu hšt. 88, zaprli so, ker je skušal ukrasti pri tvrdki Briil 1 par kilogramov kave, katero pa je vrgel od sebe, ko je videl, da ga zasledujejo. — Včeraj so zaprli razveu omen-njenih še tri druge tatove, ki so ukradli malenkostne predmete, prijavljenih pa je bilo policiji par malih tatvin.
Koledar. Danes (19.): Nemedij, mučenec; Mavra, mučenica. — Jutri (80.) : t Kvatre. Liberat, mučenec. — Mlaj. — Soluce izide ob 7. uri 40 min., zatoni ob 4. uri 13 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 5.6 stop, ob 8 pop. 11 stop. C.
Najnovejše vesti.
Tr»t 18. Cesar je podelil nadzorniku redarjev Karolu Huasaku srebrni križec s krono za zasluge,
Dunaj 18. Poslanska zbornica je vspre-jela zakon o organizaciji državnih zdravstvenih uradnikov iu je nadaljevala razpravo o proračunu.
Sredec 17. Na predlog predsednika je sklenilo sobranje skoro soglasno častiti ruskemu carju povodom jutranjega imendana. K zborovanju makedonskih zavez je došlo do 50 odposlancev, nekoji tudi iz Rumenije.
Kolonj 17. Cesar Viljeim je dovolil brzojavno, da se umrli kardinal MHchers pokoplje v stolni cerkvi kolonjski. (Molchersje živel zadnja leta v Rimu, v dobi takozvanega kulturnega boja na Nemškem pa je moral trpeti veliko preganjanja. Op. ured.)
l't-j^ovlnrUo tiriujavlt*. BuAlmptlU. PA«nic* 7» je>en 7.16 7.18 rtmiicn za »poinUd 1*9« 6.89 —.— do 6.90. Ovm »a
j«»en —•—--Rt za »pomlad «20 S.S2 Koru*
ta oktober —.--inaj-juni 1896 4.48 - 4.»0
Pionir.« nora od 7S kil. t. « 75 -8 85 od 71 kil. f. 8-80 - 6.90. o.'. SO kil. f. ^.85-7'. - od ti. kil. f. 0.95-7 05, od 82 kil. for. 7.o»-T.10.-Ipfmnn 5'fiO -8 >5. proto 5'40—5 75 rž nova «-|08.20 Ponudba slab«, vprašanja omejeno. Prodaj* neznatna. Vreme: oblačno.
Praga. Neraiinirani »ladker f. 11.45 ta ja-nuvar 13 £0., za maj 14.10 Oktober-deceraber. 18.65
Prag*. Contrifntral noti, pojtavljen t Trat in carino vred odpošiljat«v precej f, II 50., Co* en*«! 32.25 32-50 fiotvorni S325 33.50. V glavah
(»odih) 33.--'33.50 jako »talno
Havre. IU»n Santo* good »»Drug* december 91.75 za april 85.25.
Eambovtf. Santo« c<iod avur*K« z* decembar 74.85 ca marc 70.25 maj 68.25 cena mirne. Dunnj»kW bo18 dao«mbr• IMS
vfaraj dane*
Državni dolg v papirju , . . 100.— 99.50 „ „ v »rebru ... 10015 9» 55 Avitrijsk«. renta v zlatu . , . 181-35 131.25 „ „ v kronali ... 9980 «981 Kreditne akcije	864.75 152.50
London 10L»t........12105 HI—
Napoleoni......... 9.60'/, 9*60
tO mark
100 itaij. lir
11.91 44.60
11.85 44.60
Slovansko pevsko dručtvo
y Tritu.
- ' ' -
Podpisano naznanja vsem prijateljem petja, ki bi želeli pristopiti kakor izvršujoči člani, da je začelo z vajami za nove pesmi in da je zdaj čas pristopu, da se ne mora pozneje zavoljo po* jedincev ponavljati vaje. Ob enem se opozarjajo dosedanji izvršujoči člani naj bi zahajali marljivo k petju, ker se bliža čas društvenemu koncertu. Vaje se vrše vsaki torek in petek ob ur' zvečer v prostorih „Del. podpornega društva", kjer ae lahko novi člani priglasć.
Trst, 18. decembra 1895,
Predseduiltvo.

N»jl«pia tovilo
it
a>
€
| godovne in svečane prilike P
X	Oljnati portret 85X75 cm. jjf
^jj Antona Miirtina Slomšeka, £
najfineje po najboljšem izvirniku izve-den, na plnitio napet, v zlatih ko- — j2 vinsko barok, anti-barok ter črnih zlato okrašenih okvirih po 10, 18, I 15 in 18 gld., dobiva se v trgovini
D. Hribarja v Celji.
j« Kaj j* Anton Martin Sl»tnH«k Slovenca*, SL
t® bilo bi prereč go»..riti. Njemu te imamo jP
salivaliti -a druibo »r. Hohora; njemu ee ^jgi »hvaliti za nujbolje in najlepie pedagogiilce ju epi»e in domuviiuko ljubeieu vnetnajoče Sr <(jj petni. On bil j.i najodličnejii buditelj na-a, roda, in najbolj rn< t zagovornik piaric Sle-voneov. Nobona »lovemka hiia naj bi ne qjj bila brez »like tega »lavnega moia, kl ja in J}> ^ dlan« vodni ponos iu dika Slovencor. a
Josip Pimrello
mehanik
izvritijo «sakor£ne poprave šivalnih »Irojcv ia dvo-kolei. Prodaja nove iu rabljene iivulne stroje iu
dvokole^a.
Via Madonna del nare Itev. 4, ubad via Fintanui,
vttrio 2. h .1
Richterjeve sidro-omarice za gradnjo hišic.
»o hI i* j ko proj nedoseženo tor m> nnjpriljnbnii« božično darilo oti okom. ki no Suz tri leta -turi. Tudi co noj t« n>'go v suko drugo darilo, kajti one trpijo mitozo l«t in jih jo moći co'u po daljšem i >hu po-polriti in povckšati Pristno
»ldro-omarlce a kamenčki reprezentujejo jedino igro, ki ju v v:eh dsiilahž la aeprlstraniko pshvalo, in katero v«ak ki jo primi, . | - i/ pinpri^anja dalje priporoma. Kdor so ni neznani! h t»m j srpdstvom, d it no otroli i^ruje pr-j tno zabava kalo-i ijjri skuro (.(=: ni niijH priin°ro, nuj H" mirovi i'itn bitrejo od podp anite liriue noro bo^nto ilustrovani cenik in naj Si ta v nje m nati-njena _ mnenja, ki »o Izredno lukava. Pri kupov »nji blug.noli nai si Li"j izre'-iio /.uh'evati: ,ltielit'irjovo aidro-om krioo s kunt-n^ki i a !'l i irriulnjo liiSio- (iiiohter'H Aiikoraleinhaulcaniuu) in iiiij ne "d-Hffl to^no odkloni Vrtaka omaric« brc/ tovarniško *namke nidra; (ti kdor lo no »tori, dobi lahko posnetek, ki jemanj vr don Zat > j>* vr..'ti lo »lovofo ]iravo oiuurieo, ki ko dobe za cono Vf>. 70, R0 kr. do n nld. iu viftj iu so v zalogi r vnoli iiajilnojSili iyj5 trgovinah x igračami. NOVO! Richterjeve Hlrpljivont.ne tj igrn : Jajce Kolumbovo, strelovod, toftitelj v jezi, proganja-leo muli uli trm. Cona itfi'i 35 kr. Pristno »amo h sidrom i
F. Ad. RICHTEK & Citk., 1. avstro-ogerska c. in k. priv. tovarna sidro-omaric s kamenčki zagr ije':1
[U-j	Dunnj, I NilicluugengaH«e 4. Tovarna: XIII. I (Elitjting.) ltiulolfstad (1'hiir.) Oltu
i	Itotorilam, London E. C., New-York, 17 \Varren-8t
A |
1 m
(ii
hi}
Laatnik politične društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgeverui urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Deleue v Trstu.