Ubogi Slovenci na Koroškem. Eakor 7 kakem mestnem hramu po 7eč rodbin, jednako piebi^a po našem cesarstvu 7e8 narodov: Nemci, Magjari, Italijani, Judi, Romuni in Slo^ani. Mir in zastopnost med jimi je potrebna. Druga8e je cesarst^o 7 nevarnosti razpasti. Ali mir, zastopnoat, sloga je mogoča le na podlagi 7seskozne pra^ičnosli. Nobeden narod ne sme drugemu delati sile in kmice. Vera, na^ade, narodni jezik moiajo 78akemu ostati nedotaklji^i. Edor se iz takih reči norca dela, ali jih zatiruje, ta žali ves narod in mn streže 7zeti narodno i\\ljenje. Posebno 7elja to gledč narodovega je.zika. Zgubljeno 7ero zamore ljudstvo z bnžjo pouiočjo zopet dobiti, stare na^ade z boljšimi zameniti, 7zemi mu narodni jezik, pa si ga uničil. |Zato pa tudi nič tako ne zaboli in ne razljuti celib narodo7, kakor 8e jim kdo od Boga, stvarnika 81o7eške nature, po.deljeni narodni jezik pa8i, zasramuje ali — zatiruje. Tukaj napne žaljeuo ljudst70 78e sile, da odbije napad in zabrani narodno smrt. Velika ceaarst^a, lepa kraljeatva, mogočne drža^e so uže propale, ker ao razlicni narodi 7 njib bili žaljeni, teptaui in 7 nevarnosti narodnega uuicenja. Večjih so7ražniko7 našeinu cesarstvu bo torej težko najti od onih zaslepljence7, ki bocejo pri nas 7ae pomagjaiiti ali ponemčiti. Naši magjaroni in nem8urji so nevarnejši od Piajzo7 in Turkov. Vsem zunanjim sovražnikom se zamoremo obfaniti, če smo dotna složni. Ali kaj bnčemo opraviti, 8e smo doma, kakor pes in mačka, med seboj nesložni, razjarjeni in razdraženi! Sudeželjanom narodne pra^ice kr8iti je tako grdo djanje, da se ga 7aak poatenjak sramuje. Še cel6 naši magjarski in nemški liberalci si ne dajo tega radi očitati ter žaljene narode tolažijo s glaso^itim členom 19.josno^ih dižavljanskib pra7ic od 21. dec. 1867. Člen se glasi: n7aa n arodna plemena so 7 drža^i jednakopravna (imajo jednake pravice), -7aak narod ima pra^ico s^ojo narodnost in 87oj jezik 8u7ati in gojiti. Jednakopra^nost 7aeb deželskih jeziko^v šoli, uradn in ja^nem ži^ljenju prizna^a se od drža^e. V deželah, kder stanuje 7e8 narodnib plemen, naj bodo šole tako natano7ljene, da se vsakemuteh plemen dajo potrebni pomoSki za izomikanje 7 S7ojem jeziku (tnaterinščini) in da se ne s me nih8e siliti nan8iti se kteregadrugegadeželnegajezika." Tako 7eli posta^a. Ali kaj pomaga ona nam Slovanom in Rumunom, 6e pa se ra^no neraški in magjarski liberalci, ki aedaj gospodujejo, za njo7 djanjskem življenju malo ali ni8 ne brigajo ter ponem8ujejo in pomagjarujejo na vse kviplje! Posebno Magjari kažejo tukaj, da so res suro7e turške ki-7i. Eajti ra^no sedaj sklepajo posta^o, po katerej bodo 7se otroke na Ogeiskem posilili z učenjem brapa7ega magjarskega jezika. Magjaroni podobni so pri naa tiati Nemci, ki se dajo od liberalne uataeo^erne stranke voditi, ter mislijo, da bodo s 8asom^ 7se ponemSili in tako 10 inilijono7 Slo7ano7 (Cehe, Poljake, Rusine, Hr^ate in Slovence) naroduo uničili in nemštvu vcepili, najbolj s pomočjo no^e aole. Uže bivši minister Beust je djal: da bo Slovane nk steni pritisnil". Slo^ani trpimo krhanje svojih narodnib pra^ic po^sod več ali menje, Slovenci menda bolj kakor drugi, in med nami najbolj Slovenci na Koroškem. Tukaj štejemo 6 dekanij popolnem slo7enskih, 5 pa takib, ki so 7saj do pol slo^enake. Skupaj je Slo7ence7 na Koroakem 122.500. Eako se tem godi glede §. 19. naj pojaanijo sledeSe opazke. Drugod imamo Slo^euci uekaj poslance7, političnih druate^ in časnikov, s kterimi ae branimo. Eorošci nimajo nič! Ko bi ne bilo 7 Celo^cii družbe 87. Mohorja in SI07. Prijatelja, po deželi 2379 druat7eniko7 87. Mohorja, nekaj naročniko7 slovenakih novin zraven peščice narodnjakov, zlasti duhovenskega stanu, re6i bi morali, da jih je ponemčevalna povodenj uže poplavila vse in zalila. Tem trdneje deluje ponemčevanje, katero tamošnji u6itelji zavedno na vse kriplje pospeaujejo. Eoroški u6itelje so lani imeli shod 7 Celovcu. Sklenili so take sklepe, ki naravnost merijo na popolno ponem6enje Slovence7. Vaaka beseda je debelazauanica §. 19. Nekatere točke kažejo nahudo zaničevanje slovenakega jezika med tem ko druge drzno segajo v pravice staršev, ki se tem vendar morajo privoščiti, dokler ti aami, a ne učitelji, otrokom za jesti in obleč skrbijo. Nemčurski učitelji so sklenili 1. učitelj govori le nenoški, in le 8 takimi otroci po slovenski, ki res nemški cel6 ni6 ne znajo, vendar le tako dolgo, dokler si ne bodo ti par nemakib besedic zapomnili, potem se ve le nemški, 2. slovenski pa učitelj ne smp irovoriti pravilno, ampak na^aduo ,,koioško h '. [Menda n. pr. nher lerer, Francel mea' an in hrbten. Du, der bunt niks poberfen tias štajn, er pajsen in dir hlačen porajsen. i>u niks tajč pohrusten ih dih ferklogen paj di ger leier, ta dih poštrafen ?]. 3. otrokom se ukaže med seboj go^oriti le nemaki 4. staraem ae naroci doma go7oriti zopet sauio nemški. Pameten trezen 61o7ek bi mislil, da se mu sanja. Ali ne sanja se nam ne! Nemčurstva naduti učitelji na Eoroškem so res sklenili v Celovcu dne 22. avg. 1878. tako poatopati zoper tamoanje Slovence. Mialimo, da bo to koroškim Slovencem vendar prekosmato! Nadejamo ae, da se bodo po zgledu Goričanov in Primorce7 vzdramili, osnovali politično društvo ter vsaj protestiraliali ugo^arjali na poatavui načinzoper takogoropadno nasajanje učiteljev v narodne pravice svoje vkljub členu 19., ki razlo6no veli, da se nibče ne sme siliti v naučenje drugega deželnega jezika. Skrajni čas je, da se ti gospodje zavrnejo k svojej abcdi in jim razloži, kolik razloček je komu priliko dati, da se nemaki nauči, ali pa ga naravnost v to siliti poleg zaničljivega zasramovanja njegovega maternega jezika !