ŠTEV. 12 LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO Sreča te išče, um ti je dan, našel jo bodeš, ah’ nisi zaspan PoStnina plačana v gotovini PETEK, 1. AVGUSTA 1952 10 dinarjev WW-1 PESEM ZUNANJIH MINISTROV ŠTIRIH VELESIL 'Mi smo štirje, V kabinetih hi papirje pri kofetih pod pišu jemo. uradu jemo. Barantamo, Večne seje prazno slamo mi brez meje vztrajno mlatimo. nategujemo. Rezultate vsi poznate: mi — trgujemo! NA DRUŽABNEM VEČERU NKVD »Poznate Puškina?« »Ne spomnim se. Kaj jc že napravil?« BABICA PRIPOVEDUJE ... ... in potem so Jugoslovani namahali Kuse in pravljica o nepremagljivosti sovjetskih nogometašev je končana... Zlata svobodica Kot javljajo inozemski časopisi, je bil spuščen na svobodo morilec Trockega. »Hm! Ko .prideš iz ječe, te naenkrat mine občutek sigurnosti. Tam vsaj veš, da si na varnem!« R e s k : Sovjetski pesnik sovjetskim Prš jceteljleBn (Prosto po Puškinu) Ne, nisem ne, laskač, če pojem o Stalinu in ga slavim. Jaz pojem, da je kaj v želodcu n kar misli CK, to le govorim. Bojim se ga: čvrsto in z bičem upravlja roka nas njegova; z zapori, lakoto, vojsko oživil Rusijo je znova. Čeprav starost v njem kipi, vendar so radosti mu tuje; ljudem, ki javno jih kaznuje, na tihem dvojno smrt želi. V pregnanstvu živel bi več let, po dragih bi samoten tožil. če ne bi on evoj prst izprožil, — da zdaj sem tiho kot skelet. Omrežil je vse misli moje, določil pesniški navdih, pa naj mu hvale ne zapoje hudo prestrašeni moj stih? Laskač? Jaz? Ne — laskač rcvari, v nesrečo Stalina bi gnal, in kar pravic imajo »carji«, le grob bi mu še izkopal. Dejal bi: ljudstvo Stalina preziraj, njegov robati glas zatri! In birokratov ne podpiraj, ki pijejo nam našo kri. Gorje, kjer birokrati vdani okrog CeKaja se gneto, a pesnik od NKVD izbrani, on piše — z njihovo glavo! Hej, kolega! Ali ne misliš, da bi bilo zate dobro, če bi poslal nekaj prtljage naP*6 KAJ BI BILO, CE BI ONA MORA^ POVEDATI RESNICO... (■ (■ — Tvoja usta, dekle, so kurcor roža... (— ker jih mažem z »Zlatorogovim« ružefti ■ — Tvoji lasje, dekle, so kakor svila... ker jih umivam z »Zlatorogovim shaMr nom...) Tvoja koža, dekle, je kakor baržun... .. ker jo negujem z »Zlatorogovim« toaleti milom...) No, k sreči ni potrebno vedno vsega povedati' zato pa kupujte Zlatorogove kozmetični preparate! TVOJA ZEMLJA — MOJE ZlTO Ko je letos spomladi grozila posevkom v , gariji zmrzal, je telefoniral Stalin Červenko'^ »Tovariš Cervcnkov, kako kaj kaže naše ** na tvoji zemlji?« tekaj dragocenosti iz Kremlja IvuC>D V SOVO&TfcVil E MALO BODEČE sJAŠI DBČUT m kor DOMA' IVU OD V SOVOE-TfcV^l C?UMPlJ?CSoGOR. CARO mcU.OBBM Ml SAMO HRlS&T PA fcofi VIDEL, liAO ZNAJ ZKC& fW| PocTutil.1 •SE MALO BODEČB NAŠI DBcICI lil ££ >kor DOMA' TAk ttaul, sergej 'sep6ejEi/ic., LAUVCO VOl-PlU TBAtTOR / V INOZEMSTVA! / -a;: • ' '' WmM$& Vlil v** e>oMo »Marženka, koraki na hodniku!« S®t*ščffiv?.i ki vedno vse kritizira, ampak je celo res, afco res kot ono, da so podrli tista lepa drevesa ,“ novi promenadi zaradi novih pločnikov in da menda podrli tudi še kar nekaj hiš ob ye3, kajti pravijo, da red mora biti, pa če se **! Podre . Zato pa tisto novo palačo na Glavnem trgu ‘®ko naglo gradijo, da se menda še prej ne °tfo utegnili pobotati med seboj, ali naj bo ^mnadstropna spredaj ali zadaj. Stric Lojze * strašno jezi na to hišo in pravi, da bo sedaj r*0ral, če bo hotel imeti kaj od Pohorja, iti na Glavni most, kar pa je zanj prevelik strapac«, saj mora mimo bifeja Velike ka-^ne, kjer točijo pristno domače mariborsko . Jci je nekje mnogo boljše lcot pa tisto u^oženo« laško. . . er pa je sedaj vse v znamenju olimpiaae 'listov, pravi očka. Teta Ivanka je vzdih-da če se bo še enkrat rodila, bo prav go- postala kakšen nogometaš ali pa kak po- doben kulturni delavec, ker edino nogometaši Zato pa zavij v najbližji hotel — ki je obenem naj prikladne j ši, najcenejli in naj-Prilj ubij enoj ši: Nikdar, ko v Maribor prispem, ne vprašam, kje naj spim in jem, ker vem, da vsem edinole *Turist hotel« popust daje. Po desetih dneh bivanja soba 106.—, namesto 136.—, ali 96.—, namesto 116.—. ^ restavraciji »Turist« pa hrana s 16 odstotki popusta! Novourejeni ttniST-Hom. MuniBon Sodna utica — naj bliže kolodvora in direktorji še danes lahko potujejo po svetu za tuj denar. Stric Lojze ji je pa rekel, da če bi na olimpiadi imeli tudi tekme v jezikanju, bi ona gotovo bila v državni reprezentanci in vsak drug dan v časopisu naslikana z zlato kolajno, kot naši veslači ali nogometaši. Za nov šport pa so vneti vsi prebivalci Gradišča, ki so mu včasih pravili Hutterjev blok. Očka pravi, da so tam skoro vsi stanovalci zaprosili za delo v nočni izmeni, da bi tako lahko vsaj podnevi spali, ker Mariborskega tedna na veseličnem prostoru noče in noče biti konec. Stric Lojze pa je predlagal, da na} gredo ta čas tisti, ki jim ta kraval kvari živce, raje na dopust, delat pa naj pošljejo umetne delavce, umetne uradnike, umetne kuharice in umetne direktorje — saj imamo že »umetnega kovača« tam v Vetrinjski ulici, kjer sedaj prodajajo originalne makedonske srebrne izdelke »made in Maribor«. Te pozdravlja tvoj Jurček Frnikula pionir v I. d. razredu gimnazije. NEHVALEŽNOST PA TAKA Nekdo je z zadnjimi močmi prelezel plot, da Je ušel razjarjenemu biku. Ko je bil na drugi strani na varnem, mu je jezen zabrusil: »Nehvaležneš! Vse življenje sem bil vegetarijanec.« OTROŠKA RADOVEDNOST »Očka, ali te smem nekaj vprašati?« »Seveda. Kaj bi pa rad vedel, sinko?« »Očka, ali se ti takrat, kadar noga zaspi, za-pro tudi kurje oči?« — Bodite tako prijazni, tovariš vratar, in me zbudite ob pol štirih zjutraj' — Nc bo treba, saj zaradi kravala pred Dan-cingom preko ceste do pol štirih itak nc boste zaspali... ..... ................. ............ VI SPRAŠUJETE — PRAVNI REFERENT ODGOVARJA Vilolovec, Maribor. Sprašujete, kako najhitreje in najceneje pridete do lepe vile. Uporabite priznano »Bomba« metodo s kozo: Najdite starčka, ki ima vilo in kozo, ki mu je vse na svetu. Potem ga ločile od koze, ker tega najbrž ne bo prenesel. Ko zaradi tega zboli, mu dan za dnem sugerirajte, da bo kmalu umri, v ta namen molite devetdnevnico in se postite. Sedaj morate le še s primernim juridičnim znanjem prinesti vse zakone okoli in si dajte zato pri strokovnjaku napisati testament, pa je vila vaša. Metoda se je v primeru Bernekarjeve ulice v Mariboru dobro obnesla, zato jo vsem toplo priporočamo! OPTIMIST V MARIBORSKEM HOTELU ISSarena hrers!nost »Ne, ni tako hudo! Sestavne dele za vse znamke dobim pri Slovenija-avto, ki ima stalno zalogo sestavnih delov. In to kar za dinarje!« iPrvi spomenik v Mariboru Maribor siovi kot mesto brez spomenikov. Zato so še pred leti ustanovili odbor za postavitev spomenika. Da bi pa Mariborčani ne pozabili, da imajo tak odbor, predlaga »Toti lista, da bi postavili tale spomenik najprej odboru samemu. — Jesaskristasandhajligckrajc, libe frau Mur-iec, zaj pa bo. kaj bo. — Oba herns auf, frau Kliček, kaj te je pa že los. krucinal! Sans jo gane konfuzi... — Bos verns net konfuzi, majnadraj, če bo pa zaj-zaj konec sveta, Jesasmarjandjožef! Bos mohma, frau Muršec, bos mohma?! — Oba redns šo, hergotsakra! Bos is los? Pa ofnajte že enkrat lape, saj iw bole gane durh-undurh nariš narediš mit inere švefel od konec sveta! — Na azo, i zog jo, losns ma v miru vse nah-ercelat, kaj je los! Azo, te frau Pezerl — kens e — fon dera da man a tekstulinšaner is . . — Oba jo, redns ma net zo tamiš! Od Pezerl-čke mož ibahaupt sploh ni inšaner, čisto en gmajn tekstiilmehaniker je. al kak se že totemi reče — Azo, losns ma ausredn. krucifiks — izioe vuršt, kaj je — hauptzohn, da ma azo od frau Pezerl da man takšne bi^ve, bo ols drin čisto genau nadrukano piše, da bo zaj-zaj konec sveta. Naha virt kuman, vi hoasta šo — da Je-jehas ... oda Jehobas. oda ... — Aha, od totiga hobi a šon bos kert! Tes san, visns, tisti jehoviterji, di boš šo form krig, gor pri tistem gerntnermajstri na Koroščevi cesti, Dšamoni — oda bi er šo khajns hot, v slamo ajngviklt v gurkenbazen skakali, majna-rol, to je bil a morchec_____ — Bos, bos, redns ma jo net ro gotlesterii taher! Morchec bo naha, ko bo tisti njihov her-got Jehova prišel, pa di gance velt cakupakum dolzažgal . Skrivalnica — Kje se v Mariboru najbolje je? Kje je v Mariboru najboljše vino? Kje je v Mariboru najboljša postrežba? Kje so najsolidnejše cene? — Eh, ne boš me, očka! To ve že vsak vrabec na strehi. V »Ho‘elu Orel* kajpak! — Kristasjezas — bos zi net zogn! Dolzažgal — pa koj di gance velt cakumpakum! To je ja hujši ko atombombn, tu hajligahiml! O iesas-marjandjožef — iz tes voar ...? — Majnerdraj — hobs zolba ajgenhendik glezn v tistih nemških bukvah. Saj je bojda neki tisti Jehobas, oda vira šo hoast, htel že fircena-joar konec naret, pa naha spet, bo da Hitla kuman is! Ampak zajs zaj pa je šlus, hota ksokt ^da her Pezerl Zaj je na svet prišla tota satanova rengirunga . .. — Jesasjesas, hobi ina net ima ksokt, da je tota rengirunga rajn od vraga! Na zegns. icc hornas — Na azo. nah pa te bo najnonajncig gance najnonajncig percent od vseh ludi h in, hota ksokt. g!ih samo ta rihtik jehoviterji bojo nazaj ostali, hota ksokt. Te nah šele bo ratala jeho- viterska rengirunga, no takrat bo tudi rihtik paradiš na zemlji, hota ksokt.. — Jo, oba zakaj bi pa te glih samo alajmk jehoviterji nazaj ostali, hargotjezus! Kaj pa te bomo mi, ta drugi? San tes pezere lajt, le je-hovita, oda bos? — Natirli sans pezere lajt, hot jo e da ber Pezerl ksokt, te san ausigveltes folk, hota ksokt... — Zo vi di oltn Judn, oda zo, kak je blo cu hitlacajtn? — Zelpstferštendli — saj majo fon Hitla zaj n »MajnkSmf«, pa »Dajčland in kamf« pa kaj jaz vem še vse za en »kamf« za jehovi tarsko s vel o pismo, mende. Hobs jo zolba ksegn. pri tistem njihovem škofi! — Bos. kaj te škofa tudi majo!? O du majne gite! — Kaj pa te, še negi več škofov, al kak se jim že reče, majo, visns! Pri njih je menda že vsaki drugi škof, al pa oberškof, al pa unter-škof... Und ole mitanand furtafurt molijo, da bi že kmalu prišel konec sveta — A zo bos!? In zaj bo konec sveta? Bos mohma. frau Kličfck, bos mohma? — Jo. da her Pozori hot ksokt. ajnšrajbat se je treba noter mer1 Jchoviterje. naha delat pokoro, pa molit, da bo kmalu konec sveta, naha verns aufignumen v izvoljeno ljudstvo unta di pezern lait, hota ksokt da her Pezerl — Jesas, frau Kliček, tez izioe ols niks! To bi že vse naredla, simo tes ajnihuprf in Dšamoni zaj gurknbajer, ter past ma net. . — Kamen mi je padel s 6rca, ko sem zvedel, da je prodajalna trgovskega podjetja Brazda »Pri kmetici« na Koroški cesti 7 tako lepo na novo urejena. Kosilo sedaj ni nikoli več prižgano, ker žena istočasno z nakupom na trgu oskrbi tudi nakup špecerije in vsega, kar potrebuje za dom ... Da čudeže že tehnika ustvarja, zrkovski župnik nam lahko pove, ki z bogom se po radiu zgovarja, da točen '»'> za nrocesijo pripravi vse Ko so v procesij« za dež moLili gospod, so plaho škilili v nebo, in glej hudirja: kmalu opazili oblakov črnih gosto kopo so Mariborski obraz In ko na zemljo iz sukano lili oblaki črni so zalogo vm>, gospod pohotno so rok« sklenili; Za radio — zahvaljeno neboI v 1 Sd ,VJest scer *-a narrajš gledam use gore ud p!0gor, sna pa useen iz duša in telesarn pr FfSfosfon ferajn, ke se lohka bi pucen ,ozm .Tlakam. Ta k h nas je u naš metropol pu ta Jwm eneh petnajsttaužent. Ampak na Dan j'ai® nas pa ni blo u parad nker za videt. Edn k t d našh članou, ke ma u ferajnu funkcija, Vm abštinenca pujasnu na ta način, de je pu-„3 de u našm statutu taka parada ni nker J^dvidena Mene je blo pol precej sram, pa v&. •kn reku. nej susedam puve, de mene ni Pr tistem ferajnu. e'' Za Bežigradam sluji na glaun cest en la t s,°sk za cajtenge. ke se ga še pred vojnu pu-k?1*- Ta kiosk je pa nekam sabotersk razpo-k eP napram nadašnem tisku, pa raj najlonce .“Praula, kt pa de b cajtenge prodajou. M nda Si, da b ga pu heukoptrsk prefurmal, če Se za cajtenge odloču? Beu kufe u .Emon« stane dva kuvača, pr ‘°n f>a 14 dinarjou. če bot.e šefa prašal, za »"Sa je tku drag' vam bu prec pujasnu, de se k ta način krije stare deficite Sam če se na bo ta furm frišnga nabrau? jj' Pr »Vitaminu« u Lublan sa se udlučil, de jTSia u društvu rejcov ta malh živalc, ke sa Dl tku navadi na pudgance, ke na marejo na ukance. Prauja, de Vitaminu snaga aist nč draga in de ie pr takm Vitaminu usa Zastopstvo BVH Kljun: LoLa! na I rika Muza moja vam opeva vse dogodke tega dneva. Muza moja je lokalna, včasih skorajda banalna. Zgodbice vse registrira, med primeri ne izbira. Če kdo dela samomor, spada — jasno — v moj resor. Če živi kdo na koruzi, ta objekt je moji Muzi. Če ima kdo dolge prste, pride hitro v moje vrste, vsi prepiri, karamboli, moje Muze so simboli. Vse razprave in obsodbe, amaterske nočne godbe, kvartopirci, špekidanti, saboterji, zabušanti, vsi prekrški higiene, ljubosumja nežne scene, vsa početja nemorale, deklice, ki so propale, tihotapci in pijanci, to so moji stari znanci. Mojih stihov so junaki, vsi pokvarjenci, bedaki, patološki tipi zlobni, birokratiči puščobni, svojeglavi referenti — mojih verzov abonenti. Le naj se mi kdo še muza: pisana je moja Muza, živa je in stvarna tudi, nanjo ne bodite hudi! Bičajmo le vse napake, ko nekoč bo iz kloake vsa umazanija stekla, pa bo moja Muza rekla: »Zdaj dovolj je grdobije, svetlo sonce naj zasije!« — Sluvenjavin tož Lblanavin! Pa kar za.dva meljončka! Sluvenjavin prau, de ma škoda, ker se guvuri, de je Lblanavin za ena figa, de se pa misl, je tu Sluvenjavin. Men se pa tku zdi, de je še ud Noeta sm, le ta narbolš Trtavin. — U elitn slaščičarn »Slon« maja usak dan na zalog tri vrste tort, pa ene vrsta kremšmt. Pr bi neelitnh slaščičarnah maja pa hudič ve za kuga! več sort melšpajza. Menda zatu, ke maja tud boiša kvaliteta — Lublanslte pekarne sa se na MLO prtožile izpod peresa enga biušga emelojuca, de nisa za predlagana decentralizacija, ke sa ja hoti pr MLO zatu uvest, de b zrasla kvaliteta in de b takšna manjša pudjetja pol konkurirala iz večja izbira in iz kakovostja Tist peru je napisu, de b tku nastala — kapitalistična konkurenca in de je boljš, de tku ustane kt je. In tku bo Lblana spet že neki časa hrustala tipizirane žemle, kiflce in solcštanglne. — Lublanske paradajze pošiljajo iz Lublane podjetja u Beograd, Tuzla in na vem še kam. Mende jih je ceu jug že pouhn. Tom dol se tem tipičn lublanskm sadežu zlo čudja, ke ga nsa še nilcol vidi. Zdej sam še tu manka, de začneja iz Tuzle u Lublan lifrat trnousk zele. Za dons bo zadost. Men je tku vroče, de se m res že mudi na en špricer. Jutr grem pa za neki dni na dopust, ke sa pakojnina zvišal. Moj naslou bo du petnajstga augusta: Rožnik, preči za tadam, vila »Koc pod hruška« NEKDAJ IN DANES OBLEKE NA OBROKE d a za kakšna vita mine. Scer pa tku zgleda, k bo kmal use skp segnil, razn tisth flaš, t,, Sa jh začel zdej zbirat še predn sa dubl za ji k&kšn duvulejne. Če ma kdu kakšna takšna k.3’ ke b blo not kej cijankalija za pudgane, » ga kr ke prnese, bo za flaša nekcj dubu. 31 boja firma mende prekrstil in se boja ^Ooval »Pr ta debel pudgan «. hT" Pr Narodn bank so zlo dolg ugibal, al bo d ®na ene akumulacije 75 al pa 110 procentou, ju Sa tud takšna pr usm ugibajnu jemal. Zdej h. ba te stopna sam 50 procentou,. pr bank se na sliš. de b dal tistm kej nazaj, ke sa >([eyeč plačal. Tu bo treba gvišnu pisat u fond Ona On ZOBARJEVO MAŠČEVANJE Ona l«got«. »Kakšen poklic imate?« »Karikaturist.« »Dobro; zob vam bom torej tako pulil, kakor to rišejo v humorističnih listih.« Tole pismo prvič pišem, Buba Frančka, v Toti list, kar bilo je zdaj med nama, baj gre v javnost, da bom čist. na skrivnem ne pisari, Buba Franca, od sedaj, kar nam včasih jezo skuha, *Qvišno« spada na ta kraj. J* si zadnjič mi pisala, ?a je lepše zdaj pri vas, ?° ste uro naravnali, ki vam kaže boljši čas. potemtakem v zadrugi krnet sproščeno bo živel, °°B bo priden, bolj bo delal, beČ od tega bo imel. To ste pametno sklenili — *° že moram. Ti priznat", bo kdo zdaj .škodo delal, ktnalu si bo zlomil vrat. Franček piše Frančki Kakor tisti dr. Tomšič, ki pretkan je advokat — tak račun je mož izstavil, da sem skoraj šel kozlat. Roman Dužič ni neumen, da bi se takole dal: »Vsaka stvar "ma svoje meje!« Tole bi še jaz dejal. Kaj je mislil pa odvetnik, ni mogoče tu trdit’, eno pa je vendar jasno, da prišel je ob kredit. So težave res pri kmetih — to je že poznana stvar, tu in tam jih vedno meša kak prefinjeni slepar. — Poglej, tole obleko je kupila ntoja žena na obroke. — Res? Kateri obrok pa nosi sedaj? NEVERJETEN SLUČAJ V GOSTINSTVU 'Vsaka podobnost s katerim koli lokalom pri nas v Sloveniji je izključena) — Tovariš upravnik, s tem gostom nekaj ni V redu! — Zakaj? — Naročil je kozarec vina in ko sem mu ga prinesel, je zahteval še vode, da ga razredči... UŽITEK Zupanu nekega mesteca je v stari Jugoslaviji umrla žena. Zupan je hotel ženo pokopati na občinske stroške. Temu pa se je uprl eden od občinskih mož in dejal: — Oprostite, gospod župan, to ne gre. Vas bi z veseljem pokopali na občinske stroške, toda ženo... V Št. Janžu pri Velenju celo butalci so doma, ki so na vso moč stražili, da jim cerkev ne bi ušla. Mošt so pili pred oltarjem in razgrajali vsevprek pa so jih možje postave, hitro djali v pravo klet. Kaj je škof iz Maribora tam pri birmi govoril, pa iz Vestnika je znano, da je spet svoj žolč izlil. So pač birme zdaj pripravne, kjer lahko vse govoriš, ker na kakem drugem mestu vsak bi rekel• »Ti me prš « Jaz že pravim, ljuba Frančka, nama nič ne bo ušlo — piši hitro in veliko, težko čakam že na to. ZDRAVNIŠKI NASVET — Preveč se razburjate, dragi moj! Nimate teka; karkoli pojeste, vam ne odgovarja' Tu ne pomaga nič drugega, kakor da kupujete vedno le v poslovalnicah trgovskega podjetja »Gruda« V Mariboru. Tam boste dobili naj finejše delikatese, prav gotovo se vam bo povrnil tek. Kvaliteta je odlična in pri prvovrstni postrežbi ne boste imeli razloga za razburjanje... Torej — »Gruda« — Maribor! / Stran 8 TOTI LIST. Petek, 1. avgusta IZ SOFIJE Dve stenici na izprehodu: »Če bo šlo takole dalje, se kmalu ne več dalo živeti!« »Kaj, če bi se preselile h kakšnemu tuje®11 strokovnjaku?« »Mani ti to! Ta bi še tebi izpil kri!« PO OLIMPIADI V ZSSR »Sinko, »No, gospod sodnik, tedaj porečem vdo^1' Gospa, tu imate svojo svinjo!« Komičen zagovor »Obtoženec,« pravi sodnik v mestu Leedsu na Angleškem tatu, »vdova Dicksonova vas toži, da ste ji ukradli svinjo.« »Res je,« odgovori ravnodušno tat, »tega ne tajim.« »Kaj ste napravili z njo?« »Zaklal sem jo.« »In potem?« / Dopisujte v TOTI UST! Sola x zaprekami IDEJNOST NAD VSE Princ Pacelli, nečak Pija XII.: »Ej, da je Judež takrat vlažil tistih 12 srebrnikov v delnice naše letalske družbe, bi ga stric danes gotovo proglasil za idejnega vodjo svete cerkve!« KOMENTAR »Ali že veš, da so v Italiji posneli film o Piju X.?« »Hudiča!- Katera pa igra njegovo ženo?« ODMEV FARUKOVE ABDIKACIJE... V Moskvi: »Ali nima tovariše Stalin tudi sina?« V Londonu: »Škoda, da mali Ahmed Fuad še ne zna podpisovati pogodb!« V New Yorku: »Kam neki je Faruk naložil — zlato?« V Egiptu: »Ideja z malim Fuadom pa je res vredna kakšnega Ali Vic Maher paše!« Peter II. Emigrantski: »Ali ne bi bilo dobro poslati ponudbo za vzgojitelja malega Fuada?« Bilo je to nekje v Dravski dolini... Sola je postala tam tesna in niti otroci niti učitelji nimajo več prostora. Nič ne pomaga treba bo prizidati šolsko poslopje in poslopje za učiteljska stanovanja. Računali so, gledali, premišljevali. Ne gre drugače, kot da postavijo del teh poslopij n, sosednje zemljišče. Soseda pa sta dva — ed od njih je žui ■.... ............... nišče. Zato so šli k dekanu. — Seveda, kaj- k* pak, zidati je tre- \ jj Ifžjj I . 1 l— ba, zelo pravilno. ^ zelo pravilno, je —dejal gospod deli/"./d j kan. Le naj se /* /f/ I otroci učijo! In /.&. " j / * učitelji morajo se- veda tudi nekje v stanovati, kajpak! J Samo z župnij- l skim zemljiščem ne jj0 Tudi z zamenjavo ne! ... PREHAJAJO V PROTINAPAD... Možje so za- SO 2E PRED GOLOM... GOOOL! 1:1! vzdihnili: — Kaj naj storimo? Drugi sosed je mnogo zemlje izgubil že zaradi nove hi-drocentrale, med vojno je bil izseljen, pa še to in ono ... hm... Prav zato bi bilo bolje, če bi župnijska zemlja ... proti zamenjavi seve... Župnija bi dobila zemljo drugje ... — No, prosim, NAŠI STRELJAJO ENAJSTMETROVKO je popustil gospod — NEUBRANLJIVO — GOL! 2 :1 ZA dekan, jaz lahko JUGOSLAVIJO! pišem na škofijski a . .■ ordinariat. Toda {V/ h/J zagotovo vem, da | t______17 bodo odbili... za- ‘ 1 ■ gotovo ... Sicer pa I / gjyv; / / — tudi župljani, I moji ljubi župlja- ni, ne bi nikoli do- i volili, da bi se je- i mala župnijska j .ty cS3 l zemlja kar tako, j gj 'Q \ za kakšno šolo f? , ^=2 jt ali karsibodi... | 1 hm ’ • • Vprašajte f Sv j_* fci J sami može, dragi moji, vprašajte sami... Tedaj so pa dejali obiskovalci: — Saj so nas k vam poslali, gospod dekan, prav ti vaši župlja- SOVJETI SO NAPRAVILI GROBO NAPAKO ALI JUGOSLOVANSKA OBRAMBA DOBRO CISTI SVOJ PROSTOR Sovjetska zveza sj^uSa na vsak nACIN preiti v vodstvo iz OFSAJDA ...TODA JUGOSLOVANI IGRAJO MIRNO, PREMIŠLJENO, Z GLAVO — GOL! 3:1! BRAVO! ZACELI SO Z GROBO IGRO S&ačunsE&a umnetsi©®* REDKVICE PREZGODAJ Zvonec je zapel, bil je klepar. »Je pri vas pokvarjena kopalnica?« »Vendar ste prišli,« je rekla gospodinja nejevoljna. »Že pred dvema dnevoma, to je bilo desetega, sem poslala po vas, pa ste šele danes prišli!« »Obžalujem, potem pa nisem prav prišel,« je rekel možak in zopet zaprl svojo torbo. »Podjetje me je poslalo k tistim, ki so že devetega telefonirali.« Mlada žena je spomladi pokazala svoji prijateljici svoj vrtiček — svoj prvič obdelani vrt. Na gredi so bili majhni zeleni kupčki in prijateljica je vprašala, kaj je to. »To so redkvice,« ji je mlada žena ponosno pojasnila. »Zanimivo,« je pripomnila prijateljica, »toda vrtnarji jih sade po navadi v vrstah.« »Kaj res?« se je začudila mlada žena. »Branjevci jo pa vedno prodajajo v svežnjih.« Učiteljici je pisala mati učenca: Draga tovarišica! Prosim Vas, da ne daste mojemu sinu nobene domače naloge več. Računska naloga: Koliko časa potrebuje človek, da pride 50-krat okoli mariborskega gradu! je imela za posledico, da je njegov oče izostal en dan od dela in je seveda tudi mezda izostala. Potem pa, ko je grad 50-krat obšel s štoparico, ste ocenili, da je rezultat napačen. OD VIŠNJE 'GOREUA DO KOLPE PRIMSKO /CANI so pa »nobl«, ko prejemajo pošto kar po.i tnoležeče na kmetijsko zadrugo. Zalo pa tudi vedno črtajo dobro »zaležane« časopise, ki so stari tudi po štiri dni. Ni pa res, da so o začetku v-jne na Koreji zvedeli šele prejšnji teden, kot to trdijo zlobni jeziki! NOVOMEŠČANI so na svoj prvi draginjski razred, Iti so si ga priborili z velikimi mukami, zelo zelo ponosni. Sicer pa to tudi ni majhna reč! Kar pomislite: s polno mero skrbi, neštetimi telefonskimi pogovori, svežnji naročilnic in precejšnjimi prevoznimi stroški so naposled le uspeli uvoziti iz daljnih krajev blago, ki ga imajo na pretek v lat. tovarnah — le da ceneje! Novomeški nabavljalci se pač ne dajo poceni ugnati, kajti: visoke cene — visok standard KURJE VAŠČANI se na veliko bahajo s tem, da pri njih 1 kilogram ne tehta točno 1 kilogram, temveč nekaj manj Torej — upravičena domišljavost, kajti tako donosne težne posebnosti menda nimajo nikjer na svetu Toda v Novem mestu in Mokronogu se utegnejo vseeno na njihov račun vsak čas razpočiti od smeha. »To ja nič ni v primeri z našo posebnostjo!« — v eni sapi vneto zatrjujeta in se trkajo na prsa. — »Kurjevaščani bi od bahavosti prav gotovo že znoreli če bi imeli vsaj eno trgovino, kjer je takšna in takšna ura'kar 1450 dinarjev več vredna, kot prav takšna in takšna ura v Kočevju!« Hm, Kurjevaščani, kar v metropolo jo mahnimo, tam lahko z našo lažjo kilo hitro nadoknadimo prav vse pri tehtanju doslej zgubljene ure1. KONJSKE DIRKE. »Prekleto smolo sem imel zadnjič v St Jerneju. Najboljšega konja sem imel, pa sem zgubil.« — »Potem pa tvoj tanir* ni bil ravno najboljši.« — »Kaj? Da bi ti le videl, kako je druge konje gnal pred seboj...!« BOŽJI ROP storiš, če ubije* koloradarja v nedeljo, učijo tercijalke iz Mirne peči. O tem, ali si tešč, če ti pred obhajilom koloradar sam zleze v usta in ga pri tem požreš, pa si še niso na jasnem, ker še čakajo na pojasnilo svetega očeta. OBLAST BI SE RADA ŠLA. Fronta iz Ostroga pri Šentjerneju pa nima za to niti gasilske legitimacije, niti gasilske štampiljke. Človek bi jim tega še ne zameril, če ne bi že poveljnik Cekuta enkrat jasno postavil, da je najvišja stopnja demokracije diktatura gasilcev! In ker imajo gasilci legitimacijo za oblast, potem pač lahko zaplenijo sadni vrt za svoj dom in tudi lahko odločajo, ali naj gredo gasilci na državne volitve ali ne Hudiča, ali smo oblast, ali samo gasilci?! Zdaj z nama konec je, predraga nogavica, strašanska nama tu res dela se krivica. Tam. v Mariboru, glej, dobiš blagajne take, ves svet po varnosti jim nima več enake Industrija Irovinskth izdelkov OBRAT BLAGAJN MARIBOR, CESTA ZMAGE ABDIKACIJA Faruk dal slovo je kroni, šel v Pariz je z milijoni. S lem je osrečil Egipčane in — pariške kurtizane. Kaj ie bali priletno kot... Gotovo sedeti v prihodnjih dneh v kinu UNION, MOSKVA, SLOGA ali celo v letnem kinu TIVOLI in BEŽIGRAD ter gledati naslednje filme: LJUBICA IZ VERONE — franc, film, KOBILICE — amer. film, IDOL — franc, film, TEREZA — amer film, SLAVČKI V KLETI — franc, film, SMOKY — amer. film, PROSTOR NA SONCU — amer. film, POVRATEK V ŽIVLJEN 'E — franc, film, ČLOVEK Z DIVJEGA ZAPADA — franc, film, TARZAN MED LOVCI — amer. film. Mučeniška diskusija, (Prosto po Prešernu) Učenec: »Da zdaj, ko se je laški tisk razpisal, da si zaslužil mučeniški venec don Dagri je, ki jo je v Trst pobrisal, ker bil, Modest, tvoj veren je učenec, na čudi se, da noč in dan me muči: kako bi tudi jaz poslal mučenec?. Zato me, apne Rima zvesi, pouči: kaj za razvoj storim' naj duše svoje, da avreola zraste mi na Luči?« Modes t: »Ak’ so mučen’c postati želje tvoje in vest krščanska to ti narekuje, poglejva najprej, če imaš pogoje, ki kanon naš sa to jih predpisuje. Najprej, seve, mučenec vsak . duhovne kvalifikacije za to pač potrebuje, zadosti niso šole mu osnovne mu čisto druga je potrebna hrana: revije versko-gangsterske strokovne in Dučeja >-Fašizma dela zbrana«, da psnvk o bogati si besedišče, nato pa »alma mater italiana« vstop dor:r,H mu v CLN svetišče, kjer kler vohunski koran poučuje...« Učenec: »Potem, menda ljubljansko semenišče za tako i <7;>jo pač ne zadostuje?« Modest: »Nikar mi take, ljubček, ne budali'. Mar mi - volkuljin tam ne pastiruje? Mar niso tam se sami gadje zbrali, ki so mučencev morje že vzgojili? Mar niso belčkov nam na kupe dali, ki vero so v orožji spremenili?« Učenec: »Ljubljanski lemenat, ti naša dika, kaj bi brez tebe sami mi storili! Ti vzgajaš lik nov, borca-svečenika, ki norme vatikanske izpolnjuje, ti mn pogoje daš za mučenika, kaj narod naš ti vse že ne dolguje!« Modest: »Za rang mučenca poleg teorije naš kanon tudi prakso predpisuje, da kandidat vsestransko se razvije in da aktivno v boju sodeluje za zmago stolice hierarhije.« Učenec: »Povej mi, sveti mož, če zadostuje namesto prakse mi sodelovanje v vrstah bele garde, ki za tuje bila je interese hlapčevanje?« Modest: »V staž mučeniški, ljubček dragi, šteje se dvojno takšno ti udejstvovanje, ker s tem boriš za Rima se ideje, ki cerkev jih je od nekdaj učila in ki ztr podelitev reda veje so palmove najlepš’ priporočila. Kdor kri, sevč, ne svojo, rad žrtvuje za zmago cerkve in vsa naročila iz CLN in Vatikana izpolnjuje, kdor tujcu raje kakor ljudstvu služi in zanj obrt vohunsko izvršuje, kdor s starimi fašisti rad se druži, si A al’ B al’ C kategorije mučencev venec lovorov zasluži!« Učenec: »O blagor mi, da poleg teorije še dolgoletno prakso posedujem, da najmanj za vse tri kategorije pogoje mučeniške izpolnjujem!« Modest: »Ponosen sem zelo, da za učenca lahko te svojega še imenujem, zato zq dveh kategorij mučenca . ti zaenkrat insignia darujem. Alcide. za gospoda brž dva venca!« Učenec: »Za to se ti najlepše zahvaljujem, in še v bodoče ti z »romana fide« služiti pasje zvesto obljubujem.« Modest: »O, zlati vek zdaj cerkvi rimski pride!« NOVA FRIZURA »Kako naj vas ostrižem?« »Tako, kot so drevesa v mariborskem drevoredu pri otroškem igrišču.« »Torej na balin?« »Ne, ampak tako, da ne bodo lasje več rastli!« KULTURNI UŽITEK — Kako vam je bila všeč zadnja operna premiera? — Prvi dve dejanji je bilo krasno, le pri tretjem so me motili — Kako motili? — Zena me je prebudila... V Ljubljani — Parmova 33, in Mariboru, Kranju, Celju, Pivki, Novem mestu. Poslovalnice in skladišča pa v vsakem okraju! Res je, da tolminski kraji so privlačni za tiu j ste, res je pa, da take kraje treba je držati čiste! Malo volje, malo dela, pa se vse bo uredilo, samo da pri MLO-ju se kaj v roke bo pljunilo! Kdaj Zadružni dom postavljen v Bovcu bo, rti prav nič znano, dasi že grmado kamna tjakaj imajo pripeljano. Kamen čaka že dve leti, p a le nič se ni zganilo. Saj se je že skoraj bali, da bo kamenje segnilo. Kraška burja zapihala čez doline je in hribe. Drugič se pa spet pojavi, kadar najde kakšne hibe. Pa začnimo pri Planini: tam zabavo so imeli, na katero od povsodi sladokusci so hiteli. Saj za lovsko to zabavo je bila reklama taka: vsak dobil bo v izobilju tam pečenega srnjaka! Ljudstvo sline je cedilo, do večera je čakalo, kdaj po divji bo pečenki na zabavi zadišalo. A krčmar z glavo je majal in je stokal: »Smola, smola!* Ljudstvo končno je dobilo — ne srnjaka — ampak vola! Vol srnjaka nadomestil na tej lovski je zabavi. A srnjak še zdaj se smeje lovcem zdrav in čil v goščavi. Na Tržaškem aleati so pa kozla ustrelili, da so laškim črnim srajcam Trst v upravo izročili. Te prijateljske se geste bodo še kedaj kesali, saj, kot vemo, Italijani večkrat so že koga izdali. V Kraščah pri Postojni imajo silno oblastnega Možeta, ki zadružnikom klofute že kar na debelo obeta. Dobro bi bilo, če vedel bi ta preoblastni Jože, da dandanes take odnose, se imeti več — ne može! Čas bi bil, da na Tolminskem za čistočo poskrbijo, parke, ceste in grobove da si končno uredijo. V AMBULANTI podjetja »Veriga« v Lescah je v zadnjem času zlezla na oblast navada, da Pacienti najprej dobe prašek, takoj nato pa še izvod vatikanske literature. Brezplačen je drugi del zdravila. »GRADIS« na Jesenicah sprejme takoj v službo več rokoborcev, boksarjev in mesarjev z večletno prakso. Zaslužek dober, pretepi na dnevnem in nočnem redu, stanovanje po dokazanih sposobnostih in ocenjenih uspehih brezplačno. — Pohitite! IIOTEL »POSTA« na Jesenicah napoveduje vsem gostinskim podjetjem v državi tekmovanje v naslednjih točkah: 1. Kdo bo imel dražjo hrano; 2. kdo bo imel bolj suhe abonente; 3. kateri upravnik se bo ob nenehnem jamranju najmanj pretegnil; 4. kdo bo prvi prispel na kant. V ČEŠNJICI pri Srednji vasi v bohinjskem kotu vzorno skrbe za zdravstveno stanje ko- . loradskega hrošča. Na oglasni deski visi v opomin vsem mimoidočim napis: »Danes popoldne je obvezen pregled koloradskega hrošča.« Pač Vsak po svoje, Bohinjc pa s svedrom... KII RJE VAŠČAN upravičeno joka, podnevi ni vode, ponoči ne toka. Poleti ni lune, pozimi ne sonca, prahu pa trenutno brez kraja in konca. Ml SE IMAMO KADI (AL’ PA NE) .. . Ko otrok si v »Kašti« sam nekaj kupuje, takole Kerštajnova ga izprašuje: »Al’ hodiš kaj k šmarnicam, mali, in k maši?« »Ne, taka navada v družini ni naši,« ji reče fantiček, z očmi jo prebada, a ona srdito: »Te nimam nič rada!« KEK LETOŠNJI DOTOK GOSTOV NA BLED daje upanje, da bo drugo leto dobiček hotelov Presegel letošnjo desetmilijonsko zgubo, so hotelski direktorji urno izkoristili priložnost in si dali narediti krasne nove obleke. »Obljubljeno sezono« je pač treba nadvse dostojno pričakati. Stroške za reprezentativen izgled dostojnih mož nosi skupna blagajna Združenja v izgubi in likvidaciji. KAKOR VSA TURISTIČNA MESTA, tako se tudi Bled trudi, da se kar najbolj razvije v turističnega in kulturnem pogledu. Da bi se številni gostje čim bolje počutili, sveti cestna razsvetljava eamo do polnoči. Solidni ljudje tako hodijo prej počivat, ostalim je pa tema pogodu. Da bi pa ne bil prihranek na razsvetljavi v proračunu prevelik, tu pa tam prižgo kako luč že ob štirih popoldne. — Za še večji užitek obiskovalcev Bleda pa so poskrbeli merodajni z ureditvijo muzeja na otoku. Posebno pozornost vzbuja zlasti 200 kilogramov težak spomenik, ki so ga shranili kar v jezeru. Da bi se izkazalo spomeniku posebno čast, ga Je od Ljubljane do Bleda spremljal sam tajnik. Kamen pa tega ni razumel. Vožnja z avtomobilom mu je še nekako ugajala, ko pa so ga peljali čez Jezero, je le spoznal, da gre za res. Hotel je pobegniti, a je tako nerodno štrbunknil v vodo, da se ni mogel več iz nje skobacati. No, tajniku se je to zelo zamerilo in ga je kar pustil v hladni vodi. Mislil si je: čez kakih 50 let morda Bled ne bo poznan po zgodovinskem muzeju na otoku, marveč po končno mi'c vitih ostankih rimskega naselja na dnu jezera STROGA DIETA (Zgodba, katere podobnost z mariborsko bolnišnico je lahko samo slučajna) Bilo je hudo. Teden dni sem ležal v bolnišnici in dan za dnem sem dobival meso. Meso za kosilo, meso za večerjo. Prišla pa je nedelja — nenadoma ne dobim več mesa ... Navadil sem se nanj in vprašana, kako to? — Ne smete jesti mesa, dragi, imate strogo dieto... — Toda ves teden sem ga dobival — za kosilo in večerjo! . — 2e, toda prej one ga imeli preveč... NEBOTIČNIKOV resda nimajo v Postojni, čeprav bi po visokih cenah v gostinskih obratih kdo tako sodil. Pač pa so bolj znani po kraških pojavih, ki so jih zadnje čase opazili v hotelu Javornik in restavraciji na postaji, kjer voda kar sama od sebe pronica v sode z vinom. Najprivlačnejša za tujce pa je vsekakor kraška burja, ki brije ves moški spol, ker je baje dosti cenejša od poklicnih kolegov. NAJNOVEJŠA Polikarp, moj stari stric, nasmejan je, vedrih lic. S prvim tja na Rab odrine. Živio nove pokojnine! OJ TI OTOK MARIBORSKI Kaj »Radiu« tam na otoku brani, da ne bi zaigral nam »Bog ohrani*. Sicer je melodija zastarela, pa je še vendarle ni kuga vrela. Pri karambolu rado se zgodi, da marsikdo celo spomin zgubi, pozabiti ne more pa nikdar, da bil postrežen je lepo vsekdar: ...e vsakovrstnim metrskim blagom v prodajalni KOBOTAN, OlttVRl tra (bivša trgovina Majer) Trgovsko podjetje DOM — Maribor NE TAKO, AMPAK DRUGAČE Zdravnik: »Ali so vašega moža že kdaj preiskali zaradi sladkorja?« Žena: »Zaradi sladkorja? Ne — pač pa zaradi srebrnih žlic.« In da veš! Kosti in staro železo zbirajo pri ODPADU! Vas Cefizelj je v zadregi, da, v veliki zadregi. Ne ve namreč, kdaj bo »Toti* rekel »stop* — ni več prostora za toliko nepoboljšljivcev in ne-marnežev. Nemarnežev pa takih, da bo cestni tlak v Kidričeyi ulici začel pretakati žolč, tako ga »matrajo«. Najprej so ga požgečkali s krampom, potem razmetali, da so lahko ulici popravili »čreva«. Operacija jih je toliko utrudila, da se jim je menda zavrtelo. Zato pa sedaj: tlak gor, tlak dol, tlak gor... Jaz pa še zraven pri-mežiknem: delovne ure gor, denar s kupčka dol, delovne ure gor, denar s kupčka dol No, da bomo s te strani kompletni, pa si še oglejmo tlak proti Petričku ali Čretu. Toliko je mahanja rok in nog, ko se ljudje love po nasutih »skalah«, da so vsi športni nastopi nula proti temu balansiranju. Če si kdo tam ne bo polomil nog, si jih bo pa sigurno na razriti brvi čez Sušnico pri parku. Mislim, da večiih nesreč tam ne bo, ker ne bo nihče hotel gagati v smetanasti umazaniji, ki se nabira pod brvjo V soseščini te brvi, v parku, so zadnjič prire- dili »tsenesko noc«.osiaumi ocnesKum uvnmu BM1: _ fa '1 je imela samo to skupnega, da je Krepko luknjala žepe. Nadebudni mlajši nameščenci MLO iz finančnega odseka pa so se na vso moč že vnaprej poslavljali od božanske noči z milo nemško popevko — »Aufviderzen«. Ali ni bilo tako, rdečelična debeluškica iz finančnega9! Take začarane stvari imamo Celjani kaj radi. Tako so tudi stavbo Tovarne hlačevine na Dečkovi cesti, ki je bila namenjena otroškim jaslim, zacoprali v začarani grad z obligatnimi neto-pirčki in sovami. Netopirčki so parčki, ki se med zidove zatekajo, sove pa tisti, ki kote nedograjene stavbe uporabljajo za javno stranišče. Poezija in proza...! Ali ni to tudi »prozaičnost«? Ko je celjskega opata, ki je sedaj na »letovišču«, neka uslužbenka vprašala, kaj želi »tovariš* opat, jo je on milo, kot je samo on znal, vprašal, če je tudi ona — opat. Na tihem pa si le mislim, da je po kanonikovem vzorcu »Made ot Maribor« opat iskal — opatico. Pa se je osmodil. Koreniček stržem, šlika pac, hi, hi! Če pa ostanem pri otroških jaslih, o katerih sem malo prej govoril, pa sem mnenja, da jih v Celju sploh ni treba, ker sta to obe naši kino-podjetji. Kar poslušajte: »Mama, lulat.. mama, ajat... mama, kakat...« — v vsakem času, v zboru ali unisono, najraje pa pri zadnji predstavi. V zaprašeni izložbi Mestnega gledališča že od začetka junija visi z obledelim starim vencem — veteranom vencev — plakat »Za stanovanje gre«. Sedaj pa Cefizelj vpraša merodajne, ali se gre za stanovanje novih igralcev, ki naj bi bili prišli v Celje, ali pa gre za kaj drugega. Upam, da bom to zvedel, ker ne morem iti kakor Vohljač na dopust, to pa zaradi tega, ker ne morem kupiti posameznih gromozansko dragih delov pedala za kolo Prodaiaio jih namreč le kompletno Če pa le dobim samo eno pedalo, se bom le odneljal na dopust, pa ne tako daleč, da ne bi mojih Celjanov mogel prihodnjič snet pozdraviti. Vaš Cefizel. ZAKAT — ZATO r ‘— Le kako si upa ta žena kar tako na de? in sonce. — Zelo enostavno — sama si barva obleke po svojem okusu in poceni doma z barvami za obleke AERO. Zato se tudi ne boji ne sonca ne dežja... Celjski Kitali oglasi GOSTINSKO PODJETJE NA-NA V CELJU obvešča cenj. abonente in ostale goste, da bo na željo mnogih, ki jim je ugajala inozemska specialiteta — polževa solata —. v bodoče uvedlo tudi afriške specialitete: kobilice v olju, koloradskega hrošča v omaki in vrsto drugih. Za obilen obisk se priporoča uprava podjetja. ALI TRPITE na prebavnih motnjah? Pomirite se! ! »Cegradin« prah v prodajalnah na cesti Celje-Teharje vas zajamčeno hermetično zaprl »Cegradin« vibrator na cesti Celje—Teharje pa vas zajamčeno odpre! Zato zahtevajte še danes prospekte »Cesradl< na« pri »Cegrad«, Celje! FOTOATELJE »Partizan« iz Celja obvešča cenjene odjemalce, da ima na zalogi po najnižjih dnevnih cenah slike mariborskega škofa Držečnika z doživljenjskim odpustkom. V kratkem pa vas nameravamo presenetiti s slikami kardinala Spellmana, svetega Adolfa, mučenca Be-nitta, puščavnika Rožmana in svete Marije Egipčanske z lastnoročnim podpisom. Prodajamo tudi specialni papežev blagoslov proti moljem in stenicam. Potujoči trgovci in grosisti imajo popust! Pohitite, dokler traja zaloga! Hetamorloiii v celjskem kopališču (v daljnem sorodstvu e O vidom) Vroči to dnevi pri nat, sonce pripeka mocno{ Em vsnh si Savinje želi, tjakaj usmerja korak. * Hlačke pripen ja urno, po vodi že ves koprni, hlad da prešine telo, i sebe da zrni je d moj. « Ude od sebe moli, veselo okrog pobrcava, v vodo potaplja se cel, ne vidi nesnage v njej. Komaj iz vode prispe, obraz se tmrači mu takoj: bel se je vanjo pognal, za/norec prihaja is n/e. ’° N£ I zvaK Sane skl* SKLApAOi TO K Al POČIVA N* { NEPOZABNI CIGOll-MIGUU . KS 36 STftv I DftŽAVOSAttO j 30 000 OOOo.-/. i /.ivtoč« OfTM»t jJ □y A DR A N film X^Ta3 ‘juo' KN31 6 A . r/\LEŽHi peP,c'-j O f MONTU CHRISTo E f>.L O CK H°L 1 e z a m e is*- £,v 7» R IA ijlllil4 y\AjSi MRTVA" SEZONA Da bi zaradi smrti njene ne moril nas kes, sta dobro knjigo nam požrla Grof in baskervillski pes. Nekoč bil strah je — pa mu je manjkal Zakaj bi bolečino bridko Tu avtor s skromno željo le vprašaj postavi: pogum. še povečeval? Sezona nova morda — upam — na noge Ko pa k strahu pogum si dodal — jima je Mar ni dovolj, da lirik s pegaza te spravi ...? man jlcal razum ... je pal...? Ta spomenik naj kaže kam embrio izrodi se prerazkošen, In tu popotnik, glej, v predalu tem grobišče — nedonošen. del mladih, ki hoteli nova dela bi v gledališče! Tu kup idej, občutij, truda zdaj miruje, za njimi družba pisana žaluje, v umetnost svojo vedno še veruje. A kaj, ko slik nihče več ne kupuje. Ta dela mladih — vse to ni še pravo! Le kdor v sedlu si, imej veljavo! Zato počivaj v miru, puntar, ekstremist, spomin tvoj hranil bo edino — Toti list! Zadnjič sem naznanil, da odhajam na oddih, pa — kakor vidite — sem še zmeraj v Ptuju. Poizvedoval sem za razna letovišča in zvedel, da so povsod cene za upokojence (in še za marsikoga) malo preveč krepke. Tako se sedaj od-dihujem kar v Ptuju in pridno študiram zgodovino našega mesteca. Pri tem študiju sem odkril zanimivo dejstvo: stari Rimljani so imeli v mestu vodovod' Pomislite vodovod! Sodobni Ptujčani si tega vodnega blagostanja sploh ne moremo predstavljati, ker sedaj, v atomski dobi, nimamo vodovoda in smo navezani na vodnjake. Na panorami je sicer nek skrivnostni bunker, za katerega pravijo, da je važen objekt bodočega vodovoda, samo — kje je voda, ?:ihče ne ve. Druga skrivnostna hišica se nahaja nekje med Hajdino in Strniščem. Tudi tam je menda zmanjkalo vode in dela tako napredujejo, da bo Ptuj konec tega stoletja gotovo imel vodovod — blagor potomcem! Študij zgodovine mesta Ptuja mi onemogoča sodobni trušč. V naši ulici stanuje nek dijak, ki cele ure vadi na nekem kravjedonečem inštrumentu. če je to rog, trobenta, flauta alt fagot, še nisem ugotovil, le to vem, da bom imel opravka s psihiatrom, če te glasbena vaje kmalu ne prenehajo. Tudi ponoči ni miru, ker pijanci prirejajo prave manifestacije z jueka-njem na Kvedrovem trgu pod okni postaje Ljudske milice. Službujoči miličniki tega ne smatrajo za kaljenje nočnega miru, lemveč za prleško folkloro, zaradi česar vriskajočih ne pomirijo. V nočeh med soboto in nedeljo mestece do jutra doni od juckanja, kakor bi skozi šlo gosttivanje. Ubogi Šnofač, ki ima enako usodo kar se tiče poslušanja teh ponočnjakov, me je zadnjič vprašal: — Ti, Vohljač, že veš, kakšna je razlika med svinjami in temi »aufbiksarji«, ki ponoči kričijo po mestu. — Ne, to pač ne vem, — sem odvrnil. — Poslušaj, da boš vedel: svinje cvilijo in krulijo, kadar so lačne, žejne in jih koljejo, »ufbiksarji« pa takrat, ko so siti, napiti in nameravajo koga »zaštehati«. Včasih tudi Šnofač kakšno pametno pove. Naj bo za tokrat dovolj Za drugič pripravljava s Šnofačcm veliko presenečenje. Vsem, ki so na oddihu, želim obilo zabave! Martin Vohljač, upokojenec. • /" a777w 'n (SU&OV tlV A /// TA Lov ?A NORAH ^ TAKO] %actursfi\l< r .SUVov/Ni* »*. rnuuo mamoiu vone Če se avto tvoj pokvari, če razbit je kamion, nič ne jezi se, le hitro ta zavrti telefon: Ta avto, ki kaže vam slika ga tale, je zadnjič postal kandidat že za Žale: na lepem je crknil, sred ceste obstal je, šofer ga je gledal in rekel: »Na zdravje! Pokvarjen motor je, drobovje je gnilo, s to kračo po svet’ se ne bo več vozilo/« Tedaj pa po cesti privozi kolega in — kakor bi mignil — se reši zadrega: kar hitro, popeljeta zbito vozilo tja k »Avtomehaniki« v popravilo. Za tako so reč tam zares strokovnjaki in kos so ti mojstri že vsaki napaki! Zdaj avto popravljen bo kmalu in cel, in spet bo po cestah veselo brnel! MESTNO OBRTNO PODJETJE .Avtomehanika" MARIBOR, MASARYICOVA CESTA 17 SLOVKNJ GRADEC. Slovenjgraški nogome-taši so v zadnjih treh letih napredovali kot ma-lokje v državi. Leta 1950 so pričeli graditi nogometno igrišče, lani so nadaljevali z urejevanjem nogometnega igrišča, letos prostovoljno delajo na ureditvi nogometnega igrišča, prihodnje leto pa imajo v programu zbiranje prostovoljnih prispevkov za ureditev nogometnega’ igrišča SKRBNI GOSPODARJI so bili člani KDZ iz Noršinec: Alojz Novak, Kolbl Anton in Jože Milset. ki so pokosili in spravili zadružno seno v svoje senike za »mršava leta«. Namesto hvaležnosti za ves trud in skrb, ki so jo imeli za zadrugo, pa jim niso zadružniki pustili niti toliko sena, da bi ga bilo zadosti za — senene obkladke. MARTINČEVA iz Zgornje Hudinje obvešča vse svoje odjemalce iz mariborskega in ptujskega okraja, da ni v žlahti s tistim martinčkom, ki so mu v Celju stopili na rep Kombinežo in bluzo, ki sta bili baje ukradeni, pa je dobila od nadangela Dolgoprstega v zahvalo, ker je prodajala rožne vence, svete podobice in slike škofa Držečnika. KAJ JE DRAŽJE KOT ANGLEŠKI KAM« GARN? Dvorana društva Partizan iz Šoštanja, ki stane za enkratno uporabo za domače kulturnike 8, za goste pa celo do 15 jurčkov. Res pa je. da je za isti denar večja površina dvorane kot kamgarna! NE POZNAJO demokracije zadružniki iz Loke pri Zusmu, ker so hoteli odstaviti predsednico upravnega odbora KZ. To pravico bi imeli le nečlani zadruge, ker tudi predsednica ni bila —■ član zadruge! NA SONCNT MRK se pripravljajo električarji iz Dobrne, zato si že sedaj podnevi svetijo z žarnico na oglu nasproti mlekarne. Menda se bojijo, da bi ga sicer ne videli! BREZ DENARJA NI VINA. Zato so muzikanti šoštanjske usnjame rekli, da brez denarja tudi ni muzike. Sicer so oni zadnjič znižali tarifo, ko so za nastop godbe pri neki tomboli, ki so jo priredili v korist postavitve spomenika padlim, zahtevali le 15.000 din, 24 litrov vina in večerjo. Zaradi znižanja tarife, ki se občutno pozna v žepih, bodo sedaj dali upravi usnjame (ki je doslej prispevala muzikantom le instrumente in obleko) ultimat, da jim v bodoče plača tudi čas, ki ga izgube za vaje. KOZJANCI so sklenili, da bodo odslej naprej dejansko napadli vsakogar, ki »o prišel v njihov kraj, sicer nikdar ne bodo dvignili števila pravd na svojem območju od tretjine na vsaj 90% vseh pravd v celjskem okoliškem okraju. Le tako jim celjske sodne oblasti utegnejo verjeti, da so sodišča bolj potrebni kot v Šmartnem. ZADRUŽNA PRODAJALNA v Šmartnem v Rožni dolini se je zavarovala proti vlomilcem na ta način, da je nalepila na okna in na vrata lepake, na katerih vljudno obvešča vse morebitne vlomilce, da je dvignila zavarovalnino od 400 tisoč na 1 milijon dinarjev. DRUŽINSKA PEKARNA Petrovska petkama — strmite očetje, postala čez noč je — družinsko podjetje! Na čelu je oče kot strog poslovodja. Pomaga mu žena, sposobna od zlodja, ki funkcije tri si je kar prisvojila: predsednica je in pisarniška sila, a sin je domači pekarski učenec, pri strogem očetu ubogi mučenec. V pekami družinska velja disciplina, doma pa pekarniška vlada vročina. Petrovška pekarna je torej družinska, zakaj ji le pravijo, da je občinska? Obmurski Hikač svoje V OBMURJU se sedaj svet vrti v času velikih dopustov. Eni uživajo redne dopustne tedne, drugi izredne, tretji — ti so že izkoristili oboje — pa se navadno mude na večdnevnih službenih Potovanjih (najraje v Dalmaciji ali kakem drugem letovišču). Še meni, Flikaču, se je kolcnilo Po beli cesti, tako da sem jc v vražjem diru Podurhal v LOTMERK. Bil je dan s pravo pasjo vročino, zato sem zavil najprej v mestno kopališče. Pa ni bilo nič s čopkanjcin. Vse struge so Usahnile, v tisti mlakuži, ki je ostala, pa je bilo komaj prostora za race. Drugače tovarna usnja redno skrbi za splošno osmrajevanje mestnih Potočkov. Na trgu pa so me ustavili lotmerški birti: »Flikač, z našim kšeftom ie preč! Propadamo!« sc tarnali vsi križem. Z ukinitvijo mestne menze je bilo sicer nekaj izgledov (človek mora jesti!), vendar so jo abonenti raje k privatnim gospodinjam podurhali na hrano. Pa nimajo slame v glavi. Kdo bo pa dajal za košto štiri jurčke, če isto pri privatnikih dobiš za tri? Za slovo sem tarnajočim birtom svetoval, naj tistemu upravniku lokalčka, ki dobiva 13 jurčkov Plače — knjigovodkinja pa 12 — malo zmzajo Prejemke, pa bo šlo. Ko sem v špeceriji pri cerkvi (bivža Vilarjeva) kupil kilo slamnate soli (na debelo je namreč pomešana s slamo in Nevami), sem' še spotoma pod viiro h Klemen- puj^icudl. Ol.lWi.fVi. ov J'-' l'*- ■* «* -; izmuznil milijonček v takšno špranjo, da še sledu ni ostalo za njim .. V KRIŽEVCIH (pri Ljutomeru) sem dobro uro zastonj stikal za poslovodjem odkupnega Podjetja. Navsezadnje sem le zvedel, da jo je Če srajca li pri p' vskoči, nikar od jeze ne či, si iivce varuj in aeuar in pazi le na glavno utvar: da kupuješ blago vedno le pri TEKSTILNI TOVARNI CELJE Spodnje Hudinje 115, tel. 1-81. s svojo blagajničarko na dopust potegnil. »On že lahko, ko pa našim babnicam plačuje jajčka po 6.50 dinarja, preprodaja pa jih po 9!« so se hudovali vaščani. — »Kar prav vam je, ko pa mu ne upate stopiti na prste!« sem jim dejal in se spustil skozi Radgono v APAČE, kjer je prav tedaj koloradar strahovito napadel vaščane. Apačanci so na mrcino čisto pozabili, zato je ona prišla k njim v goste. Na KRAPJU sem že zavil iz vasi, ko je pritekel za menoj upravnik zadruge. Rotil me je na žive in mrtve, naj mu priskrbim kakšno službo, ker se je baje zadružnikom na smrt zameril zaradi tistih 2 jurčkov, ki jih je pripisal k računu za črpalko. »Se bo že kaj našlo, če ne drugje, pod lotmersko viiro,« sem ga potolažil in jo v BISTRICE odkuril. Tu so imeli gasilsko veselico in se na vse pre-tege mlatili po razgretih beticah. »Kar pustite jih, to jc pri nas že v navadi,« so me potolažili vaščani. Sicer 'pa navsezadnje niti mrtvih ni bilo, le dva dobro okleščena pretepača so morali odpeljati v bolnico. V DOKLEZOVJU pa sem moral trem eks-zadružnikom na veliko ihto voziti snopje z zadružnih njiv. Možje so pač mnenja, da bo ekonomija tako »fuč«, zato se je treba pravočasno pobrigati... KROG — to je vas, kjer se vse vrti v začaranem kro'gu — množične organizacije, zadruga, najbolj pa zadružna poslovodkinja. Ženščino sem srečal z velikim bremenom madrac, ki jih je za plotovi nesla v zadrugo. »Tiho bodi, Flikač!« mi OBISK PRI SVENGALIJU U.V — ... bolni ste, zelo bolni, slabo se počutite ... toda kmalu boste ozdraveli, zelo kmalu ... — Oh, seveda bom ozdravela, saj že imam rezervirano sobo v zdravilišču Dobrna ... ki pa jih kmetijska zadruga mačehovsko odriva. To me je tako razkačilo, da sem na KUSTA-NOVSKI breg prisopihal ravno v času nenavadnih dirk. V prvi rundi so dirkale z nekakšnimi capami obložene babnice, za njimi pa so se na vse viže podili trije zaprašeni dedci. »Pro-klete babe, boste dale naše cape nazaj?!« -o grmeli na vse grlo. »V to godljo pa se čisto nič ne razumem,« sem pisnil v številka okoli stoječa je zabičala. »Revizija je tu, pa moram pri-manjkljajček pokriti!« Tako baje posluje že nekaj let — in z velikim uspehom: madrace gor, madrace dol... V DOBROVNIKU sem bil že tako nejevoljen, da sem si poiskal neko štalo. In glej — trčil sem naravnost v pol ducata mesarjev, ki so na vse pretege na čr ~> drli živino. V TURNIŠČU pa so šli še za klin naprej od Dobrovničanov. V štalco so namestili razen klavnice še klobasarnico. »Tako pa res ne gre, vsaj tablo bi lahko izobesili,« sem se razhudil. Najprimernejši napis bi bil »Svinjarija®. Da sem si ogledal zadružno trgovino v MELINCIH, mi ne bo nikoli žal. Vse razloženo blago se na debelo valja v enoletnem prahu, po tleh bi lahko nabral za pol košare čikov, v olju pa je že lepa zbirka plavajočih muh. »Tu si je nesnaga gotovo polomila noge.« sem pomežiknil krmežljavemu poslovodji in — smuk — v TEŠA-NOVCE. Tešanovčani, to so vam gadje! Imeli so zadrugo, ki se je razletela kot huda ura! Tri leta se je lepo vedrilo pod zadružno marelo, sedaj pa so se »vremena Tešanovčanom zjasnila«. Od vse zapuščine so preostali le zadružni stroji, zijala. »Poslušaj, Fliki.č, vsa reč je v tem« — so mi dejali — »da je cerkvena občina prejela za vernike amerikansko blago. In komisija, ne bodi lena, si je izbrala najboljše, a v zameno dala ostalim doma po šupah in štalah pobrane zamaščene hlače in kiklje. Za naše siromake bo tako vse dobro, so dejali možje pri koritu.« Zal pa se je vsa reč končala v njihovo škodo, kajti vaške babnice so prepoznale zamaščene cape svojih lcomisionarjev in da ne bi prišli vsi skup v caj tunge, se je sprožila hudičeva dirka ... No, končno sem se v galopu zaprašil v MURSKO SOBOTO. Tu sem v Kocljevi ulici sklatil s pročelne bajte tablico z napisom »S z a b a d -sag 16 r«, potem pa zavil še k Temlinu. Mož sicer vodi invalidsko slaščičarno, kar pa ga ne moti, da ne bi pridno »kšeftal« še na stanovanju ... Vas vse lepo pozdravlja FLIKAC »Nov avto? Kje ste ga kupili? V Nemčiji, na obroke, za dolarje?« »Ne! Pri Sloveni ja-avto v Ljubljani — za dinarje!« Po tej normi mora biti bazen brez vode. Vlak je zapiskal in me odpeljal iz Maribora na olimpiado v Helsinke. Ob železniški progi me je pozdravljalo na tisoče bralcev »Totega lista«, razen nekaterih športnih funkcionarjev, ker sem na glasu, da sem najbolj objektivni športni novinar v Sloveniji. MEJA Ker sem imel le aktovko s seboj, so me na meji preiskovali le tri ure in že sem bil v Avstriji, dasi je okoli Beljaka vse govorilo slovensko. Ko sem se temu čudil, mi je neki bivši mariborski hitlerjanec, ki me je srečal v vlaku, rekel, naj držim jezik za zobmi, ker bi me utegnili sicer na prihodnji postaji, v Spittalu, odpeljati v bolnišnico. CONA •Pri vožnji skozi Nemčijo, ko sem prehajal iz francoske in angleške cone v ameriško in obratno, sem se spomnil na košarko, kjer je sistem cone dober, Nemci pa pravijo, da je slab. Nemci trdijo da imajo Francoze, Angleže, Amerikance in Ruse radi da bi pa rajši bili z njimi v pismenih kakor v osebnih stikih. GOLOBI. ŽELODEC, KONKURENCA Po dolgem potovanju sem prispel v Kopen-hagen. Tu sem si ogledal nekaj kmetijskih zadrug in ugotovil, da duhovščina ne pravi kot pri nas, da so zadruge hudičeva ustanova. Iz Kopenhagna sem lete’, z avionom v Stockholm. Ker je bil pred enim letom tukaj mirovni kongres informbirojevskih držav, sem si v restavraciji naročil porcijo pečenih golobov, ki mi niso prav nič dobro teknili, ker me je nato ves dan bolel želodec. Natakrr mi je zaupno povedal da imamo dve vrsti golobov: pohlevne, ki so okusni in lahko prebavljivi, in druge, ki stalno grulijo, se šopirijo in so težko prebavljivi. Servirali so mi golobe druge vrste. ZAPREKE, FUNKCIONARJI, NORME Izdaja Novinarsko društvo Slovenije. Poverjeništvo Maribor — Ureja uredniški odbor, odgovoren Ciril Kavčič — Uredništvo in uprava Maribor, Kopališka ulica 6/II — Telefon 29-07 in 28-76 — Čekovni račun Narodne banke štev. 6401-90-332-51 — Poštni predal 52 — Rokopisov in risb ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna VELIKO DOMOTOŽJE Lepo je na olimpiadi, toda doma v Mariboru je še lepše. Imam domotožje po otvoritvah igrišč; Zaradi tega prebiram vsak dan mariborski »Vestnik«, za katerega se v Helsinkih kar trgajo-ker prinaša vedno prve originalne vesti. Prečital sem tudi oba manifesta, ki sta ju v »Vestniku« priobčili upravi Branika in Železničarja. Ni res, da ni res, ampak je res. da so ti naši športni klubi res idealni. Oko se mi je zasolzilo, ko sem iz obeh manifestov razbral, kako zelo oba kluba skrbita, da bi drug drugega poboljšala. Nek moj podeželski znanec iz Švedske, ki je z menoj na olimpiadi, mi je dejal, da se v njihovem podeželskem trgu dogaja isto med živinozdravnikovo soprogo in ženo predsednika Društva za pobijanje mrčesa. Ko sem mu ugovarjal, mi je P°' kazal sliko, ki jo vidite čisto zgoraj. V Helsinkih sem si ogledal najprej atletske tekme. Ko sem gledal teke- na dolge proge brez in z zaprekami, sem sl mislil, da smo v teh disciplinah kvalitativno zmagali, ker smo nastopili res množično. Vendar mislim, da bi naši funkcionarji, ki so veliki strokovnjaki, rajši poslali na olimpiado namesto nekaterih dolgoprogašev naša dva skakalca v vodo, Dobrino in Kebra, saj denar je itak šel tudi tako po vodi. Potolažil pa me je neki funkcionar Plavalne zveze Jugoslavije, ki mi je dejal, da pač nista izpolnila olimpijske norme, ki jo je Plavalna list«, posebno, ko so govorniki poudarjali bratstvo med državami. Poleg mene sta sedela dva Korejca, ki se jima je med govorom močno kolcalo. Ljudje pravijo, da kultura človeštva napreduje. Jaz v to verjamem, vendar pa mi ne gre v glavo, da so stari Grki med olimpiado prenehali z vojnami, sedaj pa se na Koreji kar naprej tepejo. Najnovejši predlogi za nore olimpijske discipline RUSKO USNJE Gledal sem tudi obe nogometni tekmi med Jugoslavijo in ZSSR. V zadnjih treh minutah prve tekme sem pokadil 123 cigaret. V drugi tekmi sem bil nekoliko mirnejši in sem samo robec zgrizel. Po tekmi sem obiskal ruskega kapetana moštva, ki mi ni vedel povedati drugega kot to, da je bila žoga iz ruskega usnja. Italijanski časopisi bi hoteli pomen te naše zmage zmanjšati s tem, ko pišejo, da so naši igralci profesionalci. Zal pa njihovim časopisom, ki so svoj čas pisali o slavnih zmagah njihove fašistične vojske, nihče ne verjame več. Jaz jim pa tega tudi ne zamerim, ker pomeni pojem »dober nogomet« v Italiji isto kot »švedski nogomet«, ta pa je profesionalnega izvora. STARA NAVADA... Italijanom navkljub smo premagali tudi Dance — 5:3. Čajkovski in drugi so igrali še boljše kot profesionalci, da bo Italijanom težko najti kako pretvezo. Pred olimpijskim nogometnim turnirjem je nek novinar napisal v italijanskem časopisu »Ultime Notizie« članek z naslovom: »Se bo povrnila Italiji zmaga v nogometu?« Tega novinarja so baje te dni zaradi neslanosti odpustili. PRVINE Tudi telovadne tekme sem gledal. Ko sem gledal naše telovadce, sem mislil, da vadijo prvine, ki jih še niso nikoli videli. Sele pozneje sem videl, da že tekmujejo. Za natančne rezultate še ne vem, toda prepričan sem, da se bodo uvrstili med prvo tristotorico STARA GRČIJA IN NOVA KOREJA V Helsinkih sem bil tudi na otvoritvi olimpiade. Med otvoritvijo sem si delal zapiske za »Toti ZVEZA Z NEBESI Po telovadnih tekmah sem si ogledal tekmovanje v skoku s palico. Zmagal je s fantastično višino (ki me spominja na cene tekstila) ameriški duhovnik Richards, ki ima po mnenji* drugoplasiranega Don Laza dobro zvezo z nebesi' Ko sem mu dejal, da to najbrže ne drži, ker cel® naši škofje nimajo nobenih rekordov s palico, m* je odvrnil, da se najbrže ne držijo vseh naukov svetega pisma. Takoj sem se spomnil na svetopisemski izrek: »Vsaka oblast je od boga!« SENZACIJA Po zmagi je ruski skakalec Denisenko poljubi na obe lici Richardsa Časopisi so pisali, da je škoda, da Truman in Stalin ne skačeta s palico. Če bi pa skakala, mislim, da bi stvar izglodala Da bi sovjetskim lahko in težko-atletom bila v bodoče zagotovljena prav vsa prva mesta na bodoči olimpiadi, predlagajo za tekmovanje tele discipline: laganje na dolge proge, skok iz marksizma v revizionizem, plavanje v lažni propagandi, boksanje s slabšim od sebe, akrobacije v etru, metanje v koncentracijska taborišča, let z novinarskimi racami, nogomet brez Jugoslovanov... DIPLOMATSKO PRESENEČENJE V maratonskem teku na 42 kilometrov je občinstvo presenetil neki Korejec, ki je po pretečenih 42 kilometrih tekel kar naprej in se ni hotel ustaviti. Zvedeli smo, da je bil svoj čas član južnokorejske mirovne delegacije v Pan-Mun-Jomu, kjer se je naučil take izredne vztrajnosti in nepopustljivosti. Fotografiral sem ga.