ielo
življenje
1
le/o 5
glasilo tovarne alpimi iiri

POSLOVODSKA KONFERENCA IN IZBIRA KOLEKCIJE ZA SPOMLADAN -SKO-LETNO SEZCNO 1967
V dneh od 26. do 2P. oktobra letos je bila na Trebiji pos-lovodska konferenca. Namen konference je izbira kolekcije za prihodnjo sezono naše proizvodnje, dopolnitev manjkajočih desenov s proizvodi drugih dobaviteljev, naročanje "blaga matičnega podjetja in ko -operantov, pregled poslovanja" posameznih prodajalen, postavitev plana našim poslovnim e-notam itd.
Razvojni sektor je predložil cca 300 vzorcev v izbiro, od katerih smo izbrali skupno 69 modelov za izdelavo 226.ooo parov ali povprečno 3.275 parov oo naročenega modela. Od tujih proizvajalcev smo naročili 129.000 parov takih modelov, katerih naša tovarna ne izdeluje, bodisi zaradi izdelave ali cene. Pri primerjavi cen smo ugotovili, da so ostali proizvajalci mnogo cenejši od nas. Konferenca je bila mišljenja, da bomo morali v bodoče bolj paziti na cene domačin proizvodov, sicer bomo naše proizvode teško plasirali.
Letni plan prodajalen je povišan od letošnjega za 22% oz. za 877,ooo.ooo S din. V zvezi s povišanjem plana so poslovodji povdarili, da se bo proizvodnja morala prilagoditi zahtevam trga, možnosti dajanja ponaročil in skrajšanju proizvodnega ciklusa. Samo tako bomo lahko realizirali plan prodaje .
Iz raznih pod:.tkov je danes že razvidno, da smo v primerjavi z lanskim letom slabši, bodisi
v prodaji, zalogi v prodajalnah ali tovarni, preobratu za loge itd. To kaže, da moramo" v bodoče močno paziti in stre meti za tem, da nas konkurenca ne bi še v večjem koraku prehitela.
Pozivam celoten kolektiv k zmanjševanju režijskih, proiz vodnih in ostalih stroškov v dobro lastnim cenam naših pro izvodov in osebnihmdohodkov.
Franci Wolf
VTISI S POTOVANJA
Vtisi in podatki, ki smo jih prinesli z zadnjega potovanja po Nemčiji in Franciji, utegnejo biti za naše podjetje po membni ira pri ocenjevanju zunanjega trga zelo koristni. Pri vseh stikih s poslovnimi partnerji smo poleg naše osnov ne naloge, ki smo jo imeli,nabirali in iskali tudi podatke o nihanju cen surovin, o nivoju cen obutve, o novostih v pogledu izdelave čevljev in strojev. Vsa ta vprašanja se med seobj povezujejo in se v končni obliki izkristalizirajo v neizprosnem konkurenčnem boju za trg, za potrošnika,ki naj bi absorbiral povečane ko ličine proizvedenih čevljev," ki so rezultat naglega napredka v čevljarski industriji.
Kot nam je že poznano, so cene surovim kožam in kasneje tudi usnju v tekočem letu mo-mentalno porasle. Hiter skok cen surovih kož in ogrožena podražitev usnja je še hitreje pospešila uporabo nadomest
nih materialov tudi v čevljarski industriji. Ta preusmeritev je bila nujne, ker so cene določenim skupinam obutve standardizirane in so bili pro izvajalci obutve zaradi tega primorani poseči po nadomestnih materialih. Razen te preusmeritve so zadrževali porast cen usnju vezani dogovori s strani kupcev in dcbaviteljv, ki veljajo v praksi eno sezono-. Spričo takih pcgodb so bili dobavitelji obvezni dobavljati proizvajalcem obutve usnje po dogovorjenih cenah, zaradi česar .jin kalkulacije niso dopuščale olačevati surove kože po nenormalno visckih cenah.
Prej omenjeni razlogi so imeli za'posledico nezainteresira -nost čevljarske in usnjarske industrije pri nabavi eurovin po- visokih cenah. Ta nezainte-r^siranost se je Še posebej odražala na pariškem sejmu in pripomogla k padcu cen surovih kož. Usnjarji trenutno že nudijo usnje izdelano iz govejih kož po istih cenah kot so veljale pred podražitvijo, zato se predvideva, da bodo cene standardnim izdelkom obutve o-stale neizpremenjene.
Ako primerjamo situacijo tujih proizvajalcev obutve in našo situacijo, ugotovimo, da so bili tuji proizvajalci v času momentalnega ekoka cen surovih kož v ijmogo boljšem položaju. Ti so namreč zaradi vezanih po godb kupec - dobavitelj, preko proizvajalca dobivali pretežki del potrebnih surovin še po starih pogodbenih cenah, ( razen odstopanja v sortimentih, kar se je dogajalo tudi pri njih) medtem, ko smo mi morali plačevati ogromne zneske na račun povišanja cen usnju, da-siravno smo morali vse obvez-
nosti do zunanjih kupcev izvr šiti po pogodbenih cenah.
Vse te. ugotovitve in izkušnje bomo morali upoštevati pri postavljanju cen za naslednjo sezono in pri našem bodočem poslovanju, da bi se izognili prevelikemu riziku pri sklepanju pogodb z našimi odjemalci.
V nadaljnih razgovorih smo prišli do ugotovitve, da se proizvajalci obutve zelo hitro specializirajo. Ta tendenca sicer ni nova, se pa pospešeno izvaja na pri tisk kon kurenčnega boja in rentabili-tete vsakega podjetja. Tudi v pogledu specializacije je naš položaj drugačen, ker moramo oskrbovati z obutvijo naše lastne trgovine z mnogimi modeli. Fri takšnem načinu poslovanja ni mogoče izvesti potrebne specializacije v pro -izvodnji.
Ze povečane proizvodne stroške odtehta direktni stik s potrošniki in dosežene višje cene, bi dokazala analiza stroškov. Trenutno, dokler ne dosežemo boljše koordinacije z drugimi sorodnimi podjetji/ se moramo ravnati po naši situaciji, katera je specifična za jugoslovansko tržišče in ne velja za inozemske kupce. Fri izvozu se bomo,morali pri lagoditi inozemski konkurenci, katera je v specializaciji daleč pred nami. Razliko v nižji produktivnosti trenutno še delno krijemo z nižjimi o-sebnimi prejemki in z nadomestili pri izvozu obutve na Za pad, Vendar to ne bo dolgotraj
KAR ČLOVEK NE FOZNA, NE VZBUJA MU ŽELJA.
______________Simon_Gregorčič
no, ker tudi naši delavci te-ži jo po boljšem zaslužku in višjem standardu.
Na tem potovanju smo si imeli priliko ogledati proizvodni ob rat našega poslovnega partnerja, za katerega izdelujemo moške škornje. Oni so izločili iz njihovega proizvodnega programa vse izdelave, katere zahtevajo veliko delovnega časa in so se specializirali na izdelavo čevljev z brizganim in vulkaniziranim dnom. Njihovi izdelki z briganim dnom iz PVC mase so zelo estetski in imitirajo podplatno izdelavo iz crep gumija ..ali s-koritas-timi podplati, kateri so v zad njem času zelo moderni in iska ni. V tem' obratu smo med ostalimi novo nabavljenimi stroji videli tudi enako sušilnico kot je naša, za katero smo dobili najboljše priporočilo.
V cilju -pocenitve obutve se vsepovsod zelo hitro uvajajo nove podplatne izdelave z v-naprej pripravljenim dnom.Podplatne izdelave se hitreje izpo popolnjuje jo, kakor izdelave gornjjh delov, zato po vseh o-bratih opažamo močnejše izde-lovalnice gornjih delov in šte vilčno manjše zasedbe.v montaf nih oddelkih.
Vlivanje dna s PVC maso zahteva drage naprave, dočim so iz-delavni stroški surovin najcenejši od dosedaj poznanih sistemov. V tej kontrukciji je mo žno doseči dvobarvno kombinact jo, dvojno trdoto in kvaliteto podplatov v imitaciji crep ali koritastih podplatov. Kvalitativno PVC materiali v pogledu vzdržljivosti, drsenja in toplotne izolacije še zaostajajo za kavčukom, vendar je napredek v teh umetnih Materialih tako hiter, da kemič ne tovarne že obljubljajo PVČ
surovine, ki bodo imele slič-ne lastnosti kot jih ima kavčuk.
Klasično vulkanizacijo s kavčukom izpopolnjujejo z brizga njem, oziroma potiskanjem segretega kavčuka v modele za odlivanje dna čevlja. Ti stro" ji in ohišje modelov so zaradi velikega pritiska, ki je pri tem postopku potreben, moč no predimenzionirani in vsled" tega zelo dragi. Vulkanizacij-ski čas se s pomočjo teh strojev skrajša za dobro polovico in je zaradi tega potrebno za odlivanje sorazmerno manj mode lov (kalupov).
Montažni način pritrjevanja dna ima določene prednosti, ker se fazone in modeli lažje spreminjajo in je možno hitreje stre
Angleški kralj Georg I. je bil večkrat" na Nizozemskem, kjer so mu vselej slano računali. Zato je sklenil, da se ne bo več zadrževal v gostilnah. Ko se je peljal skozi mesto Alkmar in so mu morali prepre či konje, si je dal kar k gostilniškim vratom prinesti tri presna jajca. Ko jih je izpil, je vprašal za račun.
"Dve sto goldinarjev," odvrne gostilničar.
"Kako? Dve sto goldinarjev ?" vpraša kralj osupel. "Ali je v Alkmaru tako malo jajc?"
"Jajc je "že dosti, samo kraljev ni !" se odreže gostilničar*
či modnim zahtevam. Razen te prednosti naprave niso tako strašne drage in jih je možno prilagoditi tudi za proiz vodjo manjših serij, zato ima tudi ta način podplatne izde-
lave veliko zagovornikov.
Pri vseh omenjenih novejših' izdelavah se zahteva precizno navlačenje. V vseh primerih morajo biti kopita enaka, materiali enako debeli in sama izvedba pri navlačenju čevlja dosledno natančna. Povezano s temi zahtevami se istočasno hitro izpopolnjujejo stroji za navlačenje.
Dolgoletni boj med klasičnim cvikanjem s predhodnim navla-čenjem in kombiniranim cvikanjem prednjega dela z eno ope racijo, se nagibi je v korist slednjega načina. Kombinirani stroji za cvikanje prednjih delov so v zadnjem času zelo izpopolnjeni in že posnemajo značilne poteze stroja.za'nav Tač~enje gornjih delov ter da" istočasno cvikajo golenic.e do polovice zgiba. Z izpopolnitvijo teh strojev je rešen tudi nas problem, kakšne stroje naj v bodoče nabavimo, ko bomo zamenjali že zastarele in delno izrabljene naše stroje za cvikanje konic.
Težja bo odločitev pri politiki investicij v sektorju smučarskih čevljev, kjer PVC materiali na smučarskih čevljih še niso preizkušeni in bodo v večjih količinah na trgu šele v teku letošnje zime. Nadalje ne smemo pozabiti, da se bodo kapacitete tovrstnih smučar -ških čevljev zaradi brizganja dna povečale in s tem povečal pritisk na trg, kakor tudi,da je carinska s t .opnja v nekaterih državah pri čevljih z brizganim dnom za 15% višja kot pri gojzer šivanih čevljih. Pri upoštevanju vseh omenjenih dejstev in izredno visokih zne skov, ki so potrebni za inve-~ sticije, odločitev prav goto-ne bo lahka. V. tem primeru, ^re za dolgoročno in veliko
investicijsko vlaganje, bo tre ba pritegniti k sodelovanju tu di poslovne partnerje, kateri obdelujejo zunanje tržišče.
V tem članku sem v glavnih obrisih nakazal vtise, ki sem jih dobil na omenjenih potovanjih, podrobnejši podatki pa so opisani v potnem poročilu , katero je bilo dano v obravnavo organom upravljanja.
Franc Gantar
POSTAVITEV SUŠILNICE
Z razširitvijo proizvodnje se je v našem podjetju pojavila nujna potreba po boljšem in hitrejšem načinu sušenja, ki pa ga omogoča le moderna sušil niča.
Dosedanji način sušenja obutve pri nas je prepočasen. Še posebno pri enostavnejši podplat ni izdelavi,.kjer je obutev hi tro izdelana. Taka obutev se je do konca posušila šele v zaprtih kartonih v skladišču. To je povzročalo, da so bili čevlji nagubani in plesnivi in bi jih morali ponovno zlikati
in čistiti. Prav zato smo se pri nas odločili za najsup primerne in tudi v sorodnih podjetjih preizkušene sušilnice . Ta sušilnica je precrej velika, saj je dolga čez 5 metrov in zavzema kar precejšen prostor ob tekočen traku. Postopek dela sušilnice pa je sledeč: Delavec pred sušilnico odlaga čevlje na tekoči trak sušilnice, ki se enakomerno vrti in vleče čevlje skozi kanal,kjer jih najprej navlaži, nato pa s toplim zrakom suši, manjše gube pa tudi zlika. Na drugem koncu šušilnice pa jih delavec
pobira in jih po izvršitvi svoje delovne operacije odlaga na vozičke.
Cena sušilnice je precej viso ka, saj je stala le nekaj manj kot šest milijonov starih dinarjev, vendar pa bodo njena zmogljivost in upam, tudi ostale odlike, to odtehtale.
Pri preizkušnji nove sušilnice se je pokazalo, da bo potrebno nekoliko spremeniti tehnološki postopek dela v cvikari-ji, to je uvesti stroje za oblikovanje opetnikov ter uporab -Lj.ati lepilo, ki se hitreje po suši. Pri dosedanjem načinu dela v cvikariji ni mogoče doseči zadovoljivega efekta sušenja niti z našo novo sušilnico, ker ima obutev v sebi preveč vlage.
Zmogljivost sušilnice je tako velika, da bi lahko osušila polizdelke celodnevne proiz -vodnje v lahki montaži. To in pa dejstvo, da porabi precej električne energije ne glede na količino obutve, nam narekuje , da bo treba organizirati tekoče trakove v montaži tako, da bo sušilnica služila hkrati obema trakovoma.
Menim, da bi morali pri nabavljanju različnih strojev vedno predhodno preštudirati, kako bomo čimbolj racionalno'izkoristili stroj in pripravili vse potrebno za njegovo obratovanje. Tako bi se izognili mnogim upravičenim pripombam, pa tudi delo bi teklo nemoteno .
Vinko Podobnik
Ludwig Holberg, ki ga imajo nekateri za danskega Moliera, se je mirno sprehajal po ulici, ko je nenadoma stopil preden mlad. mož in rekel: "Jaz se norcu nikdar ne umak--nem'.'
"Jaz pa vedno," se znajde Holberg in stopi v stran.
NOVOSTI IN ZANIMIVOSTI V NAŠI STROKI
Ko sem bil v preteklem mesecu na službenem potovanju v Nemči ji, sem obiskal v Pirmasensu tudi zastopstvo tovarne čev -ljarskih strojev za cvikanje konic za lepljeno izdelavo.Kot je še znano imamo v naši to -varni na traku 6 in 7 po dva stroja za cvikanje konic že skoraj osem let. Fri tej vrsti strojev je to razmeroma dol ga doba in so zaradi tega naši stroji precej zastareli. Razlika med starimi in novimi stroji se kaže predvsem pri nizki zmogljivosti in pa pri dolžini cvikanja, ker cvika-jo stari stroji,konice samo do polovice prednjega dela stopala, Stroj za cvikanje konic ASTRA ima zmogljivost Poo parov na osem ur in cvika pri nizkih petah od konice do sre dine zgiba, pri visokih petah pa 2 - 3 cm manj. Pri cvika-nju s temi stroji odpade faza ročno cvikanje stranic, ker po cvikanju opetja ostane ne-nacvikan samo kratek del v zgibu, tega pa nacvikajo s strojem za sponkanje stranic.
Da bi lahko pokazali, kako deluje stroj za cvikanje konic v proizvodnji, so pri zastopstvu ASTRA dobili dovoljenje za obisk dveh obratov neke velike nemške tovarne čevljev. Dovolili so ogled samo zgoraj navedenega stroja, kar je značilno za večino tovarn v Nemčiji, kjer zaradi ostre konkurence neradi dovolijo oglede tovarn. V enem od teh dveh obratov so pred kratkim reorganizirali montažni oddelek.Montirali so dva nova tekoča trakova, ki zajemata delovne operacije od cvikanja konic pa do nalepljenja že izgotovlje« nih podplatov (montažni sis -tem). Delovne operacije pri -
penjanje notranjikov, vstava konic in opetnikov pred cvi-kan-jem ter izkopitenje in fi-niširanje, delajo izven monta žnega traku. Na traku nimajo" običajnih vozičkov, temveč posebno tekočo verigo, na kateri so montirani navpično postavljeni nastavki za natikanje kopit, ki se pomikajo vzdolž traku v eni vrsti.(po en če -velj) . Bruto čas,je potreben od cvikanja konic pa do izko-pitenja, je 1P minut. Zaradi izredno hitrega tempa dela i-majo delavci na teh trakovih poleg običajnega polurnega odmora se na vsakih 45 minut dela 5 minut počitka, ki je na -menjen tudi za osebne potrebe. Med delovnim časom delo ne dopušča niti najmanjše odsotnosti z delovnega mesta.
Kot novost uvajajo v zadnjem času nalepljenje podplatova po tako imenovanem One Way sistemu. To je ameriški način, ki se od dodesanjega lepljenja likuje po tem, da se s poseb -nim termoplastičnim lepilom na mažejo samo podplati, dočim se zgornje ushje samo kosmati in ostane nenamazano. Podplate na mažejo z lepilom že v sekalni= ci, v montaži pa jih s posebnim aparatom aktivirajo in sti skajo. Prednost tega načina lepljenja je predvsem krajši
DREVESU V CVETU NE VERUJ; KO BEREŠ SAD, SE GA RADUJ !
Simon Gregorčič
izdelavni čas, ker odpade gu -miranje zgornjega usnja, podplate gumirajo strojno. Ker pa odpade gumiranje zgornjega dela, so čevlji tudi manj zamazani, pranje madežev pa odpravijo že pred nalepljenjem podplatov. Cena lepila za tovrstno
lepljenje je približno lo% višja od neoprenskih lepil, ta razlika pa se pokrije z manjšo porabo lepila.
Značilno je, da so delo v tej tovarni zelo specializirali, ker so le na ta način lahko or ganizirali moderno proizvodnjo.
Miloš Mlinar
ZANIMIVOSTI Z RAZSTAVE NOTRANJEGA TRANSPORTA
V Padovi, središču Padske nižine, je bila letos že 4. mednarodna razstava notranjega tran športa, urejenosti skladišč ter njih transportnih sredstev.
Ta razstava si je v času svojega obstoja pridobila velik ugled. Na njej razstavljajo sko raj vsi svetovno-znani proizva9 jalci transportnih sredstev.
Razstavljena so bila transport na sredstva vseh panog. Največ ji del je seveea zavzemala me= talna industrija, ki ima tudi največji obseg. Tudi čevljarska industrija ni bila zapostavljena; zavzemala je kar precejšen del razstaviš čnega prostora. Razstavljena so bila transportna sredstva za šivalnice, montažne oddelke in za sekalnice, kakor tudi transportna sredstva, ki povezujejo posamezne oddelke.V šivalnici so še vedno najboljši trakovi s centralnim dodelje -vanjem, model C, ki jih izdelu je podjetje USM. Posebno pozor nost posvečajo predvsem embala ži. Vsi zabojčki, ki jih upo -rablja.io v šivalnici so ia'pla-stične mase. S tem, da uporabljajo zabojčke iz plastične ma
se, preprečijo razpraskanje gornjih delov, udpravijo hrup, ki ga povzročajo kovinski žabo jčki, ker pa so izredno-lahki , so tudi lažji za prenašati. Zaradi boljšega pregleda nad plani, so zabojčki za posamezne plane različno obarvani .
Pri ogledu transportnih sredstev manenjenih za montažne oddelke, me j je presenetila izredna kratkost trakov. Vsi tra kovi so bili na mehanski pogon. Prednost med njimi je imel transportni trak DU-RAIL (Du-rel), izdelek podjetja USM.Ta trak ima to posebnost, da ne teče enakomerno, temveč se v presledkih ustavlja, določen čas stoji ob delovnem mestu in se nato zopet ; omakne naprej. Iz tega, da so vsi trakovi za transporte v montažnih oddelkih izredno kratki, je razvidno, da so "namenjeni-zar-proiz-vodrjjo na montažni način. Pri montažnem načinu, pa vemo, so
vsi spodnji.....deli čevlja-že ------
predhodno pripravljeni in obdelani v sekalnici in se v oddelku montaže samo montirajo na nacvikani čevelj. V zvezi s tem, da v montaži odpadejo faze za obdelavo podplat nih robov in se prenašajo se-kalnico, je bilo na razstavi tudi več transportnih trakov, namenjenih za v sekalnice. Ti transportni trakovi so kratki in v glavnem na potiskanje.Namenjeni so za transport pri ob delavi notranjikov, oblačenju peta, obdelavi podplatov in podobno. Transportni trakovi so nižje kontrukcije. Za embalažo se uporabljajo zabojčki iz pla stične mase.
^ransport materiala, polizdelkov in gotovih izdelkov je zelo važna postavka v organizaciji industrijske proizvodnje.Organizatorji notranjega transpor
ta v ZDA trdijo, da. je trans port celo eden osnovnih pogojev za proizvodnjo (poleg osnovnih in obratnih sredstev ter delovne sile). Nadalje u-gotavljajo, da je v težki industriji ZDA neorganiziran ali slabo organiziran trans -port kriv 90% obratnih nesreč, 80% raznih težav pri delu za (neugotovljen odstotek) razno škodo, ki nastaja iz različnih vzrokov v proizvodnji.
Ker transport, bodisi notranji ali zunanji, ni produktivna faza.delovnega procesa, ga moramo čimbolj skrajšati ter prilagoditi delu, za katerega je namenjen.
To pa je bil tudi cilj letošnje razstave notranjega trans porta v Padovi.
Jože Bogataj
NADOMESTILO OD PO TZZZ MED NOSEČNOSTJO IN PORODOM TER ZA SKRAJŠANI DELOVNI ČAS DO OSMEGA MESECA STAROSTI OTROKA
1. Po 7o. čl. TZZZ imajo zavarovanke v delovnem razmerju teer vajenke in učenke strokovnih šol s praktičnim poukom, pravi- ' co do nadomestila,med porodniš kim dopustom, ki traja neprekinjeno 133 koledarskih dni. Zavarovanka ga lahko nastopi 45 dni pred porodom, OBVEZNO pa 28 dni, ker ga po porodu ne more v nobenem primeru koristiti več kot/ft$"dni. Le, če je zakasnel porod, ji pripada /po porodu/ še 88 kodelarskih dni,ne glede na to, koliko ga je iz -koristila pred porodom.
Nadomestilo osebnega dohodka med prodniškim dopustom zna^a:
loo% od osnove, to je povprečnega osebnega dohodka, ki ga je zavarovanka, dosegla v letu pred nastopom poroda, dopusta, če je bila zavarovana neposred no pred porodom najmanj 6 mesecev ali s presledski v zadnjih dveh letih najmanj 12 me secev;
8o%, če zavarovanka ne izpol -njuje zavarovalnega pogoja iz prejšnjega odstavka.
Če je zavarovanka med porodniškim dopustom v stacionarni zdravstveni ustanovi (n. pr. bolnici, dečjem domu ipd.),ji tudi za ta čas pripada nezmanj šano nadomestilo.
2. Po 71. čl. TZZZ ima zavarovanka, po preteku porodniškega dopusta, pravico delati skrajšan delovni čas, da bi mogla negovati otroka. Ta pravica ]gi gre, dokler otrok ni star osem mesecev ( na njeno zahtevo ), potem pa samo v primeru, če je otroku potrebna skrbnejša materina nega. O tem odloča zdravniška komisija, ki upošte va zdravstveno stanje otrokaT Po osmem mesecu starosti otroka, more zavarovanka delati s-
V neki vasi zgodaj zjutraj nek do trka na vrata kmečke hiše." Pokaže se gospodinja in pravi:
" Ne delajte takega hrušča,moj mož še spi. Sinoči smo,dobili otroka."
krajšani delovni čas največ dokler otrok ni star tri leta. Nadomestilo po 71. čl. TZZZ ji za ta čas ne pripada, pač pa se ji taka zaposlitev prizna kot poln delovni čas. Eno izmed meril, ki daje zavarovanki pravico delati skrajša ni delovni čas po osmih mese -cih starosti je, če zavarovan-
ka rodi dvojčke, trojčke.
Nadomestilo po 71. členu TZZZ pripada zavarovanki po istih osnovah in merilih kot nadomestilo med porodniškim do -pustom. Seveda le za toliko, ur dnevno, kolikor dela zavarovanka manj kot poln delovni čas.
S tem zaključujem objavljanje prispevkov s področja TZZZ. Prosim člane naše delovne s-kupnosti, da se za pojasnila s področja naše socialne zakonodaje obračajo neposredno na kadrovsko-socialni sektor podjetja ali pa posredno preko biltena.
Jelica Diklič
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Upravni odbor podjetja je na
14. redni seji, dne 19/lo 1966
sprejel naslednje sklepe
-	delavce Alpine se tudi le -tošnjo jesen cepi proti in-fluenci. 50% stroškov tri -kratnega cepljenja, 5,4o N din na osebo, krije podje-
. t je, ostalo socialno zava -rovanje. Cepljenje izvrši Zdravstveni dom Žiri pred -vidoma sredi novembra.
-	20 delovnih oblek, ki so bi le nabavljene za HTV službo se odpiše in razdeli med de lavce na zunanjih delih.
-	V komisijo za iznajdbe se i-menuje jo:
Bogataj Jože, predsednik Podobnik Vinko, član Filipič Milan, član Klemenčič Anton, član Mlakar Ernest, član in tajnik
Delavki Kavčič Tilki se v skladu s pravilnikom o delov nih razmerjih in sklepom upravnega odbora odobri 16 dni študijskega dopusta za polaganje izpitov in obisk seminarjev na dopisni ESŠ.
Organizaciji ZB NOV Žiri se za dela pri ureditvi prostora nasproti spomenika padlim bor cem v Žireh odobri iz sklada" skupne porabe pomoč v višini 1.5oo.- N din.
Upravni odbor pooblašča stanovanjsko komisijo, da ugotovi stanje in reši vprašanje razdelitve kleti in vrta med stanovalce v stanovanjskem bloku v Stari vasi 59.
Najemniki stanovanj v stanovanjskem bloku "Alpina" (ki imajo tudi podnajemniško so bo) niso dolžni, da imajo podnajemnika, če tega ne želijo. S tem se razveljavi s-sklep upravnega odbora, ki je določal, da mora vsak stanovalec oz. najemnik stanovanja ki ne izpolnjuje določenih po gojev, odstopiti podnajemniško sodo samskemu delavcu našega podjetja.
Podjetje bo izplačevalo stroške prevoza na delo in z dela po dosedanjih kriterijih,vendar samo del stroškov od N din 2o,oo do N din 60,00. Neuspešnim delavcem se stroški prevoza na delo ne izplaču jejo.
Izdela se 5 kom lesenih ste-laž za vzorce. Fredvidena cena 3*000.- N din.
Izdelajo se regali za.s.ekalne stroje, po predvideni ceni N din 3«6oo.-.
Odpiše se sušilnica inv. št. P17 in se iz rezervnega sklada plača razlika med dejansko in knjižno vrednostjo., ki. zna ša N din 24o.-.
GODBA IN PETJE
Kar nobena svečanost ne gre mi mo naše godbe. Brez nje si sko raj ni moč predstavljati pro--slave. Že od ustanovitve nas spremljate in pomagate premagovati najrazličnejše težave. Naj pa povem, kako stojimo danes, da boste potem vedeli prav soditi naše delo.
Pri sindikatu našega podjetja smo zapisani kot samostojna sek cija. V glasbeno-pevski sekciji je 24 godcev in 12 pevcev. Leto bo, odkar so pristopili pevci zraven. Godci pa so se od ustanovitve do danes (bilo jih je 70) razkropili, tako, da je ostala zvesta tej dejavnosti le tretjina. Povprečna starost le-teh že presega trideseta leta. Zmeraj smo mislili tudi na podmladek. In res, nekaj mladin -cev, ki jim je glasba v veselje je poiskalo pot do nas in se pridno učijo. Te mlade fante po učuje naš sodelavec Tone Trček. Mladince vabim, če želijo sodelovati z nami, naj kar pridejof veseli bomo. Brez truda seveda ne gre, vendar vaje in dobra mera veselja zmoreta marsikaj. Da ste nas zmeraj podpirali, do kazuje to, da imamo danes svojo sobo za vaje in enotno obleko. Materialno,bi rekel, smo preskrbljeni. Nastaja pa drug
IZ NAOBRAŽENJA JEZIKA SPOZNA SE NARODA OMIKA
-________________§i5J2Q_£r 282Z £ič
problem. Nobeno podjetje ali u-dtanova ni brez težav, zatorej ni čudno, da smo tudi mi v stiski. Tare nas to, da nimamo svo jega kapelnika. Sedaj nas pou-~ čuje kapelnik iz Idrije Drago Kanduč. Vodi odlično. To ste
lahko sami videli pomladi na koncertu, ki smo ga pripravi-? li. Pod njegovim vodstvom vadimo skladbe, ki jih bomo pred vajali na koncertu ob koncu le ta. Že sedaj vas vabimo, pri-" dite na ta večer! ^aradi ka -pelnika je sedaj tako, vendar smatram, da moramo misliti na svojo stalno moč. Mogoče zveni malo čudno, da v eni sapi hvalimo dosedanjega kapelnika in obenem iščemo drugega. To le zaradi tega, ker je omenjeni nastavljen v Idriji in ga lahko dobimo samo kadar je prost.
Ne bom našteval majhnih nepomembnih problemov, s katerimi se naša sekcija vsak dan srečuje. Rajši končam s pohvalo vsem godbenikom, posebno tistim, ki sodelujejo od njene ustanovitve do danes. Enaka zahvala pa velja upravi podje tja in delovnim tovarišem, ki omogočijo godbenikom med delov nim časom udeležbo na skupnih" vajah.
Viki Žakelj
UREDITEV PARKA PRED CENTRALNIM SPOMENIKOM PADLIH BORCEV NOV
Organizacija ZZB NOV je istočasno z gradbenim dovoljenjem za postavitev centralnega spo menike padlim borcem v Zireh prejela tudi odločbo za ureditev parka na nasprotni strani ceste. Za to ureditev je tovar na Alpina zagotovila l,ooo.ooo S dinarjev. Po ustanovitvi kra jevne skupnosti pa je bila tudi 'ureditev parka prenešena v njeno pristojnost.
Zaradi gradnje vodovoda v letu 1965 pa KS ni bilo mogoče
nakazati teh sredstev in tako smo lahko pričeli z delom šele letos. Gradnja bi bila lani sorazmerno cenejša, tako pri materialu kot pri delovni sili.
Teren, ki ga je bilo treba u-rediti, smo izmerili že v letu 1965 in takoj naročili načrt, katerega je napravil dipl.ing. Janko Dolenc iz Nove vasi. Z delom smo pričeli 12. avgusta t.l. Izkop temeljev je znašal 9 m ; vgradili pa smo: 48 m gramoza za beton, 3o m kamenja in cca 2o m3 vodnega gramoza. Cemen ta smo porabili 5.990 kg. Groba betonska dela so v glav nem dokončana^ Napraviti je bilo treba dva dodatna jaška za odtok vode v cevi, saj prejšnja nista služila svojemu namenu. Narejenih je deset drenaž izpod temeljev v sredino steze, ki bo ob robniku.To so sedaj skrita dela, ki so terjala kar dovolj truda.
Dokončno urejen park pa bo iz gledal takole:' Od Kržišnikovega vrta bo cca 25 m pločnika, v sredini bo 10 m dolga zelenica, nasproti spomenika pa betonska ali asfaltna plošča, velika 76 m2, sledi zopet zelenica, dolga 18 m in še zadnja plošča v velikosti 24 m2.Med robniki in zelenicami bo asfaltna steza.
V	parku bosta tudi dve klopi-ci, prostor zanju pa še ni predviden.
V	projektu je predvidena razširitev gornje poti. Z razši-
SVOBODA TUDI KUJE VERIGE, TUDI V VERIGAH SVOBODA BLEŠČI
Simon Gregorčič
ritivijo bomo dobili tudi zemljo, s katero bomo uredili
......breg rra d"pro d p o rn im zidom. Pri
.. tem delu bodo pomagali učenci . osemletke. Za ta dela smo dobi li od Krajevne skupnosti S din 769.000.- in 172 kg železa.
Mislim, da denar in delo, ki je bilo vloženo za ureditev s-pomenika, ni odveč. S tem se vsaj delno oddolžimo borcem , bork&m in žrtvam NOB. Spomenik velikim žrtvam naj bo ponos kraja in.v spomin nam in bodočim pokolenjem na težke dni borbe za svobodo in neodvis -nost.
Jože Košir
N KAJ BESED IZ KADROVSKEGA ODDELKA
Število zaposlenih delavcev je v preteklem mesecu ostalo neiz-premenjeno v našem obratu v Ži-reh. Pratf tako je ostalo neiz-spremenjeno stanje zaposlenih tudi v obratu Gorenja vas. V številu zaposlenih so bile spre membe le v prodajni mrqži,kjer se je na novo zaposlilo 8 delay cev, od tega 6 prodajalk in 2 prodajalca, odšli pa so štirje prodajalci.
Naša prodajna mreža zaposluje 136 delavcev in delavk.
Poročili so se:
KOLEDNIK MARTINA, KONČAN FRANC, JESENKO KAJETAN in RUPNIK MARJAN CA, REJC IZIDOR ter PODOBNIK MARJAN.
Čestitamo z najboljšimi željami!
VPRAŠANJA -PRIFOMBE-PREDLOGI
Glede vprašanja zaradi predpasnikov, ki ga je prineslo naše glasilo in ne samo naše, tudi Glas Gorenjske je pisal o tem, smo prejeli tale dobro hoten odgovor:
"Lepo je, da se moški zanimate za nas, toda kaj pa vaše neobrite brade ?"
Dragi fantje in ožje britve v roke ! Obrijte se, če je potrebno dvakrat na dan.
SMUČARJI ALPINA VAM SVETUJE
Velikostne številke naših smu I čarskih čevljev niso pri vseh modelih enake, ker so prilago jene standardom kupcev iz USA, Kanade, Japonske, Švedske itd. ■ čevlje zaradi tega pri nakupu ! skrbno pomerite na tanjše bombažne nogavice in debelejše volnene nogavice. Slednje zavi • hajte navznoter, da bo noga v gležngu močneje obložena.
|
Če imate v gležnju visoko nogo, izberite take čevlje, pri katerih se gornja krila dobro prekrivajo nad jezikom. Če reža ostane kljub temu odprta, vlo- , žite po notranjem jeziku vlo -žek in tanjše penaste gume. V slučaju, da se čevlji ne pri -legajo dobro k nogi, si lahko delno pomagate s tem, da v čev lje nalijete špitit, tekočino po dveh treh urah izlijete in krajši čas hodite z ovlaženi--mi čevlji..
Vedite, da v slabo obute čevlje od vrha s snegom vdira vlaga, pa tudi sicer se čevlji znotraj ovlažijo zaradi kondenčne vlage. Ne zmanjšujte si športnega vžitka ž ne -potrebnim razočaranjem in kritiziranjem čevljarja.
Veliko smučarskih čevljev se uniči pri sušenju. Upoštevajte, da usnje prenese samo tako vročino, kakor živa koža. Po možnosti čevlje pri sušenju obesite pod strop, ker je tam temperatura višja in cirkulacija zraka večja.
Smučarski čevlji morajo ostati kompaktni, zato jih ne sme te omehčati z oljem. Mazanje" z oljem tudi sicer ni pripo -ročljivo, ker odpira pore v koži in povečuje premočijivost. Po vsaki uporabi čevlje nama-žite s pasto, ki vsebuje ter-pentin, vosek, lanolin., .para-fin in slično.., toda brez fir-neža in manj vrednih naftnih derivatov. Nekateri strokov - .. njaki priporočajo tudi surovo mleko.
Sami lahko naredite dobro pasto iz lo gr. razstopljenega voska in 50 gr. lanenega olja ter pri hlajenju zmes dobro mešajte,
Za impregniranje podplatov in šivov vam priporočamo laneno olje, medtem, ko firnež usnju škoduje.
Želimo vam mnogo športnih užit kov in zadovoljstva v naših kvalitetnih čevljih.
Rešitev križanke št. 5
Vodoravno: 1. ŽIRI, 5. ALIBI, 7 LIMONA. 9. ORLOVIC, 11.
sij, 12. Adam, 14. tja, 15.
eros, 21. ind, 22. lado.
ŠPORTNIKI POZOR !
Telovadno društvo "PARTIZAN" Žiri se je odločilo, da bo zo pet uvedlo redno vadbo telovad be za vse skupine in take odločitve smo lahko veseli.
Verjetno so tudi med člani našega kolektiva navdušeni šport niki, zato objavljamo urnik vadbe telovadnega društva Žiri:
Ponedeljek: Cicibani
od 17 - 17.45 ure
Pionirke
od IP - 19.15 ure Mladinke
od 19.15-2o.4o ure
Športne igre ob 2o.40 uri
Torek:
Sreda:
Četrtek:
Petek:
Sobota:
Pionirji
od 17 - 18.15 ure Mladinci
od 18.15 - 19.50 ure
Judo. in člani od 19.3o - 21 ure
Od 16 ure dalje športne igre: košarka, odbojka, namizni tenis. Orodna telovadba
Pionirji
od 17 - 18.15 ure Mladinci
od 18.15 - 19.50 ure
Judo in člani od 19.30 do 21 ure
Cicibani
od 17 - 17.45 ure Pionirke
od 18 - 19.30 ure Mladinke
od 19.15 - 2o.4o ure vadba vodnikov
I	' j2 " 13 j 4" : "' *" j5 "T'6" "]'f*	ITe I9 • lo
-------------i--i--------j	»-------i----r!--j............
II	i	I > 12	; ^ ,13 i j
-----1-----1---^-j----—--1--]----.....
14 ■ ,	e J[l5 r 16 j j
17.....j	j P^IŽANKa' St. 6
19	" "" ]~2o "21 ......22	[23' ' 724 ;
,25" "i	h	~	1 I" r2r
! j j i
29"	^^ 1 d KI
'32	""33"
!_____ __
.34 ...... .........
'35 "
j
'36 '"1
; 1__
>7 " " "58 i ____________■_________
i 39 i
j -----------
j 4o }•
1 ^..........
427"]...... _
43" ""j " 44
«1 t~:
46' t"'- * ........
i
47......1 \ -
i 4° ........ '"""'Uš' j
r'° .......""t"!
•..........—-—---— ■ ■
■ 51 . '! !
VODORAVNO: 1. praznik v novembru, 11. polet, 12 Radio-televizija Romunija, 13. boter, 14. delat nekaj ob navzočnosti drugih (prislov), 15. takt ali ..., 17. Edi in Tine, 18. žensko ime, 19. priprava za cepljenje drv, 22. nebesni obok, 25 Ivan Ankerst, 26. trd od strahu, 29. Nace Čret-nik, 3o. nasad, drevored, 31. dvorana (nemško), 32. dekle, 34. Viktor Volf, Avstrija, 35. žensk glas, 36. Janežič Janez, 37. lesk, 39. grška čr ka, 4o. tovariš (skrajšano), 41. vrsta vrbe, 42 Nace Adamič, 43« makedonsko kolo, 45. Vipotnik Nace Tolmin, 46. trije različni samoglasniki, 47. Mart in Zakelj, 48. vrsta pralnega pripomočka, 5o. doba, 51. mesto v Italiji.
NAVPIČNO: tovarne v krema za naplavina žerjavica prava za boter, lo hvalnica, varna, 28 ska enota moško ime
1. datum velikega praznika, 2. naslov Zireh v spremenjenem zaporednju, 3. lice, 4. tri črke iz besede rubin, 5. ', okrogel kamenček, vrsta zemlje, 6. , ki skoči pri gorenju iz ognja, 7. pr britje, 8. domače ime Eisenhoverja, 9. . Ema Mlinar, 2o. vrtna uta, 21. pesen 23. številka, 24. kurir, 27. niška tc . ljudska armada, 33. električna mer-, 38. znamka češkega motorja, 44. tuje , 49. osamljen.
Sestavil: Ivan Capuder
MOJE FESMI Simon Gregorčič
Ne pišem jaz pesmi na rožnat papir in morda celo parfimiran; Slovenci, oh, prosim, s tem dajte mi mir, saj kmet sem, ubog in preziran.
Srce mi nevsahli je pesmi izvor in vaše srce naj bo knjiga ! Vulkansko ta vir se mi dviga navzgor, a v src naj vam knjižico švigal
In ako goreči moj srčni vulkan za dom vas in narod ogreje, za narod moj nisem tu gorel zaman, vaš žar ga bo grel najtopleje.
Friobčujemo malo znani pesmi SIMONA GREGORČIČA. Čeprav bo 24. novembra letos preteklo polnih 60 let od njegove smrti, še vedno med nami živi, uči in opozarja. Njegove pesmi je slovensko ljudstvo razumelo, jih sprejelo za svoje, saj je prav zato mnogo njegovih pesmi ponarodelo. Vedno je poveliče val največjega umetnega pesnika Prešerna, sam pa postal največji ljudski pesnik. Bil je visoke postave in zmeraj rahlega zdravja. Le 62 let je dočakal in nazadnje želel, naj pripravijo zanj skromen grob, tega pa mu slovensko ljudstvo ni moglo izpolniti. Še danes živeči ljudje, ki so bili pri pogrebu vedo povedati, da jim ne zbledi spomin na veličasten in do smrti žalosten pokop ljubega pesnika. Po dolgih letih se je vednar zgodilo, da je njegov rojstni dom odkupljen ter preurejen v muzej, Pisali smo že, da je naš kolektiv prispeval skromen delež za to uresničitev. Otvoritev in pro slava je bila že septembra. Tudi iz naše tovarne so pohiteli tja njegovi častivci, a žal zelo malo. Zato želimo, da se ustavite in poklonite pesniku Soče, preroku in rodoljubu kadar vas vodi korak po tamkajšnjih krajih.