jPoštarina plačana. Ste?. 109 ¥ Ljubljani, ? petek to L oktobra 1^20 Posamezna števiSka. 60 vin. Lstts III. > : Ct.vi^ ■■r'i i? .•: .'•' .' V • ■ Oglasi: timski listi so radi tega zelo ozlovoljeni. „Messaggero" očita Jugoslovanom megalomanijo, ,,(Kornale d' Italia" predlaga naj se Italija raje odpove pogajanjem. Odgovor Italije na najnovejšo Trumbičevo izjavo naj bi bil ta, da Italija kratkomalo naprej ostane v I stripi in Dalmaciji. Beograd, 30. septembra. (Izv.) Andrija Radovič, bivši delegat na mirovni konferenci, je predložil vladi memorandum na kak način naj bi se rešilo jadransko vprašanje. Beograd, 30. septembra. (Izvir.). V beograjskih političnih krogih govore, da se bodo pogajanja o rešitvi jadranskega vprašanja vršila v prvi polovici oktobra, in sicer izven mej naše države, najbrže v Švici ali pa v Londonu. Zagreb. 30. septembra. Današnje „Novosti" prinašajo razgovor svoje ga dopisnika v Beogradu z italijanskim odpravnikom poslov Galanti-jem, ki je dejal: Upam, da se bo jadranski spor med Italijo in Jugo- slavijo rešil pravično. Morebiti, da bo nezadovoljnost pri nas, kakor pri vas, toda ravno ta nezadovoljnost bo najboljši znak pravične rešitve jadranskega vprašanja. (!) Mi želimo, da bi bile pri teh pogajanjih navzoče osebe iz vseh pokrajin vaše države. (!) Mi bi želeli, da bi prišli jugoslovanski delegati z neomejeni pooblastili, tako da bi se pogajanja zaključila v par dneh, da se ne bi javnost utrudila z zavlačevanjem. Med sovražniki se vrše pogajanja na nevtralnih tleh, toda med zavezniki bi ne smelo biti nesporazumi] e-nja glede mesta. Na vprašanje glede črnogorske dinastije, je odgovoril Galanti: Mi ne ustvarjamo ainastič-nega vprašanja, kakor to povdarja-jo nekateri jugoslovanski listi. Ako je Črna gora zadovoljna, ne bomo mi tam nasprotovali. Rim, 30. sept, V Rimu se mnogo komentira komunike, ki je bil v mnogih vladnih listih v Beogradu razširjen uradno ali poluradno, da je Jugoslavija dobila od Italije vabilo ha pogajanja o jadranskem vprašanju. Dasi se ne more dokazati, da je ta korak uradna izjava beograjske vlade, se v Rimu razlaga kot želja Jugoslavije, da pride čim prej do pogajanj in da bi javnost mislila, da si jih Italija nujno želi. Beograd, 30. septembra. (Izv.) Demokratski klub je na današnji seji nadaljeval razpravo o r>ro-~pobito diskutiral o spremembah, ki iih je sklenil parlamentarni finančni odbor. Poslanec dr. Brezigar je obširno utemeljeval sklepe finančnega r.ri*----- zahteval, da ji1! P-on*nf Tn'"'~'0-" *-~Voj VpOŠtPVa M-:-iPfninn^viV ip VnnČnO predložil, naj klub Izbere posebni komite, ki bo jutri dopoldne v njegovem kabinetu razpravljal vprašanje predloženih sprememb. Ko.nife je bil izvoljen. V debati so sodelovali člani iz vseh pokrjjin. Beograd, 30. septembra. (Izv.) Uvedba poslovnega davka na obrt je izzvala tudi tukaj močno gibanje med obrtnimi krogi. Vršila se je konfrenca vseh obrtnih zadrug v Beogradu. Obenem se je vršilo zborovanje zadruge kavarnarjev, hotelirjev in gostilničarjev. Na skupnem sestanku so sklenili, da skličejo protestno zborovanje in cla bodo ob tej priliki vsi lokali zaprti. Beograd, 30. septembra. (Izvir.). Finančni minister Stojanovič je sklical za 5. oktobra enketo privrednih interesentov glede novih davkov, posebno trošarine in davka na poslovno obrt. Odredba glede ukinjenja devizne centrale bo v kratkem objavljena. Beograd, 30. septembra. (Izvirno.) V Narodnem predstavništvu se je danes nadaljevala debata o hrvatskih nemirih. Demokratska poslanca Wilder in Orisogono sta povdarjala, da tiči glavni vzrok v politiki Narodnega kluba, ki je dospevši na vlado, postavil na premnoga odgovorna in vplivna mesta uradnike, kateri so kompromitirani iz avstro-ogrske dobe in ti so ostali nepri-jatelji narodnega edinstva. Posr*nezni člani »Narodnega kluba" so povrh s svojim nastopanjem med narodompoja-čali podedovano nezaupanje in medsebojno mržnjo. Stojan Protič je v kratkem govoru povdarjal, da je vsled neprestanih novih uredb na splošno padla avtoriteta zakonov ter je to dejstvo označil kot eden izmed glavnih vzrokov hrvatskih dogodkov. Priglašenih je še več govornikov. Debata bo jutri končana in se bo vršilo glasovanje. Velika večina bo nesporno vzela odgovor vlade na znanje in tudi Narodni klub si je že premislil delati krizo. Beograd, 30. septembra. (Izvirno.) Ministrski svet je sklenil pospešiti razglasitev uredbe o pobijanju draginje, ki se izdeluje v mir.-^rs+vK prehrane. Glavna določba te uredbe bo, c1?. se cene, ki so bile na trgu običajne koncem meseca avgusta 1.1. ne smejo prekoračiti. Proti prestopkom so določene jako stroge kazni. Rim, 30. septembra. (Izvirno). Turinski delavci vstrajajo pri svoji zahtevi, da se jim mora izplačati mezda za vso dobo odkar so bile tvornice v delavskih rokah. Industrijalci zahtevajo nasprotno, da odločijo o tem razsodišča. Delavska zveza kovinarjev je zaradi tega pozvala delavce naj tvornice zopet zasedejo za toliko časa, da se poravna spor. Pozvala pa je obenem delavce, naj gledajo na to, da pridobe za se tudi tehnike, ker je le od njihove solidarnosti odvisen uspeh delavskega gibanja. Milan, 30. septembra. (Izvirno). V tovarni za pnevmatike Pirelli je prišlo včeraj med uradniki in delavci do konfliktov, ki so se razvili v dejanske spopade. Zaradi tega so danes zjutraj vojaki zasedli tvornice in zabranili delavcem vstop. Iz Tu-rina, Brescie in Bologne se poroča, da je prišlo pri predaji tvornic do novih težkoč. Beograd, 30. septembra. (Izv.) Prestolonaslednik, ki odide za nekaj dni v Sremske Karlovce, se poda prihodnji teden zopet v Pariz, kamor spremlja svojo sestro princezinio Jeleno. Pariz, 30. sept. „Temps" poroča iz Rima, da je bila misija Take Jo-nescu, ki jej imela pomiriti Italijo zaradi nevarnosti male entente, brezuspešna. Nezaupnost Italije napram zvezi balkanskih narodov s Cehi je nespremenjena. Tudi ekonomskih uspehov Jonescu ne nosi domov, ker se o gospodarskih vprašanjih niti govorilo ni. Varšava, 29. septembra. Frontno poročilo z dne 29. t. m.: Na severnem krilu se sovražnik umika proti severovzhodu. Pri Novi Rugi smo popolnoma razpršili sovjetsko divizijo. Vzhodno od Wolkowijska smo zavzeli mesto Slonim in prekoračili S^ozaro. V Polesju so naše čete na jugu prodrle proti Pinsku in Janovu in četrto sovjetsko armado popolno- ma porazile. Dospeli smo do reke Jasjolda. Južno od Pripjata smo po srditih bojih zasedli železniško križišče Sarny. Po zadnjih poročilih so naše divizije dne 28. t. m. v bojih pri Udi in Papjernigi zajele 12.000 ujetnikov in 50 topov. Pariz, 30. septembra. (Izvirno). Čete generala Wrangla so pri prodiranju severno Aleksandrovska ujele 1000 mož in zaplenile 10 strojnic, 33 lokomotiv in več tisoč vagonov. Beograd, 30. septembra. (Izvir.). Po informacij ah iz trgovskega ministrstva bo privredno veče (gospodarski svet), ki je na prvem zasedanju prišlo v konflikt s predstavi-telji trg. ministrstva, razpušceno. Stol sedmorice je razpravljal o Ra-dičevi ničnosti pritožbi in ugotovil, da je bil Radič zasačen in flagranti, vsled česar ga ne ščiti imuniteta. Sodišče pa je obenem izjavilo, da bi bila dolžnost prve instance, da bi obvestila o zadevi narodno predstavništvo. Zato je zahtevalo pojasnilo od prvega sodišča. Trst, 30. sept. „Piccolo" prinaša poročilo iz Rima, ki odseva neizaup-nosti Italije proti mali ententi. Z Jugoslavijo je Italija v sovraštvu, s Čehi v odnošaju hladnosti, ta dva faktorja hočeta ustvariti nekako donavsko konfederacijo, ki more postati dedič Habsburgov, Italija je bil_a vedno proti takemu donavskemu sistemu, ker pomeni nevarnost zanjo. Zato mora vedno intimnejše vezi' iskati z novo Avstrijo, kajti .Rumunija ne zadošča, da paralizuje nevarnost, ki izhaja iz Jugoslavije in Češke. Beograd, 29. septembra1. (Izvir.). Demokratska zajednica je imela danes sejo, na kateri se je razpravljalo o finančnem proračunu. Finančni minister Stojanovič je navajal razloge, zakaj je forsiral proračun in ga objavil z ukazom. Država potrebuje mesečno 370 milijonov dinarjev, dohodkov pa je imela doslej samo 120 milijonov. Debata se bo jutri nadaljevala. Nekateri člani kluba bodo ostro nastopali proti fin. ministru. Sofija, 29. septembra. (Izvirno.) Bolgarski min. predsednik Stambo-linski odpotuje 7. oktobra v London. O namenu njegovega potovanja se poroča iz vladnih krogov sledeče: Želja Stambolinskega, da bi bil po podpisu mirovne pogodbe v Neully-ju sprejet od Llovda Georga, se takrat ni uresničila. Ker je Bolgarska sedaj že ratificirala mirovno pogodbo, ;je bil Stamboliuski povabljen v London. Njegova posvetovanja z angleško vlado ne bodo samo političnega ampak tudi gospodarskega značaja. Stambolinski se bo informral o stališču Anglije napram bolgarskim odnošajem z Grško in Jugoslavijo m zavračal očitke francoskih in angleških listov, da vodi le agrarno politiko. Iz Londona odpotuje Stambolinski v Pariz. Vrše se tudi pogajanja za obisk v Prago, kjer bo prosil čehoslovaško vlado, naj posreduje v spornih vprašanjih med Jugoslavijo in Bolgarsko. Obisk v Beogradu zaenkrat še ni zrel. Beograd, 28. septembra. Za popis prebivalstva, ki se bo vršil 31. decembra t. 1. je ministrstvo za socialno i>olitiko odobrilo potrebni kredit in materij al._ Devet dni ie! Še devet dni in na Koroškem se ima izvršiti ljudsko glasovanje, ki bo pomenilo konec negotovosti in tudi konec anarhije, ki začenja polagoma vladati na glasovalnem ozemlju, po veliki zaslugi medzavezniške glasovalne komisije. To so posledice popolne svobode, ki se je dala Nem- cem in nemčurjem, ker medzavez-niška komisija deloma (angleški in francoski zastopniki) niso poznali koroških nemških in nemčurskih divjakov, deloma pa (italijanski zastopnik) se je hotelo izzvati te anarhistične razmere, da bi se plebiscit onemogočil, ali pa vsaj oagodil, ker to so- Nemci in njihovi pokrovitelji Italijani še sprevideli, da na pošten način pri glasovanju ne morejo zmagati. Ta nemška želja, preprečiti ali vsaj odgoditi plebiscit, prihaja vedno bolj na dan, ker so nemška div-jaštva vsak dan večja. Naše ljudi pobijajo podivjani Nemci in izzivajo vedno bolj, samo da bi se naše ljudstvo naveličalo teh divjaštev in dalo Nemcem primeren odgovor, kar bi potem Nemci porabili v to, da bi zahtevali s še večjo odločnostjo zaseden je glasovalnega ozemlja po antantinih (italijanskih) četah, ki bi naše ljudsvo strahovale in na ta način pripomogle Nemcem do zmage. Italijanski zastopniki v plebiscitni komisiji podpirajo Nemce in nem-čurje očitno in javno-, četudi bi morali biti po vseh pravilih popolnoma nepristranski. To se je pokazalo posebno v Pliberku, kjer je predsednik okrajnega sveta neki italijanski podpolkovnik, ki je že pri nastopu tega mesta jasno pokazal, da stoji popolnoma na strani Nemcev in nemčurjev. Te dni se je pa popolnoma razkrinkal, ker se je v civilni obleki udeležil nekega nemčur-skega sestanka in ko je prišlo do spopada med Slovenci in nemčurji, je vpil „Crepa Jugoslavia!" (naj crkne Jugoslavija!) in je celo udaril dva Slovenca, ko je pa hotel udariti celo našega orožnika, jo je iz-kupil, ker ta si tega ni pustil do-pasti. Take razmere so nevzdržne! Italijanski podpolkovnik v Pliberku ne sme predsedovati okrajnemu odboru, ker Slovenci mu ne morejo zaupati, ne morejo imeti vere v njegovo nepristranost, ker je očitno pokazal, da stoji popolnoma na strani Nemcev. Upamo, da bo to sprevidela tudi plebiscitna komisija, saj angleški in francoski zastopniki vendar nimajo nobenega interesa na tem, da bi odobravali tako očitno pristranostv njihovem imenu! Predsednik komisije je angleški polkovnik Peek, ki vedno naglasa nepristranost komisije in sedaj ima priliko dokazati, da hoče res čuvati to nepristranost in zato naj napravi v Pliberku red, ker ako ta italijanski podpolkovnik ostane še dalje predsednik okrajnega odbora, potem komisiji sploh ne moremo več zaupati, četudi ona v zadnjem času poveča malo več pozornosti nemškim divjaštvom in je med drugim prepovedala dovlače-vanje s tovornimi avtomobili nemških razgrajačev in pretepačev iz Celovca na naše glasovalno ozemlje. Tudi je plebiscitna komisija ukrenila potrebno za osebno varnost naših zastopnikov v obč. glasovalnih odborih na avstrijskem glasovalnem ozemlju, kjer naši zastopniki niso bili življenja vami. To je nad vse značilno. Na našem glasovalnem ozemlju, ki se nahaja pod našo upravo, niso bili potrebni nobeni posebni ukrepi v varstvo Nemcev in nemčurjev, ker so naše oblasti pač pravične, nepristranske in tudi slovensko ljudstvo noče bitil sirovo in divje. Tam, kjer je avstrijska uprava pa naši ljudje niso življenja varni, ker jih avstrijske oblasti niso hotele ščititi pred. podivjano nemško sodrgo, temveč so čakale, da jim plebiscitna komisija naravnost ukaže, da morajo ščititi tudi Slovence! S tem je ja&no dokazano, da je na naši strani pravica, na nemški stranil pa krivica. in zopet proti iam! Naša vlada je predložila papežu ustanovitev nadškofije v Subotici,da ne bi bili naši katoličani v Bački, Banatu in Baranji podrejeni madžarskim škofom. Ta zahteva je tako enostavna in razumljiva sama po sebi, da bi se moglo pričakovati, da ukrene papež nemudoma vse potrebno, da se ta predlog naše vlade izvrši, ker tega inobena država na svetu ne b trpela, da bi njeni državljani v kakršnemsibodi oziru, bili podrejeni komursibodi v drugi državi. In vendar rimski papež, ki bi moral skrbeti samo za versko življenje pri svojih vernikih, je tudi v tem slučaju pokazal, da mu je politika prva, vera pa zadnja skrb. Papež je v prvi vrsti Italijan, potem šele „božji namestnik" na zemlji in kot pravi Italijan sovraži iz dna svoje duše v prvi vrsti Jugoslovane, kar je pokazal že v več slučajih, posebno na Reki, kjer podpira brezverca D' Annunzia proti Jugoslovanom, sedaj je pa odklonil ustanovitev nadškofije v Subotici, ker hoče, da bi bili katoliški prebivalci naše Bačke, Baranje in Banata še nadalje podrejeni madžarskim škofom! Neki beograjski list pravi pri tej priliki, da bi naša vlada najbolje storila, ako bi pretrgala vsako zvezo, z rimskim papežem, mi pa mislimo, da to še ni dovolj, temveč bi morali obrniti temu zahrbtnemu, podlemu Rimu hrbet vsi jugoslovanski ka-toličani in se osamosvojiti, ker papež s svojo umazano politiko dovolj jasno dokazuje, da je v prvi vrsti nacionalen Italijan, ki Jugoslovane iz dna duše sovraži in nam škoduje kjer le more. Njegovi hlapci med nami pa lepo molčijo in ne najdejo niti besedice obsodbe za to protijugoslovansko politiko rimskega papeža, ker ti rimski hlapci so vedno bili in bodo narodni samo na zunaj, v svoji notranjosti in po vsem svojem delovanju so pa vedno bili in ostanejo — tuji sluge, orodje v rokah onih, ki bi nas naj-rajše v žlici vode otopili. In ti rimski hlapci hočejo voditi tudi politično-katoliški del jugoslovanskega naroda! Bližajo se volitve in rimski hlapci bodo v vsakem oziru zelo radikalni, da s tem prikrijejo svoj pravi namen, voditi politiko tako, kakor to odgovarja namenom in koristim onega Rima, ki za nas nima drugega kot sovraštvo, pa naj bo to kraljevi ali pa papežki Rim! Zadnji čas bi že bil, da bi jugoslovanski katoličani začeli malo razmišljati o tem, ako je to pametno, da se pustijo voditi od hlapcev naj-boj strupenih naših sovražnikov. Postopanje rimskega papeža proti Jugoslovanstvu na Reki in sedaj zopet v zadevi subotiške nadškofije naj odpre oči tudi zadnjemu zaslep-ljencu, ker taka politika rimskega papeža je mogoča samo zato, ker je podpirami sami s tem, da izročamo našo usodo rimskim hlapcem. cev iz Celovca ter prepevalo nemške pesmi in se vedlo izzivalno. Na nasprotni strani se je na nemško izzivanje pred Narodnim domom zbralo nekaj Slovencev. Mimo so prišli italijanski vojaki in iz njihove skupine se je zaslišal vzklik: „Crepa Jugoslavia!" Nato je neki Simon Krepel zavpil: „Crepa Ita-!ia!" Potem so ga nekateri Italijar" in en Nemec napadli s palicami in ga pretepli. Med njimi je bil po trditvah udeležencev tudi Navarini v civilu. Prihitelo je orožništvo na trg, da naredi mir med Nemci in Sloveči, ker sta se že obe skupini približali. Pfmežn^H orožnika Franceta Figo, je udaril majhen civilist s palico po glavi. Orožnik nu ie vrnil udarec s cevjo puške. (Fo predpisih bi ga moral zabosti.) Ta majhni civilist je bil Navarini. V tem se je nosrečilo orožnikom narediti mir in ločiti skupini. Tedai je Navarini, skupaj z angleškim častnikom, ki je bil tudi v civilu, stopil iz nemške skupine proti Slovencem in dejal: „Jetzt alles nach Hause gehen!" To nekemu klobučarju ni ugajalo in je rekel, mislič, da ima Nemca pred seboj: „Kaj nas bodo ti prokleti Nemci podili domov!" Nato ga je Navarini udaril s palico čez obraz, da se mu je takoj ulila kri. Incident v Pliberku. Ljubljana, 30. septembra. Italijanska službena „Agenzia Štefani" je o dogodku v Pliberku priobčila povsem izkrivljeno poročilo: Pravi, da so bili vojaki, ki služijo pri distriktni komisiji v Pliberku, v nedeljo 26. t. r.i. napadeni od jugosle—r.skih teroristov. Podpolkovnika Navarinja je orož nik zadel s kopitom na rame. Anglež Hinmyn je z ojačefiji odbil napadalce . lemu nasproti dcznavamo iz ' ogov, ki so blizu naši plebiscitni delegaciji, da se je incident s predsednikom okrajnega sveta v Pliberku, podpolkovnikom Navarinijem, vršil takole: Pred gostil-nico „Nemec" se je zbralo mnogo Nem- Hrvatski nemiri pred parlamentom. Beograd, 29. septembra. V današnji seji Narodnega predstavništva se je nadaljevala debata o interpelaciji posl. Bukšega. Poslanec Hcnžek (Narodni klub) opisuje po svojih nabranih podatkih, kako so nastali nemiri v Gru-:>išnern polju in drugih okrajih, navajajoč, da so dali povod administracijski ukrepi žigosania in rekvizicije, še več pa netaktnosti naših organov, ki so te ukrepe izvrševali. Pravi, da zo t- ~—-> povodi, vzrok pa da leži v latentnem nezadovoljstvu hrvatskega dela našega naroda. Z vsem onim, kar se dogaja od Časa zedinjenja naše države in da je prišel moment, da se pove čista istina. Efektivni odpor naroda je posledica njegove duševne usedline, ta pa obstoja v narodu vsled vojne psihoze in delovanja političnih strank. Napada demokratsko stranko, ki da je hotela ubiti socialni proces in preko noči na~ -"iti iz našega naroda nov narod, zahtevajoč od njega, da pozabi svojo preteklost, a percepcija novih idej je prilago-jevanje na prevzete in podedovane se-dimente političnih in kulturnih -nzo-rov. Dr. Hanžek navaja slučaje „iz-igravanja konstituante" in „rušenja celokupne hrvatske samouprave", neurejene gospodarske in finančne odnošaje, draginjo, vprašanje sadenja tobaka, kuhanja žganja, častniško vprašanje, sistem talcev itd. Govornik zaključuje: Kolikor je s svojo demagogijo destru-destruiral tudi Svetozar Prifcičevič. — (oliko ga je s svojo nasilno idealogijo destruiral tudi Svetozar Pribčevič. — Dr. šurmin (Narodni klub): Obžalujem, da nismo našli v govoru minMr-kega predsednika onega, kar smo pričakovati. Rad konstatiram, da je bilo postopanje voiske pravilno, dokler je tam zapovedoval major Orožništvo se je obnašalo tako, kakor se v svobodni državi ne bi smelo obnašati. Potem navaja razne primere in nadaljuje: Ne vemo, ali moremo pomiriti ves narod, pomiriti pa «-a moremo samo tedai, ako se vlada InH r^nolne sanacije in ako hoče iti narodu na roko, da mu olajša življenje, ki je postalo neznosno (odo-Hravaniet. — Posl. Mihailo Jovnnovič (radikalec): Govorim kot zastopnik srbskih kmetov. Ko je izbruhnila vojna, se je videlo, da je vse breme vozništva nosil samo kmet in siromašni meščani. Srbski kmet se zato ni bunil, temveč je vestno vršil svojo sveto dolžnost za osvobojenje in zedinjenje vseh Srbov, kakor tudi celokunnega našega naroda v enotni državi. Ko se je srbski km*t toliko let vojskoval in delal, bi moral naš brat Hrvat počakati in se po svojih zastopnikih uveriti, ali se nanaša to samo na njega ali na vse kmete naše države. Iskreno izjavljam, da seljak na Hrvatskem misli ravno tako, kakor seljak v Srbiji. Radovali bi se, ako bi hrvatski kmet sledil srbskemu kmetu pri žigosanju živine. Bolje bi bilo, ako bi bil to storil, ker ako bi srbski kmet ne bil delal tako, bi nikdar ne došlo do zedinjenja našega naroda. Pri tej priliki prosim vojnega ministra, da odredi demobilizacijo vozništva in da se odvzeta prvega vrne kmetu. Obžalujem, da je šla stvar na Hrvatskem to pot, ki ni dobra. Istotako verujem, da so bila oblastva v komisiji sirova, tako civilna, kakor vojaška in da so napadi nanje opravičeni. Ker pa verjamem, da se bo priprega plačala, prosim, naj se ne čaka z izplačilom, da se isti konkretni primeri ne ponovijo v Srbiji. (Živahno odobravanje.) — Posl. dr. eim-rak (Jugoslovanski klub) pravi vladi: Krvave kmetske roke se dvigajo pred vami (seveda izvzemši dr. Simrakovega voditelja g. Korošca, ki tudi sedi v vladi oF. ur.) okrvavljena kmetska srca vam govorijo, da je tu treba leka pravice in napredka. — Posl. dr. Spaho: Vojni zakon nalaga državljanom velike dolžnosti, in vsak državljan, ki mora vršiti te dolžnosti, ima p.-.rice, zahtevati, da se o tem z zakonom opozori, to pa se zgodi samo tedaj, ako se zakon objavi. Mislim, da ne bi bilo prišlo do tako neljubih dogodkov na Hrvatskem, ako bi vsaj pismeni svet imel pri roki vojni zakon. — Posl. Ra-jič (Bunjevec): Mislim, da bi se mogla .suspendirati izvršitev tega zakona žigosanju živine. — Poslanec dr. Ritting (Narodni klub): Naš kmet na Hrvatskem hoče imeti to državo, noče pa imeti tega sistema, noče tega načina vladavine. Naš narod je za to državo, kei je vsakemu od nas jasno in poslednji seljak to hoče, da se zed>"'>nie hrvatskega naroda more naravno izvršiti mo v svobodni in zedinjeni Jugoslaviji. Vstopili smo v državo po Wilsoncvem • o samoodločbi. Samoodločba narodov pa ne obstoia samo v tem, da se odločimo, v katero državo vslopimo, marveč pomenja tudi to, da imamo tudi pravico določiti ustavo in način, kako naj se nam vlada. Ker se nam ta svoboda ne priznava in daje, je naš narod, naš kmet v duši ogorčen. Debata je bila nato prekinjena. Prihodnja seja jutri ob 16. uri. Dopisi. Draga na Kočevskem, štirinajst dni je nagovarjal naš župnik s priž-nice in od hiše do hiše ljudi, da bi se udeležili klerikalnega shoda, sklicanega v ta namen, da bi se naše napredno ljudstvo spreobrnilo in stopilo v rimsko stranko. Pa glej smolo! Shod je bil napovedan za 9. uro, župnik Škulj, ki je imel na shodu govoriti je prišel, ampak zboroval išče je bilo prazno, niti enega človeka ni bilo. Kaj je bilo storiti? Župnik Lončar je šel zopet od hiše do hiše, od gostilne do gositilne in prosil je može in žene, fante in dekleta, da bi se vendar shoda udeležili. Zavedni možje so mu pa odgovorili, da ne marajo poslušati Škuljevih laži in so tudi našteli, kaj vse je klerikalna stranka storila kmetom v kvar. Pa župnik je le še silil v ljudi in je končno rekel, da pride župnik Škulj k njim, ako oni nočejo iti k njemu, pa možje so odgovorili, da takoj odidejo, ako pride župnik Škulj v gostilno. Ko so šle žene in nekaj otrok v cerkev k deseti maši, se je župniku posrečilo, da je prišlo na shod vendar nekaj ljudi in pred temi je potem Škulj izlival svojo modrost. Pravil je, kako nezadovoljni so ljudje z Jugoslavijo, da dolžijo duhovnike, da so oni krivi vojne (ali to morda ni res?) ter da naj volijo za poslance kandidate SLS. Vse se je smejalo, ker pri nas nikomur niti na misel ne pride, da bi oddal svoj glas za kandidate klerikalne stranke. — Popoldan je šel Škulj v Starikot, kjer se je udeležilo njegovega shoda deset Avtonomija. Javna debata o avtonomiji gre naprej. Prinesla je obilo zanimivega. Izkazalo še je, da je potrebna avtonomija občin, okrajev in pokrajin, in sicer da dobe svoje premoženje in dohodke. Pokrajine bodo imele svoje davke in doklade: zemljiški in hišni davki bodo šli le v pokrajinsko blagajno, ki bo skrbela za poljedelstvo, za bolnice, hiralnice, zavode za slepce, za gluhoneme itd. Pokrajine bodo ustanavljale tudi svoja podjetja (elektrarne, železnice, rudokope itd.). Preko tega načrta hočejo klerikalci, da bi pokrajine plačevale vse šolstvo in uradništvo, sploh naj bi bilo podrejeno deželnim odborom. Proti temu se ostro upirajo: 1.) kmečki in mestni posestniki zemljišč in hiš; oni bi namreč plačevali potem ogromne dežehie doklade; 2.) uradniki; oni nočejo biti igrača deželnih odbornikov kakor pod šusteršičem; 3.) uradniki; oni hočejo biti neza-visni od strankarskega boja, zahtevajo, naj tudi prejšnji deželni uradniki postanejo državni in naj tudi občine ali več občin skupaj dobi tajnike, ki bodo državni nameščenci. Kdo je za tako avtonomijo, kakor jo žele Protič in klerikalci: 1.) vsa duhovščina: ona upa, da kdaj dobi deželni zbor pod svojo krivo palico. Potem pa bodo kmetje, učitelji, orožniki in uradniki plesali kakor bo zapiskal škof. 2.) Klerikalni advokati, ki upajo, da bo potem vse k njimi vrelo, ker bo vsak rekurz rešen, še preden bo vložen, t. j. v prid klerikalcu. Gospodarstvo. Finančna konferenca v Bruslju. Dne 24. septembra so se zbrali v Bruslju na poziv Zveze narodov finančni in gospodarski strokovnjaki 36 držav, da se posvetujejo, kako dvigniti svet iz hude gospodarske in finančne stiske, ki je vsled vojne zadela zmagovalce in premagance. Važno je, da se konference udeležujejo kot polnovredni člani tudi ofi-cijelni odposlanci Nemčije. Znamenje, da brez gospodarske obnovitve mož, kakih dvajset žen in nekaj otrok in tem je Škulj marsikaj obljubljal, verjel mu ni pa nihče in Škulj je imel dosti prilike prepričati se, da tukaj za klerikalizem ni nobenih tal, da se naši ljudje ne dajo več po duhovnikih vleči za nos. Vsa čast takim možem! Ravnokar je izšla brošura „Tatu že imamo", vrlo zanimiv in najboljši odgovor na klerikalno brošuro ;,Primite tatu". Brošura se dobiva po knjigarnah in trafikah ter pri kolporterjih, izvod ž, 3 K. Tudi se lahko naroča pri upravništvu „Domovine" v Ljubljani, Sodna ulica 6. Poslana po pošti kot tiskovina stane knjižica „Tatu že imamo" 3 K. □HdBOI Nemčije ni dobro mogoča obnovitev Evrope in sveta. Konferenca ima več ali manj aka-demičen značaj. Po uvodnih besedah predsednika konference Adorja je to tehnična konferenca, ki ima nalogo, brez strasti, v polni medsebojni solidarnosti prerešetati težaven problem gospodarske obnovitve sveta in podati neobvezne smernice finančni in gospodarski politiki posameznih držav. Problem je težak in nemogoče je strupene bacile, ki tiče v svetovnem gospodarsko-finanenem ustrojstvu na mah, avtomatično odstraniti. Delo pa je treba začeti, in sicer predvsem s temeljitim objektivnim študijem finančnega položaja vsake posamezne države. Najti je treba sredstva, da rbvarujemo svet pred popolnim polomom. Predsednik je apeliral na solidarnost in medsebojno pomoč vseh dizav brez izjeme. Programu odgovarjajoče so drugi dan konference posamezne države, in sicer predvsem nevtralne, podale pismeno splošno sliko o gospodarskem in finančnem položaju. Referent je imajo priliko ustno pojasniti svoje pismene ekspoze.je. Besede nevtralnih držav so bile črne in polne obtožb, tako da je pariški list „Eeho de Pariš" imenoval dotični (drugi) dan konference dan pritožb bogatinov. Upravičeno. Pritoževali so se po vrsti: Španija toži o splošni krizi in o devalvaciji svojega denarja zlasti napram dolarju. Bodi pripom-njeno, da je Španija po besedah svojega delegata plačala za čas vojne ves svoj inozemski dolg do 50 milj. Državna banka si je v vojni nagro-madila za 2 milijardi zlata. — Tudi Danska se pritožuje zaradi stagnacije v izvozni trgovini. V vojni je znižala svoj dolg od 270 milj. na 255 milj. 50 % bankovcev je kritih z zlatom. — Švica trdi, da je kupna sila njenega denarja silno padla, izvoz je onemogočen, v industriji je težka kriza. Davčni vijak je pritegnjen do najvišje možnosti. Skandinavske države tudi niso zadovoljne. Cirkulacija bankovcev se je znatno zvišala, na Norveškem za 350 %. Iz teh splošnih pritožb in izrazov nezadovoljnosti sklepajo nekateri listi, da nevtralne države niso pripravljene soudeležiti se pri mednarodnem kre- ditu in dvomijo nad uspehom konference splob. Predsednik upa, da je ta dvom neupravičen. Nasledstvene države tudi slikajo celoten položaj kot resen, vendar zatrjujejo bogastvo svojih zemlja in vzbujajo vero v gospodarsko in finančno vstajenje svojih dežel. Največ zanimanja je vzbudilo poročilo Nemčije, ki ima namen odstraniti in pojasniti različne dvome o svoji davčni obremenitvi in plačilni možnosti Nemčije. Dolg Nemčije je od leta 1913. do 31. avgusta 1920 narastel od pet milijard na 240 milijard mark. Davčna reforma je izvedena v največjem slogu. Spričo težkih pogojev premirja in mirovne pogodbe pa so prihranki nemogoči. Povsod se kaže krepka volja za delo. V ponedeljek je konferenca čula razne govore. Prvi je govoril angleški delegat Brand. Ravnotežje državnega proračuna ni ustvarjati z zvišanjem davkov, ker to zmanjšuje produkti vi teto privatnega gospodarstva, pač pa z zmanjšanjem izdatkov. Omejiti je do skrajnih sil neproduktivne izdatke za vojsko, za brezposelne. Prosto trgovino med narodi je z vsemi sredstvi pospeševati. Belgijski delegat Delacroia je ostro nastopil proti oddaji premoženja in živo zagovarjal misel, da je davek na kapital za gospodarstvo škodljiv in tudi neizpeljiv. Obdačenje kapitala zadržuje razvoj industrije in gospodarstva. Švedski odposlanci poudarjajo vpliv, ki ga morajo imeti indirektni davki na regulacijo konsuma in s tem na zvišanje prihrankov. Prihodnji dnevi konference bodo izpolnjeni z generalnimi debatami o tehnično-valutnih vprašanjih, o mednarodni trgovini, o deviznem vprašanju in o mednarodnem kreditu. Ameriški delegat B ovci en, ki prisostvuje le v informativne svrhe, je opozoril konferenco, da Amerika zastopa stališče, da morajo neokretni in trdi plačilni pogoji za Nemčijo biti olajšani. Evropa more upati na ame-rik. kredit šele takrat, kadar bodo sovražnosti med državami odstranjene. Posebno pozornost vzbuja predlog belg. min. predsednika Delacroixa, ki zahteva ustanovitev mednarodne clearing banke, ki bi v produktivne namene izdajala brezobrestne bone. Ta banka bi odstranila devizno krizo. = Kupčija s sadjem v mariborski okclici se je razvila šele zadnji teden. Do zadnjega časa ni bilo Kupcev in je bila zato celo za najboljše namizno sadje cena 1 K za kilogram Pa še za to ceno ni bilo dovolj odjemalcev. Pretekli teden pa je prišla i rla vrsta kupcev iz Osjeka, .Ban.at«, Dunaja, Nemčije in celo iz Holand-ske. Kupčija je postala izredno živahna, cena je narastla na 2 do J K Na Pesnici naložb vsak dan 3 do 4 vagone sadja. Nalaganj.: se vrši pod nadzorstvom fmanči,<.-*ga stražnika, ki izstavlja potrdila. Carina znaša za kilogram samo 8 vinarjev. Kljub visokim prevoznim stroškom se izplača kupčija celo za Holandsko, kjer stane l kg našega sadja 1 holandski goldinar. = Produkcija piva v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je danes 42 pivovarn, katere so pred vojno producirale 750.000 hI piva. Danes je produkcija mnogo manjša. Največja pivovarna je v Sarajevu s produkcijo 150.000 hI, a sedaj je projektirana v Zagrebu še večja pivovarna, ki bo proizvajala letno 250.000 hI. Zgradila jo bo zagrebška gostilničarska zadruga. Tudi v Mostaru se bo ustanovila nova pivovarna s češkim kapitalom. Najmočnejše pivo se vari v Vojvodini, Srbiji in Hrvatski (10 do 13°), a lahko pivo v Bosni (8°). a»inwaiMiiii»wiMmMmi»»niM Založita in izdala »Domovina". Tiskala Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. 1920. 242 3 al_- »naaaaatBaaaaaaaaaaaaaaaaaautkiKMaaaaa Najdražje je pivo v Srbiji, kjer stane hektoliter okolo 400 dinarjev, v ostalih pokrajinah naše države pa le 800 do 1000 kron. Hmelja za p:-vo se pridela v Jugoslaviji dovolj kvaliteta pa je le srednje vrste. = Nova industrija. V Ptuju se osnuje tovarna, ki bo izdelovala posamezne dele za razne stroje vnaprej in po naročilu, vijake raznih kakovos+i, izvrševala popravila strojev in aparatov. Fabrikacija vijakov vseh vrst je posebno važna, ker je njih izvoz iz Nemške Avstrije prepovedan. Tovarna bo popravljala za vlado telefonične in ta-legrafične aparate ter ima poseben oddelek za razne inštalacije. Obratni stroji, ki niso prispeli z Dunaja, se že postavljajo in tovarna začne okrog 10. oktobra že obratovati. Podjetje bo imelo v zalogi tudi poljedelske stroje, ki jih bo prihodnje leto samo izdelovalo ter razne aparate. = Obdačenje luksuznega blaga. Kakor nam poroča finančna delegacija v Ljubljani, se objavi v prihodnjem Uradnem listu seznam predmetov, katere je smatrati za luksuzno blago po členu 113. fin. zakona za leto 1920./1921. in od katerih se pobira 3%ni davek na poslovni promet. Interesentje se opozarjajo na to objavo. — Mednarodni paketni promet. Iz Beograda se poroča, da se s 1. oktobrom otvori pakteni promet tudi s Čehoslovaško, Nemčijo, Švico in Francijo preko Avstrije, a z Bolgarijo direktno preko Caribroda pod istimi modalitetami, kakor je bil 1. septembra otvorjen paketni promet z Avstrijo. = Tovarna za čevljarske žeblje. Uprava posestev grofa Attemsa v Slovenski Bistrici ustanovi tovarno za izdelovanje lesenih žebljev, ki i i'o rabijo čevljarji. = Gradbeno delniško društvo v Zagrebu. V Zagrebu se je pretečeno soboto konstituiralo „Zagrebačko gradjevno dioničko društvo". Delniška glavnica znaša 10 milijonov kron. V ravnateljstvu in nadzornem odboru so zastopani tudi slovenski delničarji. = Premog v Dalmaciji. Med vojno so vojaške oblasti med Livnom in Županjcem v Bosni odkrile velik, premogovnik. Premog ima do 5000 kalorij. V Splitu so se sedaj združili dalmatinski interesenti, ki bodo s pomočjo angleškega kapitala eks-ploatrali ta premogovnik. Politični pregled. + Proces Radič. Zagrebški stol sedmorice, ki se bavi z ničnostno pritožbo St. Radiča, je sklenil vprašati Narodno predstavništvo ali ga smatra za svojega člana, odnosno'je-li njegov mandat veljaven. Odvišno vprašanje. V stenografskem zapisniku n. pr. se lahko čita, da je parla- ment na eni svojih prvih sej vzel na znanje izjavo Radičeve stranke, da odklanja pripadla ji dva mandata ter je proglasil ta dva mandata za ugasla. Radič torej ni narodni predstavnik. + Nitti se zopet pojavlja. V francoskih političnih krogih se trdi, da se bivši italijanski minister Nitti pripravlja, da zopet stopi v ospredje političnega življenja, iz katerega se je umaknil po padcu svojega kabineta. To se tolmači iz izjave, ki jo je Nitti podal te dni zastopniku ,,Associated Press". V ti izjavi razlaga Nitti svoj politični program, dokazuje z zadnjimi dogodki opravičenost svoje politike od časa, ko je prevzel vodstvo vlade pa do konference v Pallanzi in podaje smernice, ki bi edino prišle v v poštev pri reševanju raznih vprašanj. Gledp razmerje med Ameriko in Evropo je izrazil, da je dolžnost Ameriki, vzpostaviti načelo, da bo moralno in materielno podpirala samo one države, ki s svojo politiko dokažejo miroljubne tendence. Nemčiji morajo zavezniki gospodarsko pomagati in jo sprejeti v zvezo narodov. Glede jadranskega vprašanja je izjavil Nitti, da stoji dosledno na stališču direktnega sporazuma z Jugoslavijo. -f- Regenca in aneksija. Due 26. sep. tembra je d' Annunzio priredil na Reki zopet veliko slavnost in kakor po navadi zopet govoril in pri ti priliki je s patetično frazo izjavil: Danes 26. septembra 1920. izjavljam, da po-menja regenca aneksijo! To kar je vo-rej vedel že ves svet, akcra"no je italijanska vlada to tajila in si umivala roke, je sedaj javno priznal d' Annv.n-zio! + Paderewski o mali antanti. Uredniku lista ..Petit Journal" je izjavil Paderetvski, da je Poljska že podala roko Rumuniji, da je ničesar ne odbija od Jugoslavije in da želi najboljše odnošaje s Čehoslovaško. Paderewski — poroča dalje omenjeni list — namerava skleniti s Francijo ožji sporazum, kakor se je to že zgodilo med Francijo in Belgijo. Novosti. * Naš obrambni ščit. Slovenci! Še se hranijo v kleteh mnogih občin znaki in dokazi Vaše sramote, Vašega suženjstva, avstrijski „Obramb-ni ščiti", v katerih so žeblji, zabiti od Vaših rok, — žeblji sramote, žeblji suženjstva, ki ste jih zabijali trpečemu jugoslovenstvu v telo. Sicer je večina Vas storila to pod pritiskom, ali pa iz nevednosti. Ali vendar je to madež, ki še ni spran, ki še ni očiščen z našega naroda. Slovenci ! Očistite ta madež, operite sramote, uničite poslednji dokaz Vašega suženstva. Prilika se Vam rudi, da to izvršite! Odstranite one „0-brambne ščite", postavite si r.ovi „Obrambni ščit" podružnico „jugo-slovenske Matice", kjer je še ni, namesto žebljev pa prinašajte prispevke za podporo naših bratov ob Jadranu. Trden in mogočen mora biti Obrambni ščit", ki naj varuje naše Primorje in naše morje, krepki in samozavestni pa morajo biti tudi braniki Primorja, naši bratje tam doli, da bodo mogli uspešno braniti svoja in naša prava za tem Obrambnim ščitom. Slovenci! Še enkrat Vas poživljamo, da zbrišete sramoto s slovenskega imena, da s čvrsto roko zabijate nove žeblje, žeblje naše obrane v naš novi obrambni ščit „Jugoslovansko Matico"! * Italijani v Dalmaciji. Admiral Millo, guverner okupirane Dalmacije, je razpustil naše občinske uprave in jih nadomestil z italijanskimi oblastmi, ki trošijo občinski deoar brez ozira na interese občin. To ie velika nevarnost za vse dalmatinske občine. Šole se zapro, ker nimajo dovolj sredstev za vzdrževanje pouka. Admiral Millo hoče gospodarsko in moralno upropastiti naš narod v okupiranem ozemlju. Pred kratkim je izdal razglas prebivalstvu, da bo na najmanjšo pritožbo zoper prebivalstvo obsojal na velike denarne globe in na cela leta ječe. * Lloyd pod laško zastavo. Iz Trsta poročajo, 30.sept.: Včeraj je bilo izročenih Italiji definitivno prvih 85.000 tonelat avstrijskih ladij. V slavnostnem nagovoru je šef pomorske vlade, general Marringhi, poudarjal, da po dogovoru z Jugoslavijo pripade 640.000 tonelat dovršenih in 100.000 tonelat še nedo-vršenih ladij Italiji. Italija si je priborila takojšnjo izročitev vsaj enega dela, ko sta se Francija in Anglija začeli pogajati o delitvi, nemških ladij. Po nagovoru je kot prva „He-lonan" in nato še 15 ladij namesto dosedanje medzavezniške izobesilo italijansko trobojnico. * Kdor se zanima za volitve v Ustavotvorno skupščino, nai si takoj omisli Sagadinovo knjižico ,,Volilni red za Ustavotvorno skupščino", ki prinaša poleg volilnega reda in razlage proporčnih volitev tudi opombe k najvažnejšim paragrafom volilnega reda. — Knjižica se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6, ter velja 16 K, po pošti 1 K 20 vin. več. * Centralizacija zdravstvene službe. Ministrski svet je podpisal na-redbo, da se centralizira celokupna zdravstvena služba v državi, ki je bila dosedaj pod raznimi resortnimi ministrstvi, v ministrstvu narodnega zdravja. * Za dobrovoljce. Po osebni iniciativi ministra za agrarno reformo doktor Krizmana in ministra za socialno politiko dr. Kukovca se v obeh ministrstvih dela z največjo naglico, da se kar najprej reši dobrovoljsko vprašanje. Razdelitev zemlje bo mogoče izvršiti v prvi polovici prihodnjega leta. * Ministrstvo za narodno zdravje je sklenilo, da se bivšim lekarnarjem, ki so svoje lekarne prodali v špekulativne namene, ne dajo nove koncesije. * „Koroški dan" Sokolskega Saveza. Gg. uradniki postaje Pragersko 330 K na svatbi Eman Mesaric v Selnici, nabrala kuharica Katinka 174 K; Mesarič Zvonko nabral v veseli družbi 124 K. Potnik Srečko 400 K in 10 litrov malinovca za otroke. * Popis vojnih invalidov, vdov ip sirot. Da ne bo nepotrebnih vprašanj, katere osebe naj vpišejo oo-činski uradi pri popisu giaso: ,ia-redbe opr. št. III 8987/20/1 z dne 6. sept. t. 1. v kategorijo „Urejeni" in katere med „Neurejeni", pojasnjuje poverjeništvo za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo, da spadajo glasom 3. točke navodila k tabeli L v skupino A (urejeni) oni invalidi, vdove in sirote, ki jim je ze odmerjena cd vojaške oblasti naše države invalidna pokojnina, oziroma preskrbnina. V skupino B (neurejeni) je treba popisati osebe, za !;a!ere bo treba šele urediti vprašanje pokojnine, oziroma preskromne. * Elektrika v Mariboru. V soboto dne 2. t. m. se bo pričel v Mariboru uporabljati električni tok fal-ske elektrarne. * Trobentice je minule dni zvabilo vroče solnce iz zemlje na celjskem starem gradu kot pomladanski pozdrav jesenskih dni. * Iz Sloven. Bistrice nam pišejo: Čujte z našega sodišča še drugo plat zvona. Kakor je znano, se je med vojno hudo pritiskalo na sodnike, da vpišejo kapitale mladoletnih otrok v vojno posojilo. Zlasti nemški sodniki so opravljali ta posel z veliko vnemo, pa tudi med našimi se je našlo ljudi, ki so bolj gledali na obetano pohvalo in odlikovanje nego na interese naše dece. Predstojnik slevenjebistrškega sodišča, g. Pir-nat, tega ni storil. Kljub pritisku je ohranil največji del premoženja osiroteli mladini in je s tem izvršil narodno zaslužen čin. Družba JADRAN Dunajska cesta štev. 9 Jsnjauje 234 10-4 letošnjega pridelka v vsaki množini, le zdravo, lepo, dobi o sušeno blago, kolu dvor LJubljana ali v skladišče Jadran dr"*"'-" po solidnih cenah, vreče se dop >šljejo za polnitev. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBiJAfš Stritarjeva uiica ste*, a. Fadmžnics i Splita, Trstu, CkIovcb, Sarajsrj, Borisi, Csljn, Hariboru in BorairtjaSi; bančna gfespozlfara g Ftajo. srT.is.res K 50,000.000 - Telefon 3t. 261. Sprejema vloge na kn|i2lce in tekoCi raiun proti ugodnemu obrestovanju. Kupuje ln proda]« »se vrste vrednostnih papirje?, = valut ln dovoljuje »»akovrstne kraadlt«. = Brzojavni naslov i ,,aanKa' I 3SI d.lnliku gHavnlcai K 30,000,000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana Rezervei okrog | K 10,000.000 \ Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Mar'hor, Metkovič, Opatija, Split, Sprajevo, Šibenlk, Zader, Ekspozitur«Kranj, Sprejema i Vlog« na knjižice. - Vloge na teko«! in iiro-rntnn proti najugodnejšemu obrestovanju. — tleutui davek plača banka iz svojega. Kupuje In prodajal Devize, valute, vrednostne papirje itd. Eakontlrai Menice, devize »rednostne papirje itd. Izdaja: Čeke, nakaznice in »areditive na vsa tn- in inozemska mesta. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih »kladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje n»j-kul&ntiieje. - Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon *t. 257.