VREMŠČICA BREZ KOČE, VREMŠČICA S KOČO?
MED METULJI IN JAGODAMI
Vračala sva se z morja; iz Crikvenice sva odšla malo po osmi, takoj po zajtrku, in v Pivko sva se pripeljala okrog desete ure. Tam nekje je bila Vremščioa, ki nama je v tem delu transverzalne poti še manjkala. S ceste proti Neverkam sva jo kmalu zagledala. Nič drugega nI mogei biti tisti široki, enakomerno napeti hrbet, kot ravno Vremščioa. Kažipotov aH tabet ni nobenih, tako da se mora človek zanašati zgolj na svoje občutke. Tik preden cesta zavije na Kal, pa je vendar na nekem drevesu smerokaz, ki kaže naravnost v hrib. Tu sva parkirata, se preoblekta in se zagrizla v hrib.
Mene so strašansko mikale jagode, ki so raste na obeh straneh poti, a Jože me je priganjal in mi kazal z oblačnimi ohlipi prekrito nebo.
»Dež bo! Pohitiva! Samo poglej te oblake!« A obljubil mi je, da me bo nazaj grede, če bo vreme še držalo, pustil med gozdnimi dobrotami neomejeno dolgo. Bilo je vroče in soparno, a na srečo vodi pot dolgo po gozdu, le zgornji del Vrem-ščice je travnat in gol. Ko sva stopila iz objema gozda, sva videla, da z dežjem ne bo nič: oblaki so se umaknili, sončna so-parica je migotala nad pokrajino in jo ovijata kot s tenko kopreno. Ustavila sva se in občudovala skoraj meter visoke rože, nekakšne litije, pa žametno rdeče turške nageljne, ranjak z naščepsrjenlmi rumenimi glavicami In ponižne bele ivanjščlce. Na vsakem drugem cvetu se je zibal metulj. Metulj pri metulju — pisani, beli, rumeni, svetlo modri. Letali so okrog naju, nama sedali na ramena in spet vzletali na cvetove.
Po poldrugi uri zložne hoje sva dospela na vrh (1026 m). Tam stoji kamen, na katerem je orientacijska plošča z označenimi smermi do okoliških vrhov — Nanosa, Snežnika, Slavnika, Sv. Trojice in drugih. Odprla sva skrinjico z žigom in na notranji strani pokrova ugledala cčlo kolonijo pikapolonic. Vse se nama je zasme-jalo: toliko sreče na kupu pa še ne! Užila sva še nekaj časa v razgledovanju naokoli. Osojna pobočja imajo gozdove, prisojna pa pašnike in senožeti. Vroče je biLo, suh zrak, napolnjen z vonjem neznanih rož in trav, se je dvigal s tal. Potem sva se počasi mimo vseh prelepih rož in metuljev vrnila do gozda. Kako prav je, da še imamo take kraje In kotičke, ki so tako neokrnjeni In neomadežovani, kot je Vremščica! Predvidena gradnja planinskega doma bo to podobo verjetno precej spremenila.
V gozdu je sanjata tlhota. Ob poti so rasle jagode, nekaj korakov od poti, po ja-
sah In med grmovjem, so rdete v celih le-hah. Snela sem si klobuček z glave In jih nabirala vanj. Najboljše pa so seveda tiste, ki gredo s stebelca naravnost v usta. Dol sva hodila dvakrat dlje kot gor. Med mnogimi lepimi, še lepšimi in nepozabnimi gorami mi bo Vremščica ostala v spominu po neštetih metuljih in pojedini z jagodami.
Ivanka Korošec
OŠTARIJA NA VREMŠČ1CI?
Pri nas si zadnje čase polnimo usta s pluralizmom, demokracijo in svobodo, vse skupaj pa Je eno samo sprenevedanje. Če so se že odločili za gradnjo koče na Vrem-ščici, naj lepo jasno povedo, da bo tam gostilna s prenočišči in naj se pri tem ne sklicujejo na pojme, kot so planinstvo, gor-ništvo, približanje narave delovnemu človeku, ovrednotenje nerazvitih krajev in kar je še podobnega. Takih fraz smo nekateri več kot siti.
V vzhlčenosti »slovenske porrrladi« je seveda tudi pojem slovenstva dobrodošel, da prepričaš javno mnenje o potrebi takega posega. Prepričan sem in trdim, da je odpiranje »oštarije« na Vremščici pojav prostorskega raznarodovanja, če se že vnaprej veselimo tistih, ki bodo iz Trsta prihajali na pršut, sir in teran. Se bolj se bodo tam čutili gospode, ki so prišli razdeljevat miloščino gostoljubnim Krašev-cem, še bolj se bodo širokoustlli, da so pravzaprav prišli na svoje, kot sta se prejšnji teden samovšečno izrazila dva italijanska Tržačana nekemu Milančanu celo pod Prehodavci. Pa bo kdo rekel, da je vendar Vremščica itak dosegljiva vsem in je gradnja objekta kvečjemu izholjšanje ponudbe. Seveda je to res, vendar je kakovost obiska drugačna. Tisti, ki hodimo po kucljih z nahrbtnikom, se doslej nismo čutili odtujene in celo osramočene pred tistimi, ki se navadno okoli drugih gostišč in restavracij potikajo v špičakih, ker so se nad gozdno mejo pripeljali v klimatiziranih mercedesih.
Ovrednotimo najprej to, kar že obstaja, kar je že bilo zgrajeno in propada zaradi naše muhavosti, nesposobnosti, ko mod no s t i in končno, ker se nI ¡zkazaio kot neobhodna potreba! Za zadnji primer mislim na Iztokovo kočo pod Golaki, sicer pa na planinsko sramoto v Trenti z zaprtim Zlato-rogom. Kaj naj pa to zanima sežanske planince? Saj nista objekta na njihovem ob-
močju! Ravno za to gre. Za vrtičkanje, za tri Slovence in štiri društva, kot smo po izročilu navajeni. Kaj šele, da bi se Tot-minci, Novogorlčani, Sežanci, Goričanl in Tržačani iz vseh slavnih planinskih društev domenili in poskrbeli, da se lahko člani in nečlani ustavijo v Trenti, kadar se vračajo z gora, in jih ne mečejo kot garjave pse iz restavracije Orel, kot se je zgodilo konec letošnjega julija. Ali pa gre v primeru Vremščice spet za zavestno ali podzavestno potrebo po alkoholnem autbiksanju v zaprti družbi na Silvestrovo, 1. maj in 29. november. Pa brez zamere, izkušnja pač učil In prosim, prihranite mi dodatek, da je taka gradnja tudi v skladu s potrebami splošnega ljudskega odpora! V zasnovo SLO sem tudi sam prepričan, če je ne uporabljamo v primerih, ko naj stara teta dobi dotacijo za počitnice v Vrsarju, ker bo s tem odpornejša v enoti Civilne zaščite. Potem je še tu transverzala. Ne bom pisal v imenu vseh mogočih transverzalcev, ker nisem med njimi opravil ankete. Oporekam pa komurkoli izmed načrtovalcev, da po svoje govori v imenu vseh. Mene in nekatere iz planinskih vrst, ki jih poznam, naj pustijo izven svojih razlag. Ko sem pred več kot dvajsetimi leti prvič prehodil to planinsko kot, sem se pač prilagodil razmeram od Postojne do Slavnika, ki so drugačne kot v Julijcih in spet drugačne kot na Pohorju ali v Savinjskih gorah. V raznolikosti je tudi čar. Ni me raznolikost odvrnila od tega, da ne bi kasneje spremljal na isti poti še žene, pa sina In da ne bi transverzale opravil še drugič. Pustite nam nekaj samotel
Spet se kdo najde in poreče, naj jaz zganjam svoje planinstvo, naj pa drugim dovolim, da ga po svoje. Ne glede na to, da smatram vzpon z vzpenjačo d>o Veiega polja ali celo do Kredarice in potem važe-nje, da bi tako lahko prišli na Triglav v japankah, za kič in ne za planinstvo, menim, da je zgomjii način postavljanja vprašanja samo navidezno odprto In »pluralistično«, dejansko pa je sofizem. Podobno kot pri kajenju, kjer bi morali imeti tudi kadilci svobodo kajenja vedno in povsod. Kaj pa ostali? Kakšno svobodo izbire lahko Imajo? Kakšno svobodo izbire imam, če mi tak način postavljanja in uresničevanja »razvoja« jemlje možnost poslušanja vetra med počitkom zaradi razsajanja okoli gostišč, ali možnost srečanja z gorskim in gozdnim življenjem, ker trume neosvešče-nih kričačev onemogočajo tak stik s svojim objestnim letanjem po lesu? Kakšno možnost izbire imam, če v kočah, do katerih pripelje cesta, ne morem kot trans-verzalec k potrebnemu počitku, ker prirejajo v njih družinske praznike? Tako je bilo predlansko leto celo v koči pod Ra-duho, tako je bilo lani v Vratih, Kdo bo na Vremščicl utišal zvečer goste, ki bodo dvajsetkrat rentabilnejši od treh, štirih transverzalcev? Zato nas ne mešajte v to
godljo. Morda pa si kdo obeta, da bo v koči žig in da mu ne bo treba na vrh. Na tak način razmišljanja dobiš navadno iztuhtanko te vrste: »Vendar turistični objekti približajo naravo širokim slojem ljudi, ki bi se sicer vanjo nikoli ne podali; s tem se veča krog prijateljev narave « Moj odgovor je enostaven: sprenevedanje. Naravo spoznamo In se vanjo vživimo (avto-matizmov pa tudi v tem ni), če se podamo na pot z nahrbtnikom, čutarico in pelerino; če nas malo zažeja ali zmoči, tudi ne škodi, ker spada zraven. Seveda so vse to le osebna mnenja, aH bolje povedano, mnenje enega. Stvari bodo tudi glede Vremščice šle svojo pot. Umestno pa je, da ne bomo ravno vsi »razburjeno slavnostni«, ko bodo postavili temeljni kamen. Taki se oglašamo bolj poredko ali pa sploh ne, včasih pa nam gre za to, da tudi drugi preberete, kako mislijo tisti, ki se prikažejo iz globine gozda, v tišini prečkajo senožet, se sklonijo, da poberejo jagodo ob poti in izginejo za prvim robom brez vriskanja in jodlanja, brez sindikalnih požrtij, brez prenašanja nad tisoč metrov histeričnega odnosa med starši in otroki, brez prepričanja, da je vse »naše«, češ, kje pa se bomo počutili »svobodno«, če ne v naravi.
Že vem za nekoga, kii bo reket, da sem skregan s časom.
A Id o Hupe I (Primorski dnevnik)
Jadranje med gorami
Izjemni termični pogoji, vendar tudi Izredno znanje In občutek so omogočili velik podvig: letošnjo pomlad Je Andre Bucher Iz InnsbruckB jadral z jadralnim padalom »co-met CX« približno 62 kilometrov daleč med Innsbruckom In Unterlangkamplnom. Jadranje e trajalo dve url In 55 minut, jadralec pa je adral vzporedno s skoraj zaprto gorsko verigo po dolini navzgor ter s to razdaljo postavil sedanji svetovni rekord. Andre Bucher Je poklicni Jadralni padalec. Drugačen podvig z jadralnim padalom Je bil opravljen že lansko poletje v Patagoniji, štirje nemški alpinisti so Se si krat poskusili splezati na Cerro Torre, vendar so morali zaradi spremembe vremena, močnega vetra in snežnega viharja vselej odnehati. Odločili so zalo poskusiti na Fitz Royu. Bivakirali so v njegovi steni, pokriti s tenko padalsko tkanino, naslednji dan priplezali v Izredno lepem vremenu na vrh (3441 m), ob rahlem termičnem vzgonskem vetru etartall In po 30 minula!) jadranja pristali v baznem taboru. Potem ao znova In znova poskusili priplezati na vrh Cerro Torreja, kar Jim |e po kdo ve katerem poskusu vendarle uspelo. Toda na vrhu (3178 m) se Je vreme nenadoma močno pokvarilo, zapihali so močni vetrovi In na skok s padalom seveda nI bilo mogoče niti pomislili. Val Štirje so biII karseda veseli, da Jim Je po vseh mogočih manevrih uspel spust po vrveh v vznolje gore. Toda le nekaj dni pozneje Je srečno na-ključe hotelo, da sta dva argentinska helikopterja pristala v bližini nllhovega tabora. Pilota sta se dala pregovoriti In sta Nemce odpel|ata na vrh Cerro Torreja, od koder so X jadralnimi padali zajadrali v bazni tabor.