Štev. 281 TRST, ponedeljek 10. oktobra 1910 Tečaj XXXV - IZHAJA VSAK DAN <«d! «b nedeljah In praznikih ob 5., tb ponedeljkih ik 9. zjutraj, ^••»mlčne St«v. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih todaJurnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petru, oatoini, Sežani, Kabrežini. Sv. Lnciji, Tolminu, Ajdov---jni, Dombergn itd. Z&starele Ste?. po 5 nvč. (10 stot.). 0 3LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 v -'.one. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, ■ortnice, 7ahvale. poslanice, oglasi denarnih zavodov po i. o »t. »trn. Za ogia -e v tekstu iista do 5 vrst 20 K, vsaka *f --<-.jjna rrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-f »j pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .i.iinosti". — Plačuje se izključno ie upravi „Edinosti", ss----- = Plafljlvo In uiožljivo v Trstu. ===== ePINOST Glasilo političnega društn/a „Edinost" za Primorsko. V edtnmsU je moči NAROČNINA ZNAŠA xa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroialna aa nadeljako Ix4anja ..EDINOSTI" stane: aa oala lato Eroa 5*30, sa pol lata Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinosf. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ ■ i Giorgio Galatti štev. 18. — - ..... :■ PoItno-hranllnUnl rafcun Št. 841 652. TELEF0M It. 1T-57. LJUDSKO ŠTETJE Javni shod dne 9. oktobra 1910. v dvorani „Narodnega doma". Je že tako, hvala Bogu : v resnih tre notkih moreš računati na narodno zavednost in politično zrelost našega ljudstva. Tudi v nedeljo je na poziv političnega društva „Edinost* prihitelo toliko tržaških Slovencev iz vseh slojev — delavcev, uradnikov, trgovcev, obrtnikov — da sta bili lepo napolnjeni širna dvorana in galerija, kar je treba ceniti tem više, ko je vendar znano, da bo politično društvo „Edinost" v pouk o ljudskem štetju prire jalo vrsto manjih shodov v posamičnih delih mesta in po okolici. j Shod je otvoril v imenu pol. društva „Edinost" njega predsednik dr. W i 1 f a n prisrčnim pozdravom na navzoče in iskreno zahvalo na lepi udeležbi. Podal je kratek informativen opis pomena in načina ljudskega Štetja. Način, kakor se iz vršuje ta važni čin, je dvojen : eden za mesta, drugi za deželo. Po mestih se vrši po takozvanih naznanilnicah, ki jih izpolnjujejo družinski glavarji sami in jih potem zbirajo hišni gospodarji, da jih predlože občini, po deželi po zapis-n i c a h, Ki jih izpolnjujejo števni komisarji, hodeč od hiše do hiše. Izkušnje izza zadnjega ljudskega štetja nas uče, da se ob tem poslednjem načinu lahko gode velike zlorabe. Ljudsko štetje je velikega pomena v raznih pogledih — političnem, narodnem, gospodarskem in socijalne m — ali za nas Tržačane je posebno važna ona točka, ki je znana pod imenom o b -čevalni jezik. Ta pojm je zelo raztezen in ne vsebuje nič določnega. Tudi ministerska naredba, izdana k tej točki, ni določna, ampak splošna, vendar pravi, da pod občevalnim jezikom treba umeti onega, kt se ga dotičnik navadno poslužuje. Vsakomur je dano na svobodo, da označi kakor svoj oočevalni j,ezik enega osmero jezikov, ki se rabijo v državi. Za otroke, ali neme in sploh osebe, ki ne morejo govoriti, je vpisati oni jezik, ki bi ga govorili po svoji rodbini ali biižnji okolici. Vsakdo pa sme vpisati le en jezik kakor svoj občevalni jezik. Kakor je svo boano vsakomur, da označi svoj občevalni jezik, tako je tudi komisarjem strogo prepovedano kakoršno si bodi vplivanje! Na to je govornik toplo priporočal, naj si ljudje pravočasno preskrbe even-tuvalno potrebne listine, kakor rojstne liste, poročne liste, domovnice. Za otroke možkega spola, ki so bili rojeni v času od i. januvarja 1891. do 31. decembra 1901. treba tudi izpisa iz Žjpnih knjig, ki se dobivajo brez vsacih pristojbin. To pa radi vojaščine. Te listine niso potrebne le za čin popisovanja, ampak tudi za poz-nejo revizijo, ki jo izvršujejo druge osebe in ne komisarji. Pa še v neki drugi namen je nujno potrebno, da imamo pri rokah vse listine. S tem dokažemo, da smo res kulturen element, ker smo se pripra- PODLISTEK. SIRENE. Povest iz igralskega življenja; spisal Leon Dragutinović, režiser slov. gledališča. In vzel je svoj kovček in se pripravljal za pot. „Veliko ne bom rabil; saj itak kmalu prideš za menoj." „Ali ne objameš svojega otroka pred odhodom ?" „Čemu to? Saj vaju bom imel itak kmalu pri sebi." Še enkrat se je ogledal po sobi in pogled se mu je ustavil na velikem vencu, ki je visel v sredini sobe. „Njen je! Poslala mi ga je takrat, ko sem igral „Romea". O kača... danes... danes je vse to laž...! Poljubi laž, ljubezen laž — vse je le laž, laž !.." Zgrabil je venec, podrl ga na tla in ga pogazil z nogama. „Za božjo voljo, kaj delaš !" — je vskliknila žena — najljubši ti dar, kar si jih prejel — ravno ta venec ti je bil tako drag! Ali se ne spominjaš več, kako si stal cele ure pred tem vencem in poljubljal to suho listje! Vedno sem se ti smejala... In zdaj ga gaziš, res škoda! Trakovi so krasni." vili za sodelovanje na tem činu. Ce storimo tako, da ne bodo mogli nasprotniki govoriti, da srno kulturno zaostali in nesposobni ! Zborovalci so z največo pažnjo in vidnim zanimanjem sledili tem zares informativnim izvajanjem predsednika in so mu, ko je završil, živahnim ploskanjem izražali svojo zahvalo. Ko pa jih je opozoril, da so na shodu navzoči istrski poslanci Spinčič, K o -zulič, Kirac in Andrij či ć, je občinstvo mile goste najprisrčneje pozdravljalo ploskanjem in živio klici. Na to je predsednik podelil besedo referentu, državnemu poslancu dru. R y -b k r u, ki so mu zborovalci priredili burne ovacije. V krasnem temperamentnem govoru, ki ga priobčimo posebej, je govornik označal historijat in važnost ljudskega štetja za narode, znanstvo in drž. upravo; potrebo pouka nevednim in nezavednim ; krivičnost, ki jo zagreša vlada s trmastim vztrajanjem pri štetju po občevalnem jeziku mesto po narodnosti ; nevarnost, ki je spojena za nas s tem načinom štetja. Z drastičnimi izgledi je ilustrira), kolike previdnosti in odločnosti treba našemu ljudstvu, da ne, bo prevarjeno ; ker temu so posledice hude, ko se oglašamo s ka koršnjimi bodi zahtevami, ker toliko oblasti, kolikor naši nasprotniki se potem vedno sklicujejo na rezultate ljudskega štetja, da nam odklanjajo naše pravice. Govornik je dokazal s številkami, kako smo od enega ljudskega štetja do drugega padali — na papirju. Da si smo sicer faktično vendar tu in se množimo, je imelo to za nas hude posledice, kar nam najekiatantneje kaže n*še težke borbe za ljudsko šolo v Trstu, za pravo našegfa jezika na Železnici itd. Zato moramo tudi na papirju dokazati, da smo In koliko nas je!! Govornik je toplo apeliral na vseh, n^j podpirajo prizadevanje pol. društva „Edinost" v ta namen — oziroma, da preprečimo prevare in mahinacije, ki nam jih „Piccolo" že napoveduje in — opravičuje. Opozarjal je, kako skrbno in tajno se Nemci pripravljajo za ljudsko štetje. Nam pa ne treba tajnosti, ne treba se nam skrivati, ki moremo hoditi odkrito ob belem dnevu, z odprtim čelom, kajti naši nameni so Čisti in pošteni, ker nočemo nikomur ničesar vzeti, ampak le braniti svoje! Izvajanja dra. Rybara so zborovalci spremljali največim zanimanjem, o katerem so pričali neprestani umestni, a mestoma tudi zelo drastični vskliki, a na koncu je sledilo viharno, dolgotrajajoče odobravanje. Poročevalec je na to prečital nastopno „Pusti ! Ne umeješ tega" — je zavpil Ivan. Snel je vse vence z zida in jih naložil na tla, da jih požge. „Sedaj je dovolj! Mari si blazen ?! Kaj delaš — za božjo voljo — še hišo mi zažgeš!" „Ne, ne! Ti ne umeješ tega! Vse je laž! Tudi ti venci so laž ; ljubezen občinstva laž, moj poklic, moja umetnost, vse to je laž. Resnično je le življenje. Dokler si na odru, ploskajo ti, obožujejo te, a ko je vloga dovršena — je že vse pozabljeno. Torej vidiš, da je laž! Zdaj, ko sem doli, ko me ne marajo več, zdaj tudi jaz njihovih vencev ne potrebujem !" „Kdo bi si bil kdaj mislil, da pride tako s tabo?" — je jokala žena! „Bil sem jim le za trenotek v zabavo; moja umetnost jim je bila zabava, šport... toda le za trenotek! Peli so mi pesem o slavi, a jaz, bebec, sem jim verjel...! Veroval sem sirenskim, lažnjivim zvokom !" „Sirene... sirene!" je vpil Ivan in se dališko pisarno, kjer je poprašal po ravna-natelju, ki ga pa Še ni bilo v gledališču. Ivan je odšel po mestu. Čutil se je slabega. Vožnja in sinočnji dogodki so delo-kakor polublazen vrgel na kup vencev in šopkov. RESOLUCIJO. Slovenci iz Trsta in okolice, zbrani na javnem shodu dne 9. oktobra 1910 v .Narodnem domu" v Trstu, 1) protestujejo proti temu, da je c. kr. vlada odredila tudi za prihodnje ljudsko štetje 31. dec. 1910, namesto popisovanja po narodnosti, popisovanje po „občevalnem" jeziku ter pozivajo slo- ; vanske državne poslance, da n*j dosežejo primerno dopolnitev zakona o ljudskem štetju, zato da se v označenem oziru za prihodnjost prepreči samovoljno postopanje c. kr. vlade; 2) izjavljajo, da je prebivalstvo tržaške okolice popolnoma doraslo štetju potom naznanilnic ter mu ni treba popisovanja potom občinskih števnih komisarjev ; vsled tega pozivajo c. kr. vlado, da radi enotnosti postopanja in v ogib nepriličnosti, ki so se pokazale pri prejšnjih ljudskih štetjih, odredi tudi za tržaško okolico, ne samo za mesto, štetje z na-znanilnicami; 3) pozivajo Slovence mesta in okolice, da se pripravijo za bližnje ljudsko štetje, poskrbijo potrebne listine, posebno rojstne liste in domovnice, ter se poučijo vnaprej o pravilnem izpolnjevanju števnih pol, zato da se tudi o tej priliki izkaže kulturna zrelost slovenskega prebivalstva v Trstu in okolici ravnotako kakor njega resnično število. — Oglasil se je za besedo drž. in deželni poslanec Vekoslav Spinčič, ki se je žarko, temperamentno — kakor že on zna — v imenu svojih tovarišev zahvalil predsedniku na prisrčnem pozdravu, a zborovalcem na prisrčnosti, s katero so pritrjali temu pozdravu. Izrazi radosti in hvaležnosti v licih so vsprejeli zborovalci častno spričevalo, ki jim je podal govornik rekši, da nikjer na jugu ne napredujemo tako kakor v Trstu. Na tem gre hvala — je vskliknil govornik — vašim razumnim in požrtvovalnim voditeljem. Sicer so tudi oni predmetom napadov po listih in — drugod, vi pa ste jim dolžni le hvale. Pozdravljam njih in vas, ki jim tako zvesto sledite ! (Frenetično odobravanje in viharen aplavz.) Ali zave>t, da se širimo in napredujemo, še ne zadošča. Mi moramo to tudi dokazati — a ne le na volitvah, ampak tudi in še posebno na ljudskem Štetju ! Ker znamenitost tega čina je velika v vseh pogledih. Že poslanec Ryba.f je konstatiral, da na papirju padamo per-centuvalno. Tudi v Istri Gotovo je na tem mnogo kriva vlada. Ali priznajmo si: krivi smo tudi mi sami! V Istri je neka vas — imenuje se Fontana — kjer cerkev in šola že leta in leta delujeta za poitafi-jančenje; vendar so tam Še danes razun 2 družin vsi Hrvatje. Na ljudskem štetju pa so Jih vse zapisali za Italijane. (Viharji ogorčenja. Naj razno vrstneji vskliki). Ko je govornik nekoč vprašal nekega kmeta, kako je to možno, je mož menil : Naj nas le pišejo, kakor hočejo, mi pa smo in ostanemo, kar — smo ! Lepo je to, ali vendar ni vse eno, kako jih pišejo, kajti na podlagi ljudskega štetja jim morejo pošiljati italijanske duhovnike in italijanske učitelje. Ne, ne dopuščajte, da pišejo kakor oni hočejo, ampak piše naj 88, kakor hočete vi!! Po teh ognjevitih besedah poslanca Spinčića so bili zborovalci kar elektrizi • rani in so burnim načinom izrazili gosp. poslancu svoje pritrjevanje. Veliko zadoščenje je vzbudilo po dvorani in na predsedn.štvu sporočilo zborovalca Frana Ukmarja, da ženske želijo, naj se za naše služkinje skliče po-poseben shod kako nedeljo popoludne. Zborovalec Križmančič je govoril priprosto in drastično — po svoji navadi. Če nas poznajo kakor davkoplač > valce in vojake, naj nas vladni možje poznajo na ljudskem štetju ! To je njih sveta in prokleta dolžnost ! Ker se ni nihče več oglasil za besedo, je dal predsednik dr. W i 1 f a n že prečitano resolucijo na glasovanje. Vspre-jeta je bila soglasno in pojavi vsestranskega odobravanja. Na to je predsednik zaključil ta krasno vspeli shod s kratkim govorom, v katerem je še enkrat izrekel zahvalo na toliki udeležbi in na hvalevrednejem zanimanju /.a ljudsko štetje. Priporočal je zborovalcem, naj dalje širijo, kar s » danes čuli. Ne plašite se — je vskliknil — pred nikomur, odgovarjajte po svoji vesti! Pošljite vso njihovo statistiko k vragu in vodi naj vas misel, da hočemo mi rešiti svoj narodi Na vsa zvita vprašanja odgovarjajte po slovenski, da ste Slovenci! Lepšim in umestnejim apelom ni md-gel predsednik završiti. Prišlo je iz srca in Šlo je v srca!! O tem je pričalo vidno-vznešeno razpoloženje, v katerem je občinstvo zapuščalo dvorano. Začetek je krasen ; dal Bog, da bi temu odgovarjal tudi z/ršetek I! „Toda, vendar vas ljubim! Bili ste mi življenje, vi suhi listki; bili ste mi vse v življenju in zdaj vas moram zapustiti. Z vami ostavljam vse, kar imam; vi ste del mojega življenja, del moje umetnosti... Suhi listki! Pozdravljam vas, ker vas ljubim !" „Dovolj je tvoje neumnosti, Ivan ; daj, ustani" — ga je pozivala žena. On pa se ni mogel odtrgati od teh mrtvih spominov na preminolo slavo. Dolgo še je plakal nad grobom svoje slave. Ves potrt je vstal, vzel svoj kovček in se poslovil od žene. „Ali ne objameš svojega otroka", je šepetala ona... Ne utegnem, sicar zamudim vlak; jutri bom že v B. in ti brzojavim takoj. Gotovo se nastanimo tam in živeli bomo zopet mirno — kakor nekdaj. Zunaj je že bila temna noč, vse je bilo mirno in ulica popolnoma prazna. Mesto je bilo kakor izumrlo in ta gluhi mir je dobro deloval na Ivanove živce. Kakor hudodelec se je prikradel do hiše gospe Irme, nekaj ga je gnalo tja. Kakor da bi se hotel še enkrat posloviti od mesta svoje sreče. Tiho se je priplazil do hiše, se postavil nasproti, zakrit za stebrom. BRZOJRUNE VESTI. Po proglašenju republike na Portugalskem. LONDON 9. Reuterjev biro poroča i 3 Gibraltarja: Za jutri pričakujejo italijansko vojno ladijo, ki bržkone odpelje v Italijo kraljico-vdovo Marijo Pijo in vojvodo Oporto. GIBRALTAR 9. Kralj Manuel in kraljica-mati sta se predpoludne izkrcala in sta v cerkvi prisostvovala službi božji. Občinstvo ju je spoštljivo pozdravljalo. Križar „Ne\v-Castle" se je povrnil semkaj. MADRID 9. List „Heraldo" je priobčil brzojavko iz Gioraltarja, da je kralj Manuel sinoči na ameriškem križarju „Des Moines" odpotoval na Portugalsko, kralj se je vkrcal na podlagi sporazuma med Anglijo, Ameriko in Nemčijo, kar se je sporočilo vsem vlastim. Tukaj ni nobene vesti, da bi se bil kralj Manuel podal v Lizbono. Vlada je prejela brzojavko Brage, v kateri se naznanja, da je bila progla-žena republika. V stanovanju gospe Irme je bilo okno razsvetljeno in Ivanu se je zdelo, kakor da je opazil elastično prikazen lepe žene. In res se je pojavila na balkonu ona v luninem svitu in — ni bila sama ! Poleg nje je stal pisatelj-prijatelj Ivanov in je nekaj šepetal. Ivanu se je zdelo kakor da je cul tiho zatrjavanje ljubezni; videl je, kako je njegov prijatelj objel tenki pas gospe Irme. Skočil je po konci; znoj mu je začel stopati na obraz in komaj se je držal na nogah. Hotel je bežati, a ni mogel. Nogi sta mu odrekali službo. Sirena... sirena ! je samo šepetal. Objel je steber in solze so mu rosile obraz. Ni vedel kaj se godi žnjim. Bilo mu je kakor da se vse vrti pred njim, tla so se majala pod njegovima nogama. Čutil je, kako mu zmanjkuje sape in — zgrudil se je nezavesten na tla... Zjutraj ga je našel redar in ga spremil do postaje. Tu so mu dali krepčila, da je mogel odpraviti se na pot. Dospevši v B. se je takoj podal v gle-vali z vso močjo na njegovo dušo. Ljudi se je izogibal; bal se je, da bi čitali na njegovem obrazu vso bol ranjene njegove duše. Ljubezni, vsaj malo ljubezni! In ravno zdaj bi je tako potreboval! Jokati bi hotel, pa nikjer ni toplega naročja, da bi se zjokal. (Pride še.) Stran II ► EDINOSTc št. 281 V Trstn, dne 10 oktobra 1910 BEROLIN g. Wolffov biro poroča iz Lizbone, da ni znan noben slučaj, da bi bila za časa nemirov trpela nemška lastnina. Le neki nemški trgovec in njegova Žena sta bila lahko ranjena. GIBRALTAR 9. Jahta „Amelie" je odplula v Lizbono. Grška narodna skupščina. ATENE 9. Narodna skupščina je sklenila, da bo izvolila predsedstvo v ponedeljek. _ Tukajšnje 99 Maxima cura" —C— Papež Pij je že večkrat se svojimi enciklikami iznenadil vso javnost. Čim je zašel papežko stolico, mu je bila prva skrb, da se svojo encikliko zoper modernist ej dene na uzdo svobodoljubne duhovnike. Pij X pa nas je presenetil z boromejsko encikliko, ki je provzročila toliko viharja. Najnoveja senzacija iz Vatikana pa je znani dekret „Maxima cura". S tem papeževim dekretom je odvzeta župnikom vsa politična neodvisnost. Na temelju tega dekreta morejo Škofje odjemati župnikom vse župniške pravice, ako n. pr. delujejo ali kandidirajo za kako politično stranko, ki slučajno Škofu ni prijazna. Po tem dekretu so izročeni župniki svojim škofom na milost in nemilost. Doslej so bili župniki v političnem" pogledu neodvisni od svojih škofov. Ta naj-noveji dekret pa zahteva od župnikov brezmejno pokorščino nasproti svojim škofom. Ta pokorščina ni omejena na nobeno polje, razteza se marveč na vse: na politično delovanje župnikov in na podeljevanje svetih zakramentov. — Ako župnik ni zadovoljen, more apelirati, ali apelacijo rešuje — škof sam ! Potemtakem je škof eventuelno storil župniku krivico, more se župnik pritožiti, ali Škof sam rešuje pritožbo proti svoji lastni krivici! Povsem jasno je, da je temu papeževemu dekretu namen, da vduši sleherni svobodni dih med nižo duhovščino. Po nekod je n. pr. duhovščine, ki se upira politični vsemožnosti jezuitov. Tem duhovnikom se je hotelo zaviti vrat. Ti morajo izgubiti vso politično svobodo ! Po tem dekretu župniki ne bodo več svobodni državljani, ki bi mogli po svojem poštenem spoznanju in prepričanju delati za svoj narod in svojo domovino ! Ali rečeni papežev dekret je tudi v nasprotju z mnogimi državnimi zakoni. Vse moderne države so izdale zakone, ki jim je namen, da varujejo politično svobodo in sosedno molilno svobodo. Sleherni državljan v vsaki svobodni državi ima neoporečno pravico voliti in pripadati politični stranki, ki se strinja z njegovimi nazori in njegovim uverjenjem. Pravico ima tudi, da kandidira na podlagi gotovega programa. Tej svobodi svobodnih državljanov v svobodnih državah napravlja Miihlheim (Badensko) 9 skladišče topov je pogorelo. Uničenih je bilo dvanajst topov. Dunaja 9. Državni tajnik Kiderlen-Wachter je ob 6.40 zvečer dospel semkaj iz Sinaje. Sinonim bi Mira prirediteljem „deželne razstave" o Koprni (Dopis iz Kopra) V. Umetnost, veda, slovstvo. Recite, kar hočete, tukaj je največ zastopana zgodovina. Sedanjost je zastopana prav kla-verno, In še tisto ni pristno istrsko, ampak večinoma iz sosednih pokrajin. Ne morem Vam pa odpustiti, da nista razstavili pesniških in prozajiških del svojega rojaka dra. Depangherja. Da niste razložili pesniških del našega grofa Zrinj-skega, n. pr. „Sirene morja adrianskoga", ali kakega istrskega glagolskega luterana, ali kakega Cara, Jeretova, Kraljića, ali drugega istrskega Slovana, - - temu se ne čudim, ker sem tega pričakoval. VI. kopališča, zdravilišča, letovišča in šport. Je že šment, ko se Istri ne goji noben šport, razen veslanja. Tu smo jednaki, Vi Italijani, kakor mi Slovani. Še le tujci prihajajo k narr. v deželo s športnim namenom. Pa je tudi za tujce slabo preskrbljeno, posebno ob zapadni obali. Na Krasu in v Liburniji je bolje, pa še vedno nezadostno. Kaj čuda torej, da je ta oddelek slabo zastopan na razstavi! Sicer pa sta Sv. Štefan in Opatija na ozemlju, kjer se italijanski narod nikdar! p^zev"dekret" ko~nec"giede" župnikov^ Pene naseli, pač pa utegne priti nekdo drugi, j pežev dekret enostavno proglaša one zakone ki je sedaj še tujec v deželi: Nemec. Isto' ničnimi za en del državljanov. velja sedaj še o Vašem Portorcse. Torej, j Prvo praktično uporabo smo že doži- nie razveseljivega v ten, oddelku: ne zaj^ ^ LtKS Italijane, ne za Slovane. člena ma(jjarske vladne (delavne) stranke. VII. avtonomne oblasti in zdravstvo. j Ali ogrska vlada je storila odločne korake Vidite, t u k aj ste nas ravno nad- j v obrambo politične svobode državljanov krilili. Imeli ste občine z velikanskimi' svečeniškega stanu. Tako bodo postopale .... ... u., , j , i gotovo tudi druge vlade, ker jim nikakor ne obses?!, tako, da se vasi, ki so bile oddal- . .. .J® . . _ ___1 . , . 9 6 ' f. \ ; more ugajati, da bi se enemu delu arzav- jene, niso niti vdeleževale na upravi, am- j|anov od tretjega faktorja jemale pravice, pak so pustile, da mesta sama izvršujejo ki jih država daja in jamči vsem svojim vse volilne in druge čine. Kratko: kmeta državljanom. ni bilo blizo, da si vpogleda gospodarstvo' Poročila 6d vseh strani javljajo, da je . .. T .. . .. papežev dekret „Maxima cura" izzval veliko občine. Lahko je bilo po mestih ustanov- PP med pri^deto duhovš5ino sam0. _ ljati vsakovrstna ugodna podjetja m usta- Kako ne ?, Nobenega dvoma ni, da bo nove, ko je vsa obširna občina plačevala ! sledilo mnogo incidentov, ki ne bodo ljubi To je bil vir vašega napredka in našega njim, ki so koncepirali ta dekret. propadanja. Mesta so imela namreč vedno I Tudi državnemu tajniku Mery de Valu . . ... ne izostane izkustvo, da struna, ki se jo trgovske stike z Benečijo in so se pola-, ^ ^ ^ _ pQČi , goma meščani potujčili, samo da bi bili. _ ____ _ _ ^ __ Domače vesti. Seja odbora političnega društva „Edi nekaj druzega nego kmetje v vaseh. No, j isto se je dogajalo povsod drugod: v ; Nemčiji so ■ meščani francozili, v nekanji. Avstriji španjolili, v Romuniji bolgarili, nost" se bo vršila danes ob 3. uri popo-na Češkem in Slovenskem nemčurili, v j ludne v „Slovanski Čitalnici". G g. odbor- t . • n , ......... . _ .__; nike in namestnike prosim, da se je ude- Istri in Dalmaciji latinili, in potem itali-;, _ , ..r ' J 1 * r leže v polnem številu, janili! Po drugod je prišlo to Že iz navade, ; Predsednik. v Istri pa (kjer je križem sorodstvo po j Hj|||en Josip £muCf pristav c. kr# rav_ mestih še tako razvito, da le redko prihaja nateljst^a drž. žel. v Trstu se je poročil kak naseljenec od drugo ) je ostalo še 1 z gospico Bice Vouk iz Trsta. — Bilo v navadi, v toliko, da ste pozabili slo-' srečno! vanski jezik popolnoma. Glagolski napisi! Trgovcem Z jestvinami. Ker se za v u t"> * i_ xr ^ j- • : nedeljo dne g. t. m. sklicani sestanek ni v cerkvah v Bujah, Materadi, Sterni nam " J , , v , j , *» j 1 ' ' < vršil vsied premale udeležbe.^se za nede- zadostno pričajo o tem. Kje so, recimo, ^ dne ,6 t< m ob IO> uri "predpoludne nasledniki Račice, ki je Bujčanom posta- j sklicuje drugi sestanek in sicer v prostore vil lepo crkev ? ! Italijom so. To je bila' „Trgovsko izobraževalnega društva" ulica naSa nesreča, ne pa, da srno manje kul- S. Francesco Št. 2. — Na dnevnem redu turnosposobni. i imamo zelo važno točko in ker je občni _ , . ! zbor našega konsorcija pred durmi, so O zdravstvu pa ima i<.š*i del dežele j nujno naprošeni vsi, da gotovo pridejo. še manje izkazovati nego slovanski. Zane- j Toaletno HlilO V prid družbi SV. C. marjena je sicer v tem oziru vsa Istra, m., razprodajajo na dalje poleg že imeno-vendar je po nekaterih mestih tako, da vanih še sledeči: Kons. Zadruga N. D. O. se bojimo vedno kuge. V tem oziru je v ul- Bosco, ul. Miramar in v Skednju. Anton vstočnem delu in na kmetih bolje. ! Mahne, Iv. Gustinčič, Ant Kobal pri Sv. # » ' Jakobu, Anton Ravbar, Anton Makovec Ko- * * j men in Ukmar Fran Dutovlje. Imamo pa še jedno vrsto avtonomnih! Zavedne Slovenke ! zahtevajte povsod korporacij : društva in zadruge. Zakaj ni-ledino-le milo v prid družbi sv. C. M. Na-Ste vzeli V razstavo vsaj statistike naših j r0.čb.e vsprejema: Vek. Plesničar trg. ulica društev, potem bilanc naših zadrug, kate-! rih je stotine v deželi in katerih število' ? podružnice CMD. , . .,. , Pod tem naslovom piše gosp. Ivan P r e- se vsak dan množi?!! ! k o r š e k, potovalni učitelj Družbe, v „SI. Je križ, kaj ne ? Ako razstavite poro- Braniku" : čila kake starejše posojilnice, razvidno bo, da še dolgo, dolgo, ko je ta že delovala, Vi niste imeli še nobene zadruge! C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurfa Slivnica in rezervni zakladi društva glasom bilanc« cssccc^scCCCCCC31. decembra 1909. Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000)....... h* 8,000.00C Sezervni zakladi dobičkov..... 10,500.000 „ zaklad proti vpadanjo vrednostij javnih efektov ... , 2,233.625 Kezervni zaklad premij za zavarovanja ............. 121,590.664 £avarovnja na Življenje v veljavi 31. decembra 1909 ...... 435,853.192 liplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1909] B 669,085.892 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih ca varovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstreli jiomu kakor tudi prevozov po suhem in morje ■klepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljiva z Življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokou ALEKS. FRANC MATER - TRST žgalmca kare TELEFON 1743. Hajboljfti vir za, dobivanje peten« kav«. GOSZILNAII. D. 0. ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvoijena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči. [ [ E Gacomo jVionaro urar in dragotinar v Trstu, ulica delta Guardia 22 VELIKA IZBERA SREBRNIH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IN NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZMERNEJIH CENAH. Knpuje se zlato in srebro. ] 9 ] Si Stara grška žganjarna .*. v Trsta, Via Gavana 5. Tu se dobi bogata iz-bira likvorjev ; specijalitete : grSki in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropino-vec in rum. Cene nizke. Izbera grenčic. Slaščice in zapečenci. Grška m a« tici iz Šija. — Se priporoča Andrej Antonopula. ■Josip Crnigojj nrinnrn^a nVi/^incf-un surtirt B priporoča slav, občinstvo svojo -- pekarno in sladčičarno 11 ^lica Ferriera 37 vogal nI. Contyj ANTON S K E R L mehanik, zapriseženi zvedeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 1 i £attgjiik tovarne kolenujototnles „Pncb" m /siogA ^ioku-tdalr. ivoa^kov, iaOt in proda)« gr»-ao'onor, aoncfoagT, 'n fano^nfiy. Zaloga priprav ea točiti pivo Lastna u«.iaTulca co popravljanja Mt. «;ro]CT, kulo«, motokoiea itd Velika calo:j& prlpadkov po tovar cenah. n.LEFON štev. 1734. ■d ■ ■ CO o ■ ■ ■ M > ■ a «8 o ss co VH N 35 O v t* PQ a •o H o Cd iS m S3 as E Čoplo se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stina „Marca Angelo), katere so najboijšs vrste in pa nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulica Coroneo 39 • Trst iJ Širite EDINOST sat Velike nove prodajalnice ppohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST, al. Stadion ft 6 - Telefon 22-85 {m Sledaltičo Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cone zmems. Bogata izbera izbera popolnih aob od 300 do 4000 kron. Jedilne aobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem alogu. — SPECIJALITETA. : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stolić, — Popolne oprem: fn vjosamezni deli. --—^ Bi Književnost in umetnost „Ljubljanski Zvon". Vsebina oktobrskega zvezka: 1. Jos. Lavrenčič: Zmaga — Vetrno razpoloženje. — Antonietti. — Trenutek. — Zgodba ljubavi. — Noč ob Adriji. 2. Anton Debeljak: Večer. — Dunaj z Golovca. — V dunajskem parku. 3. Štefan Polj anec : Noč molči. 4. Ivan Cankar: Za en poljub. 5. Tad. Stan. Grabowski: Konop-nicka in njen epos Pan bolce v Braziliji. Poslovenil Vojeslav Mole (Konec). 6. Voje-slav Mole: Ob Tirenskem morju. 7. Fr. AI-brecht-Rusmir: Pot v domovino. 8. Josip Wester: Tri pisma o Bosni. (Dalje prihodnjič). Vojeslav Mole: Davnina. 10. Marica: Povest o težkih dneh. 11. Janko Glaser: Si mlad? — Pod alejo. 12. Dr. Josip Tomin-šek: Pravopis na drobnjav. 13. Josip Premk: Sorodni duši. (Konec prihodnjič). 14. M.' Pirnat: Ivan vit. Trnski — zadnji Ilir. 15. Književna poročila. Razne vesti. Klasičen slučaj birokratizma se je odigral nedolgo temu na poštnem kolodvorskem uradu v Solnogradu. Letos so bile v okolici Solnograda veče, vojaške vaje. Zaradi večega opravila na tej pošti, so tudi i osobje primerno pomnožili: za enega višega j kotrolorja in enega slugo. Nekega dne, ko j je nastopil ta pomnoženi aparat, se je pripetilo sledeče: j Zapečatene kovčeke in vreče je viši i kontrolor preštel, jih zaprl v voz in spravil j ključe. Uveril se je torej o njih vsebini. — i Kontrolorja je spremljal sluga, ki je peljal j voz k vlaku. Stvar je bila torej v redu. Gospodje so se zadovoljno povrnili v urad. — Ali kako presenečenje, ko so zapazili, da je najvaž- R. Gasperisii, Trst; Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih dri. Seleznio Sprejme razcarinjanje taloršnepsiticSi blaga iz mitnic, dostavljanje na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. wm- Zastopstvo tvrdke „CEMENT" m Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. ■■■■0069001 Tvrčka vstanovijena leta 1877. V-S/J'/S/ZS//* Schnabl & C° Succ. - Trst (Inžeair G. Franc & J. Kra „z) Urad: trtica Miccio Mackia^elli št. Skladišča: ulica Gioachino Rossini. h iNaalov za bnsojavke: .Universum- — Trst. Telefona: urad: St. 14-09. — Skladišče: 51. 61. Prodajajo po zmarnih cenah: Sesaijke za vino in vodo na transmisijo In na roko. Cevi vsak- wr«ta za >tapeijavo vode, plina in pare. Pipe, fluamicije in tehnični predmeti vsake vrsta, ftutorji, stroji in kotli na para. — Priporočajo svoj tehnični urad za Izdelovanje In oskrblienle vsakovrstnih stroje« za oori ---Ceniki sastoaj.--- Stran IV > EDINOST« it. 281. V Trstu. 10 oktobra 1310 nejša vreča, v kateri so bile nakaznice in denar za vojaštvo, ostala na odpravljalni mizi ! Kakor je že to navana v takih slučajih, so se gospodje začeli pričkati in izgovarjati eden na drugega in nobeden od njih — ni bil kriv. Lepa pa je ta, da je naslednjega dne en sam uradnik preskrbel vso manipulacijo, da je vreča dan pozneje srečno prišla na svoje mesto. Je bilo pač tako, da se niso zanašali, eden na druzega. Iz tega je razvidno, da prekomplicirana manipulacija često le ovira točno poslovanje. Policijski ravnatelj obsojen na vislice. Iz Petrograda 4. okt. Okrožno sodišče v Jekaterinoslavu je obsodilo na vislice tamkajšnjega policijskega ravnatelja Holovko, ker je nekoč brez vsakega povoda oddal tri strele iz revolverja na tri aretovance, ki jih je peljal v ječo z vojaško azistenco in med katerimi je bil tudi eden nemški podanik. Nato je ukazal vojaški straži, naj odda vse tri salve iz pušk. Ko je eden izmed nesrečnikov še živel, mu je nastavil revolver na glavo in ga ustrelil, j Trupla je pustil naložiti na voz in peljati vi sodno poslopje, kjer je izjavil, da so bili aretiranci ustreljeni na begu. Vojaki so bili pred sodiščem oproščeni, ker so streljali na povelje. V dobroznsni žganjarni FERDINAND PEČENKt v ulic! Miramar Štv. 1 dobijo ?<> vedno pristne pijače I. vrste, kakor n. t : žganje, slivovec in brinjevec i kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindi in šemack. Prodajalnica usnja : Crsl, ni. jttoUno a 9ento 7. bozziz izb r» telečjih barvani h kaž, i?.Krn-kozjega usma ir francoske teletine ksim tudi tu- in inozemske krznina o Cfeiiah, da se nI bati konkureoc Gotov, da mo si. občinstvo počasti, bilje^iK- AGOSTINO di LIBE3TI. Mali odasi Ljudska kavarna :: upeljana se proda takoj Kron 800, 400 tikoj, cstalo po dogovoru s časoma. Obrniti se v via della Guardia štev. 1, Kavarna. 1S91 etra i S Singer' kupljeni na javni OSVdifll SITU]« dražbi. Ceue priiične, 3 modemi >a vsakovrstno delo. tudi za vežnjo Kron 100, S za domaČo r*bo Kron 62. Gartncja treh let. S,ta Caterina 9, zaloga na dvorišču. 1610 Pekarni in slaščičarni — 8IAGIO MADO&j, TRST ul Ghega si. 7 in ul. Caserma št. 12 »ta preskrbljeni s sve 'im kruhom 4-krs ra dan, kakor tudi s slaščicami in slađkir* ' orepečenci prve vrste. POSTREŽBA NA DOM. Poskusite FI- Colu*««*' ki je naj- govo kavo »oaiuun finej§i ir in ds sem odpri gostilno v ulici tiajzdravejši kavni pridatek. Dobiva se Ssn Marco 2i Točim vsako- v vseh boljših prodajalnicah. ooo<» Naznanjm vrstna vina in budjev Šbo pivo. Mrzla in gorkajtd.la vedno na razpolago. Za cen leni obisk ?e priporoča Viktor KuSiC. " 1667 _ i Crhn meblovsna se odda takoj v najem. Ulica! Ob. LE d Barriera 33, J. n. 1657 j IVAN KRŽE Mlad učitelj i z dežele se želi seznaniti z 1 TS'fc " Piazza S. Giov&nni št. inteligentno gospodično v svr- ! ==^= bo ženitve. Ponudbe če je mrgoče s sliko na Irse- ^ j kuhinjskih in kletarskih potrebščin j ratni oddelek Edmrsti pod „Vztrajnost 16b4 SI D (ja od !epa in pletenin, škafov. brent, | . ,, . , .... čebrov in kad, sodčekov, lopat, rešet, sit ia v?ako- , Soha ™ebo,™.n*'. "e ^P" plo_ vrstnih košev, jerbasev in metel ter mnogo drugih v ! \jukcu venski družini v bljztni južnega kolo vora. • tn fttrnbn Rn«nain. r^ - ^ w 9..n;fttr,n. • — - - — - 6 1959 ^ " J Priporoča J *š0 1 Via Pauliana 5t. 6, vrtta 7. Za oddati je takoi stanovanje dvema prostoroma, kuhinjo in shrambo v bližini rojsnske cerkve. Natančni pogoji sc izved > v gostilni „Kousumnfga društva" v Rojanu. 1385 Mlekarska * zadruga ===== v Senožečah ===== odda z novim letom čib predmetov. — ■ n^vivv« vino a kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje emi.ila, kositeria ali cinka, nadalje paaamanterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, krogLje, zemljeno in stekleno posodo za vino. Jabolka mleko v odaci : raznovrstna, fina, namizna :*n za j inošt 9V* ina na prodaj ■| \ym KovAčič 3 j KOZ J ANE pošta Divača KOZ J ANE „Obrtfi. društvo" v Bčrkovljah RazP°di,ia v vsakl množini- - Cene zmerne.: (NARODNI DOM) Itfirodilnica razpisuje službo gostilničarja Prošnje je vložiti do 23. oktobra 1910 j na odbor gori omenjenega društva flnton Clrsich Barrlena vecch;3 št- ZALOGA barv, £opičev, povtak iti mazit z* pede, izrezov ža slikarje (štampo*;, zamašuov in diša*. Podpisani priporoča slavnemu obćinat'u svojo dobroznano gostilno Nazr.f Eji no blavMifcu oVČicstvu, da smo cdprl svojo lastno gostilno v Trstu, ulica San Marco štev. 12. Toči se i-trsko vino prve vrste, kakor tudi Senože-ko pivo ter Vermoutb in Maršala. Mrzia jedila vedno mi razp »lago. Postrežt a točna iu. cevie zmerne. Priporočajo se za obilen obisk BRATJE LUBIČ. 19 HH Ivrrtn zmern se p Al DUE RASPI" ulica deli' Istituto št. 2 tjer toči najbolje vipavsko le črno istrsko vino. Ivrstna domača kuhinja. Postrežba točna. - Cene zmerne. Za obilen obisk Va*)*?? priporoča udani jTdll JVOUTIC. mar Točne ure prodaj au i Cm! lio pik? U ▼ TRSTU vit PMttrMse, t§»I Nutva Sš TELIETTzbeki v«rlžlc, a lat! h In srebr* nlh urt kakor tud! atanaklh ur vsak« vrsts wumi Iftt HHli^e 1543 NOVA TRGOVINA s perilom in konfekcijo SiIvio orbes Trst, ulica Caserma štev. G Trst ima na prodaj vsakovrstne konfekcije kakor na primer : srajce, ovratnike, nogovice, spodnje hlače, platno, bombaževino in raziič^e druge drobnarije. Vse to po najnižjih oenah. Trst, ulica Caserma štev. Trst Tiskarna z vso opravo, kakor tudi koncesijo tudi za knjigoveznico :: so iz proste roke pod ugodnimi pogoji proda ali tudi v najem da. Ponudbe sprejemata gg. H. CJMEK v Brežicah in H. STflNCER v Krškem. Le resnim kompetentom so vse informacije na razpolago. Odhajanje in prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po »rednjem evropejakem času. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pnla. 5.55 0 do Poreča in medpostaje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica—(Ajdovžčina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga — Draždaoe — Be-rolin. 7.34 0 Herpelje—Divača—Dunaj. 8.55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 9.06 0 Herpelje—Pula. 9 12 M Le do Buj (in medpostaje). 1-05 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. 3.45 M Koper—Buje— Poreč. 3.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4 45 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pola. 5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.10 0 Le do Buj (in medpostaje). 7.22 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 8 20 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. 8.55 B Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec—Linec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolm. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomo^t — Mo-~nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.14 0 Borat—Hc-rpelje—Divača. 2.40 0 Gorica (in medpostaje). 5.22 0 do Portorose in medpostaj. Prihod v Trst. 5.47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, iloua- kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.15 0 Il Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.20 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.32 C Iz Buj fin medpostaj). 8.5° B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pnla (iz Rovinja). J0.15 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.15 B Iz Dunaja (Ljubljane^ Gorice in medpostaj. 12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.10 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorico, (Ajdovščine) Berlina, Draždan. Prage, Dunaja. 3.35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.40 0 Iz Buj in medpostaj. 6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7.02 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 7.58 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-- naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in medpostaj. lu.23 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo). 11.In 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.48 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. 10 30 0 Iz Portorose in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo po?o!udrte 0 (osebni vlak) B (brzoviak) M (mešan; vlak) i 7 Sirite EDIM0ST Pečatniki iz kaučuka se izdelujejo najsolidnejše in najtdnčneje samo v mehanični delavnici tržaškega grafičnega zavoda (Stabilimento grafico Triestino). Telefon 742. TRST, Piazza della Eorsa 13. Telefon 742. Zaloga avtomatičnih numeratorjev itd. za pečatnike. Pošiljatve na deželo. : Ignazio Potocnig: na vogalu ulice Riborp ia Beccberie -.. Izbera oblek .. za moške in otroke. SoflCi|all'eta oblek Iz platna h lana. Jopiči Alpagas črni in modri po modernih krojih. Najnovejše --sukno za moške obleke. — — Izdelovanje oblek po meri. ■MICHE&E ZEFFAH Dr. Richterja Linimentum Capsici (Sidro-Pain Expeller) je postalo res narodovo zdravilo, ki se ima vedno pripravljeno v mnogih družinah že mnogo let. Pri bolečinah v hrbtu, v ledjah, v glavi, trganju, reumatizmu itd., se je drgnenje s sidro-Li-nimentom vedno kot sredstvo, ki ugasne bolečine sponeslo, tudi pri epidemičnih boleznih kot koleri in griži je bilo drgnenje spodnjega telesa vedno koristno. To izborno domače zdravilo, ki se je tudi pri influenci porablja za drgnenje z dobrim uspehom, se prodaja po §0 vin., K 1.40 in 2 K. Dobiva se skoro v vseh lekarnah. — Pri nakupu naj se izrecno zahteva „Richtenev sidro Liniment" (Sidro Pain-Ex-peller) in pazi na znamko „sidro" na ime „Richter" in jemlje le originalne steklenice. Trst, ulica Si;ii ■ Giovanui 6 in 2 II TELEFON štev. 1185 s jotoico v Zairn. Zaloga majon seči in steno? lastnega izdelka. Edino zastopstvo tovai. majoličnih peči: Car I Mayer's Sobne, Blansko Szfaera *" t vv plosc za stene kakor tudi za štedilnike. Majolič. peči izdelane za trajen ogeaj, uporabljivo tudi iia plin. 3 E Južna želczniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B preko Červinjana v Benetke. Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad ia B do Kormina (Corm( ns) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. 8.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim. 9.00 O preko Kormina rv Videm in dalje in C preko Tržiča v Cervinjan 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan. 1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4. IO O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Viderc Milan itd. 6.00 O v Ljubljano. Dunaj, Reko. 6.85 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Koimina v Videm. S.OO B v Kormin in Italijo. S.SO B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 9.15 O v Kormin (se zvezo v <*'ervinjan) 11 ao O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.45 O do Kormila in mejposlaj. 3.55 O do Nabrekne in mej postaj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bi via. 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, L ubljaue, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10.25 O z Dunaja, LjuUjane in Reke. 10.40 B iz Kormina preko Bi via in B iz Italije preko Červinjana. 11.30 0 iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba. Reke 2.2O O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4.30 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.35 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine 7.46 O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 8.85 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05 B z Dunaja in Budimpešte. 11.00 0 * Vidma preko Kormina in Bivia in , it Italije preko Červinjana. OB N EDELJAH IN PRAZNIKIH : 1 0.36 O iz Nabrežine is mejpostaj. I 11.50 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne Številke značijo popoludne. O — osebni vlak; B -= brzoviak.