;o, ill. Četrtek, 10. avgusta (august) i»i« GA SVETA. Rosi in Italijani poročalo o zmagah na suhem. • visi na nHL y ^^^ umaknili poslužuje laži. pred Turki. Jeklarski lotniuee Paper Co. je podpissls K) god bo s delavako organizacijo, ' kateri prizna oaemurni delav« lik aa delavce, ki ac menjajo pri lelu, deveturni delavnik za delsv-• podnevu in deaet centov primi jška na dan. Preje ho dclavci lelali 13 ur ponoči in enajat ur K>dnevu, dnevni delavei pa deaet Druiba je priznala unijo in jprejme vae itrajkarje v delo. ikebje sdaj lahko navežejo culi-ie in gredo a trebuhom za kru-lom. Zmagali ao tudi pleakarji, ki K) ae organizirali ie le pred krat tem. Delali bodo 9 ur dnevno in lobivali 27 Vi centov na uro. Za (adčss dobe Čaa in pol. Preje ao pleakarji delali deset ir na dan in prejemali 22 centov la uro. Najvažnejša pridobitev pa je, da ao delodajalci priznali mijo in podpisali pogodbo. ktrje ao oproščeni in deeet Jih je \y ie t ječi. I Dnlnth, Minn., 9. avguata. — Po prvem zaaliianju ao bili izpu-toeni iz ječe Frank Little, Jame« Oilday, Leo Stark in Jarnea Rua- £ Treses, Scarlet, Ahlgren, jmhmidt, Waaaamen in pet dru ph, med njimi tudi žeiia Maaono-fc so še v ječi in morajo Čakati Kike porote, ker ao obdolieni u- m radarji na Onynna tag naananajmo splošno splošno eta ko v vseh jamah aa Range, Hpffl 7. avgnsta. ^PridruMta ie itavkarjemia Wt Naše glavne sahteve ao aledečt ■ 1. Nihslco kontraktno dalo. 2. Sural delavnik. Ma dala * i dela ae čee računa draftbi. S. 93.00 najmanjša plača, kj< jc anho v jamah; IS.B0 kjer j mokra, 19.75 aa površja. A .Dvakrat maaaftno sa mara a Chiaholm, Min., avguaU. (Uv virno poročllq) — gomaj i® toval * tukaj. organizator in lo kalni voditelj atav^e M. E. ftnš-terŠlČ po opravkih, je kapitalistična korespondenca brao javila na vee atrani, daje voditelj stavka H. B. ftužteršič isginil, da se M ve kam. Ko je fiušteriič odpotoval Od tukaj, je povedal vsiam navtoflji Htavkarjem na shodu, katerih # bilo okoli sedem ato, da odpottgs da se Avstrijci niso mogli več o* braniti in ho bili prisiljeni umak-l niti ae Čez moat ua iatočno at ran Hoče. Rim pravi, da Italijani zdaj prodirajo v Gorico aamo in bombardirajo hiše, v katerih hc Ae dr. Še avatrijski vojaki, vsledčesar pade mesto vssk čsa. Pravzaprav nekdanje Gorioe ni več. Tam je še malo manj kot kup razvalin, ki ao jih povsročiie italijanske granate v enem letu. Iz Dunaja poročajo, da eo Italijani pred par dnevi porušili* bolnišnice frančifi kanov, v katerih je več bolnikov našlo amrt. Obenem poroča liiiu, da ao Italijani vjeli več kot 12.000 avatrijakih vojakov pri (lorici in na kraški planjavi. Hedanja italijanska ofenziva oh Hoči ac je začela 4. avguata iu od tedaj Riiu nepreHtauo poroča o zmagah. Voditelj ofenzive, general Cadorna, je izjavil, da ae vrši itslijanskn gibanje v aoglaaju načrta z Ruai, da ne bo imela Avstrija nobene prilike za premikanje čet iz cue-ga bojišča na drugo, kakor je to bila doalej navada. Ruai ao začeli posnemati lakti-skupaj so se menda naučili od ko Angležev in Francozov in vni Nemcev. Ruska ofenziva jn namreč zdaj prefils v nenadne skoke, ki se naglo pojsvljsjo tupstsm, a nsjrsjši tsm, kjer se jih nssprot-niki najmanj nsdejajo. Nenadne-mu napadu ob reki Heret v se. verni Gslieiji, ki je zanesel liuse dsleČ čez reko, je *ledil VČersj drugi nepričskovsn napad v južni Galiciji, v smeri Htanislsva. Kusi so prodrli petnsjst milj daljave, okupirali 160 žtirijaškjh kilom«!-rov ozemlja »ti okuparU tri mesta in pet vasi. Ti krsji leže uied. Stanislavom in reko lhijeste* iu so oddsljeni še kakih tr»uaj»t unij od zadnjega mesta, Dunaj molči o teh operacijah, Ib-rlin ps priz na vs. ds so se svstrijske in nema, ke čete umaknile nazsj v pred pri prsvljene pozieije. Kdioo v Ksr listih imsjo Kusi smolo, kskor |k» ročals lierliu in Dunaj Na Krsneoskem se menjsvsjo po z n* i je in rok v roke po dvskrst bi trikrat us dan. Utrdbe Thisu monts pred Verdunom imajo en » dsn Frsneoal, drugi dsn ps Nem ei ln Uko naprej. Ce ena stran vzame dobro pozleljo n« enem kraju, vzame druga »Iran nekaj na drugem krsju, tsko ds ni nik 'M povišanih cen ne bo farmar P"»l dobička, ampak dobiček bo Nmil v žf-pih ljudskih oderuhov F M^kulautov, ki izkoriščajo Pvctovno vojno vnak po nvoje, da P naknpiiViiiin miljonom dolarjev Mlo/e nove miljone. York, 9. avguata. — Dr. Jošrfina Haker, članies urada '»troiko higijeno, izjavlja, da v vrtcih dneh umrlo mnogo "J '»""k. če bi otroci pod pe- hodili nagi doma v sta- '»nju. I fr. Wia., 9. avgusta. — '"a Stewart, učiteljica, •» in hudo rsnils dr. J. ""lila, dobro znsnegs ». v njegovi ordinscijski ,hl» je nanj pet strelov, trije rsdeli rdravni krogi j. je zsdels zdrsv-pljučs, ens v levs in rsmo. toirtnoranjenegs bolnišnico, in sdrsv-' J", da umrje zs notrs a* if vi jo "javlj., da je etre Ohieago ia okolica: lepo vreme m toplejše v četrtek, v |»etek na livi ia nekoliko hladnejše. niRaots: lefxi vreme in toplejše v četrtek, v petek nslhri in hlsd nejše. Temperatura v Chieagu: najviš ja «t, najnižja 7H stopinj. ft* p WW Delavske ras*ere * ru dobre. Stem«*!. rrfi^J delavec ima lepo »priliko, da »T lahko izkoriščati, „kora k^K če. Zadnje črn* j, pri61o več ^v*JU*t»ky * fej eev^ ki »o biU jzrni^, i, ^^ Med premoga rji se Siri j^T e^po^niaaciji. HKji^ ima Og. A. »vojc urga^ in prilika tudi, da ui treba Udu čakati. Ce ne ue bodo prta^ v lajakoliai kfc* e^niziralL ^ tam ae tudi ne bodo dokler jii, llf nino pn uniji, kot ae je to zvriiL P« eni pivovarni v Jobi^wuu prc4 par leti. Well, nato mor«," odgovoritii k preniogarji aiai.7, je le koUčkaj zaveati iu razuiaa mea njimi gatovp ne bodo čakal, da W ae j*Uo: Vi at* ae org.*/ zirali, ker vaa je družba na.ua v to prisilila, drugače bi ae ne fte nekaj. Clanatvo zvez iu * dnot, ki ao biU navidezno voljni ae združiti v eno aamo organi** cijo Sf je«, ker se ni to zviifo Večina bomb pada na glavni od-bor 8. K. F. J. Mialim, da nek«, vzroka mora že biti zato. Ke vem zakaj ee ja agitacijo za adružitev pepulnopia opustila? Dobro l>i bi. lo, ko bi glavni odborniki 0rw nizaaij malo o temu javnosti m ročili. 1 Fr. Podboj. Za tedenako izdajo tt. avgusta prejeli prepozno. Uredništvo. Otaisbolm, Mina Bne g. avgusta zbrali amo h« atavkarji is Bubla, Chmholma in Hibbinga v finaki voraui, nakar amo z zvezdnato zastavo na čelu napravili obhod* jffi meatu. h m. sta amo as potem napotili po deželni cesti proti rudniku Lytouia. Bilo nas je okoli 750 mož. Ko amo tje prispeli, obkolilo naa je kakih 30 kampanijskik heričev, z nabiti-mi puškami. Upsli so, da naa pre plašijo, ali da napravijo kak n* red, kar pa se jim posrečilo. Ko so vidsli, da ne opravijo nič, ho odkurili proč, mi pa smo kura kali neovirano naprej. Obiskali amo več nasal bin, uakar smo ae vrnili sopet v Hibbing, v fiaako dvorano, kjer so nas eskala brezplačna okrepčis. Ko amo ae a« koliko pošivili in odpočili raztli smo sa mimo vssk na avoj dom. Na tak način pokažemo najini nshprotnikom, kot sploh vsemu prebivalstvu, da atavka ae vedno traja, vkljub nasprotnim poročilom buržosznih listov. Tuksjšnl rudniki počivajo ae vsi, kot So prvegs dne stavke. 0-brstuje ssmo par parnih lopat, p« šc tisto le bolj z otroci, kot z de lavci. Ko ss šols zopet začne, bodo še ti odšli agi akebauje bo a tem pri kraju. — Mi pa stojimo trda« b neomejeno kot skala sigurni gotove zmage. Pozdrav vaem zavednim rudar jem celega železnega okrožju. hO'B. Henaiaie, (itev. 2.) Pa Ker vam ne delamo od na* pn* velikih aitnoati, mialim da že ii«S< redka poročila ne bodo frčala v uredniški koš. — Kapitalistih izkoriščevalci znajo tudi pri »«» izrabiti delavatvo do nkrajaib mej in tudi brez šikaniranja »«• «»• stane. Mnogo rojakov je ie vsled tega pobralo avoja šila iu kopit", ter odšlo s trebuhom za kruli««« drugam. • * Dclavci, kako se bomo otrpli kspitslističnegs jarma? Kdino |*> tom političnih in strokovnih « r ganizscij nsm je to mogoče lwa ler amo razdruženi nc štejem« m ne opravimo nič, združeni tvorna ailo, ki je smosns nekaj alonb m ktero sc mora vpoštevsti. iN**"' jalci se združujejo, da dobijo si ts način nad delavstvom - w moč, koliko bolj je potrrl.a zdrs-žitve torej nam delsveem Delodajalci dobro vsde. M^j vsm edgevarjsjo sc wlru*«» strokovno in pol*i£,,,0> u prsvijo, ds je škods čsss i n * usrjs, ki ae pri tem tguh«. govorijo tegs is »jubezin ampak is ljuliezni d« " Posnemajmo jih v tam, «U najprej stremili as teui, ksr ristinam, dslodsjalc. šc mm*• se dobro skrbijo. Socialistično stranko m sins* lisvsko časopisje. P«*1*" dnevnik Prosveto meti roja*^ Apeliram na vse venec, ki fts ne soc. kiubu, naj prnlrj« ea sejo prvo nedeljo meseca -t brs ia .-topijo v nsše vn*^ Kij fe v očeh kapitali glwzWta. Cestnoželezniški uslužbenci v New Yorku so zaatavkali, da ai izvojujejo boljše žlvljenake raz mere. Tskoj so se oglssili kapita listi, ki lastujejo cestne železnice, v kapitalističnem časopisju in iztekli svoje ogorčenje, ds so ce-sluoželeziiiški uslužlienei člsni tu je unije, in zsto nočejo imeti z njimi posla. Kaj so s tem hoteli reči kapitalisti T Cestnožclezniškl uslužbenci pri padajo k uniji, v kateri ao rgani-ziraui tudi oestnošelssniški uslužbenci v Chieagu, PhUsdelphiji in drugih mestih. Organizacije, ki i* ms tske zveze in se rsztezs prek cele dežele, je nevarna, isdejsl. sks Zakaj bi mesto New York ns odločslo o svoji Isstni usodi f Ksj Imsjo govoriti o zsdevsh v New Yorku uslužbenci v Chieagu in drugih mestih? All ui to srsmotno zs mesto New York! In "Wall Htreet Youmal," glasilo denarne mošnje, pretaka solss v do srca segajoči jeremiadi: "Cestnoželezniška družba je lo-kalna, posebno v New Yorku Proge, ki jih obratuje drušba, so bils sgrajens sa Newyorčsns in služijo Newyorčanom, In so rev notako del civilne organisacije kot mestns uprava, (loapodarako nimajo uslužbenci teh prog več aveze z njih brati v drugih mestih kot z abesinskim kraljem. New York bi moral imeti lokal ni ponos. Možje pri motorjih in na platformah ccstnoželesnišklh voz morajo imeti svoj delež. Mo goče so organizirani v narodni u ni ji cest noželeznižk ill uslužbeu cev, pa mogoče izbruhne stavka v nekem drugem mestu. 1000 mil, proč od New Yorks ? Ds pokažejo svojo utoč, mogoče proglsse unij ski vodje splošno stsvko zs vso deželo. Ali bi uslužlienec v New Yorku, ki služi le lokslniiu potre hsm, z veseljem pustil delo in tr* pel z "brstom," katerega spor se ne tiče njsga? Ali bi paaaširji New Yorku rsdi hodili peš, ker morsjo hiznisinaiii iu kupci v lie kem oddaljenem mestu tudi hodi ti? New York iu delavei Ishko vse izgube, pa nič pridobe skogi orga nirseijo cestnoželesiiiških ualuž beiicev." .lerentisds ima pred vnem namen obuditi v nevednih ljudeh lo-kalni patriotizem iu prikriti ljud-at vil resnico, ds kapitalUti, ki la stujejo železnice k New Yorku, jih IsmI u jejo tudi drugod. "Wall Htreet Journal" se na v dušujc *a lokalni patriotizem v tio*p4MlnrNkih vprašanjsh. Ce je njegov lokalni patriotizem čist, «sksj lie zavzame stališča, da ka-piiNlihti v New Yorku ne smejo Ishiovsti tovarn in želesnie dru g.tl kot v New Yorku Ali je lo-kalni patriotizem dober le zs de I svee? eestnolele«-niski n»lu)l»enei assta«kajo v e nem mestu, potem dels jo v dru irili mestih, d* Ishko gmotno |xid' pirsjo »voje~|»r«te v «tavkt. Cf Nlnoželeziii&ki uefiei, organi-nima ri«r v M-|tamtni uniji in le V leposlovnem listu "Bvsrybo-dy's Msgasins" sa mssse svgust js isšel člsnek WilUams s Horda, ki ss pečs s gospodarskim položajem po vojni in s ssdsnjo pro speriteto, ki je isšla is krvave svete vae vojne. Hard pravi, da verjame, da jih mnogo zagovarja oboroževslno pripravljanja, ker upajo, da ee bo s gradnjo ladij, kanpnov in dru gih vojnih pripeev odvrnila kriza od dešele. All to nI Hardov pred log. Herd meni, da as dslekovidne vlada le sdaj mora pripraviti aa slabe čase, ki pridejo po vojni. Najti mora pot, da bo imelo ljud stvo delo in saelutok, dokler in dustrije in trgovina nists sopet v pravem tiru. Po vojni bo miljo ne delavcev bres dala, ker svstov na trgovina potrebuje čas, ds se ulivi v nove rasmere. Ker slabi časi morajo priti, je dolžnost vir de, da etori vee, har jo v njeni moči, de jih odvrne. Vslsd tegs Hard priporoča vls-di, ds prične ogromns kulturna dela. Osušiti je treba barja in jih aprsineniti v polje; ojesiti reke, da ne bodo trgale rodovitne sem-je in jo odnašale v morje; sgra diti je treba ogromna namakali šča ss namakanjs pustih in vslsd suše nsrodovitlh zemljišč. Ce so namakališča pravilno sgrsjens, se ahho v ogromnih nabiralnikah zbere siiežniso, hi prihaja iz 8kal natsgs gorovja in raapclje prek tlsočsv in tlsočev štirjaških mil, pustega osami ja, ki tako postane rodovitno. Rss je4a bi se e tem omejiU brs posslnost, kar priporoča Hard Ali takega ogromnega programs ss kulturna dela, ee ne mors izvesti kar čes noč. Vlada bi mo rala priti s takim programom na dan, še pred par Isti, mssto ds se ogrevs sa barks in kanons, da b bilo delo v polnem tiru, ko prsne neha vojna. Za taka dela je trs bs inšsnirskegs preddels, da lahko saposli dslsvce. Ogromnih nsinskslišč se ne gradi na ta na čin, kakor če ss fermsr odloči, da akopljs jerke, da ae mu bo odte kale vods s njegovega svsta, zstegsdelj bi uiorsla v lads misliti le psr leti, ds sa solnoem pridejo deževni dnevi. Ko je zsdnjs krize ob času Tsf tove uprave tlačlls sineriško ljud atvo in ao Tgfta vprslsll, ksj ps z brezposelnimi delavci, in ae Ta ft uiožsto odrezal, ds to le Bog ve, je socialistično čssopisje pri poročslo, ds se prične a kulturnimi deli. Tsft je šel in smeriške re-publiks je dohlls demokratično u pravo, ki je ravnotollko storila v tem osiru kot rspublihsnsks u-prsvs, dssirsvno je jssno kot beli dsn, ds bi bilo v vsskem osiru mnogo boljžs ss smsriško ljud stvo, če bi osušili bsrjs, ojesili reke in nsmskali pust svst, ki je sedsj odtegnjen kulturi, kakor da grade barke in ksnone. Hvst, ki Id se iatrgsl bsrjem in pustinjsm, Id nc Hpremenil v produktivne faruiarska aemljišča; stotine, tisoči pridnih delsveev bi se nsaelili na teh aemljiščih, otetlh ia močvirja in pustinje. Varaetle bi eve* tiWia me«ta in vaal tam, hjer ao ae raaprontlrala barja in pustinje. Aeleauiee bi križale ta svet in vozile produkte ns trg. To je drugs sliks, kot čs dels-mo ksnone iu bsrke. la unlčenjs drugih nsrodov še nikdsr ni va rsstla trsjns proaperiteta aa drug namd Prava proaperitets je v de lu in v produkciji in ne v uniče nju Delo nsm dsje sredstva ai življenje in asto je dolžnost vls tie, ds skrbi, ds ims vsakdo >ri-ložnoMt, ds dels ln produelra ftlv Ije n »k e potrebščine in da te pe trebščine tudi Uhko iamenjsva. Podobi ja napravil sir Irnest Shackleton na rasiakovanju v Južnem Ledenem morjn. Zgoraj ja ledeno polje, adolaj pa ladja t Udu. i Ivsisth, Minn. Ko sem dn« 1. avgusU prišel po trdem delu domov, prijel aem, kakor po nsvsdi brž čssopis v Izmed vseh listov mi najbolj m pa leva stran vratu, kjer so takoj otrpnile, zatem je otrpnila roka in kmalu nsto je zdravnik konštatiral, da je bolezen pri-Ha do srca in tako je bila mlada {enaka v dveh dneh zdrava in ' rtva. Oblaati ac trudijo, da bi lezen omejile in policija pazi ip dgn, da nc bi prišel v oku-hiše kdo, ki bi bolezen faz nesel. Vkljub temu pa ata pri naj gajata Prosveta in Prolctarec. Ka*. kor jc fle navada, da vsak najprej ln najrajši pogleda domačs^ novi- bližnjem sosedu obolela 2 otroka trn tej bolezni in tudi iz 20 milj oddaljenega mesta Decatur, III. so nasnanili več slučajev paralize. Da bolezen tako razsaja je naj brž kriva huda vročina, ki vlada pri nas; imamo jo skoraj vsaki dan po 100 stopinj. Anton Zupnn, ' 81. dr. štev. 96 S. N. P. J. os, aem tudi jaz takoj ugledal dopis is Rveleths, s podpisom Osa." Ker vein, da tu ni nobenega Hlovenca, kl bi ac tako pi-aal, bil aem takoj na jasnem, da ta Osa ni nikdo drugi kot g. M. P. Ker ae me v tem dopisu nasiv-lje "veleučeni A." in se me dol-ži, da sem jaz povzročil, da iuia mo zdaj tu dve at rank i, ki se gledate kot pes in mačka, seni pri-morati nekoliko odgovoriti. Kdo jc napravil nasprotstvo nn dotični aeji, vedo vsi, ki so bili nevsoči. Vprašal bi ga lahko če ni bil on sam tisti, ki je povzročil dve stranki? Najhuje so se nek« teri jezili zato, ker sem hotel so-staviti celo listo onih, ki se potegujejo za kupitnlinte, mesto, da bi delali za delavsko stvar. Piše se vendar lahko vse, kar ni neuio i rsluo, ssmo če se more doka/ati, (Iti jo resnica. Meni pa je bilo re , čeno, da nimam nič za pisati. Pisal bi lahko več, toda rojakov po drugih krajih ne zanimajo prepiri in razprtije, ki se pojavijo med rojaki ue naselbine. Povdarjain le, da jaz nisem delal razkola in nisem kriv če ste med nauii nastali dve stranki, ker jaz verujem »amo v eno stranko iu ta je inter-nacionala. Rojaki, ki so bili' na seji Narnducgn Doma, pa naj sodijo Mami, kdo je povzročil prepir iu raakol, ali jas ali ''Ose." Kar se naslova MvelruČeui" ti-če, aem pa pripravljen ga deliti z g. M. P.. ker jaz nciu toliko učen, da znam sešiti nove alt zašiti sts re hlače, on je ps podoben ster za nove ali stare "škarpe." Soc. pozdrav! Jacob Ainbrožič. West Mineral, Kans Delavake razmere v naši naselbini ao bolj slabe. Dela se sicer vssk! dan, apipak delavcev je pre več. Kdor zgotovi avoj prostor v rovu, mora 2 do 3 mesece čukati na druzegn. Znslužck je odvisen od prostora in delavca. Za dolom sem hoditi, ne svetujem nikomur, dokler ae razmere ne zboljšajo. Imamo hudo vrpčino iu sušo, pa tudi za ječmenovec je precej sir šc. Dne 28. julijn položili smo k večnemu počitku na mestnem po kopališču v Mineral, rojaka John Metlnčiča. V rovu, kjer je delal, vtrgala ae je nad njim plast kn- dno obešene, da bi se samo nt nje ozirali, kdaj je vroče in kdaj mraz. Verjemite mi, da vam prav lahko povem, kdaj jc vroče in kdaj ni. Peklenšček je le to, da nimamo tukaj jezera kot ga imate pri Chicagi v katerem bj si lahko malo pomirili avojo vročo kri. Na razpolago nam je le drevje in pa ječmenova voda. Pa tudi to zadnje ni nič kaj varno ss piti, po-aebno od nedeljah ne, ker kot veliki moralisti in naboinjaki imamo v ta namen gotov zakon, ki se imenuje "Blue Law". ■Vsak pozna pomen te postave ve kaj predstavlja in pomeni. Pa kot vsaka reč, je tudi ta poatava, da se jo lahko zasuče akoro kakor se komu poljubi. Mi Blovenei že nimamo dosti respekta pred njo. V dokaz k temu, so fitevilni pikniki ob nedeljah, na katerih ae pridno toči. Edino kar nam dela preglavice na piknikih ob nedeljah je to, da je skoro vsako nedeljo dež in da ni na piknikih radi tega tiatih zabav, kot ao pona vadi. Ne glede nato amo at; socialisti iz Cambria County odločili za svoj piknik, ki se bo ^šil v nedeljo dne 13. nvg. na Park Hillu. Namen piknika Iki začetek agitacijo za prihodnje pretlsedniške volitve. Radi tega bo prišel sem kot govornik urednik Proletarca sodr. Ktbin Kristan in eden ki ho govoril v angleškem jeziku. Za ta piknik je veliko zanimanje. Zagotovila imamo, da ga bo- menja in ga pokopala pod seboj, i do posetili delavci iz vseh slov. Bil je takoj mrtev. Pokojirik je I naselbin v Cambria Co. in če bo-bil člsn J. H. K. J. Zapušča tukaj'do vremenski bogovi simpatizirali ' Loviagton, Ul. Paraliza se sopet širi. Tu jel preti kratkim obolel« na paralizi1 deklica stara H let. Poklicani j sdrsvnik je iajsvil, ds ne hčer, v stsri domovini pa Ženo. Pogreba so se rnzen članov društva, ktereiuu je pokojnik pripn-del, vdeležili tudi nkoro vsi tu-kajšni rojaki. Hlovenei, ki še niste pri nolte nem društvu pristopite k naši H. N. P. J., ker ne ve*te ne dneva ne ure, kdaj in kje vaa čaka ne zgoda. Dokler je človek sdrav lahko pogreša tiste cente, ki jih jc treba plačati kot asesment, v slu-'čaju nesreče pa je mnrNiVomu društvo edina pomoč. Ne odlašajte torej a pristopom, dn ne bo pre-pozuo. John Demarcki, član dr. štev. 19 N. P. J. KADAR SE ZGODI M«, hftjli Oonemangh. Pa. V novicah čitamo o veliki vroči-more nI, ktero imate v Chicagi. To ie ni nič storiti za to bolezen in da naj tako hudo, ker ai ob nedeljah svo pokličejo sdrsvniks »pedallata'jo kri in telo lahko uialo ohladite Is Hpringfielda, kar ae js tudi v jezeru Michigan namesto po agotlilo. Dekletce je oatalo pri živ-lsaloonih. kot se je to pousvsdi do ijenjo in je upsti, tja okreva. leto« vršilo. Hvaležni morate biti Na ft t. m. tholela je ndsds 17-|xa to spremembo gtmptidu županu letna žena aa i»to Indent i jo in tlva dni nato nn jo te pokopali Najprej jo je aačela boleti glava, po* vašega mesta Ni treba pa misliti, tla tukaj oaeliaiuo. Ni sicer naša navada, da bi imeli tojduntere ve z nami, kar sem popolnoma pre pričan, bo to eden največjih piknikov, kar jih so Slovenci v tej okolici kdaj priredili. .Prepričan sem, da bo še "Prosveta" dobila nekaj privržeucev radi piknika. Hvoječaano sem že poročal, da smo v Conemaugb organizirali zadrugo, katere namen naj bi hil trgovina s jestvinauii. Agitacija za zadrugo ae še ve&no nadaljuje in novi člani pristopajo veddo. Zdaj stno vložili prošujo za inkorpora-cijo iste. Ko bo zadruga inkorpo-rirana, bomo akušali takoj začeti s svojo trgovino. (*> bodo člani zadruge tudi v bodoče tako navdušeni za zadrugo, je vnpeh iate več kot gotov. Dober dokaz za napredek je, ako je delavstvo pod jet no. I/c dobre volje in zaupnosti je treba, pa se bo sčasoma vse doseglo. Da «e pa agitacija za aa-drugo še bolj poveča, so ss člani (Mlločili prirediti v ta natnen piknik. ki ne bo vršil v nedeljo, dne ft. septembra ns Woodvslc Heights. Ns piknika bo leps prilike se malo Ind j Ncznsniti a prin cipi in nameni zadružnega paslo venja. , , , , Ah naj pride krisa? PROSVETA GLASILO S LOVEN SHE NARODNI poorORNEJEDNOTE NuUi ui SO IS s«. v enem meetu, bi hitro padlegli v Uavki, ker bi ne bilo zanje denarne pomoči in delavei v tistem me atu, v katerem bi bila stsvks, bi ne simpatisirali s njimi. T« dejstvo js snaao tudi kapi talistom in radi tega podžigajo lokalni patriotizem ln pravijo, da je zločin, če ao delavci organizirani v liniji, ki ima prek vas dcie le svoje postojanke. Kspltslisti dobro vedo, kje jih šali čevelj, is šaieti js. ds bi tudi delsvei to ve|aM, pe bi bilo ložje zmagovetl nad kapitalisti. pp vj(Wu. inozemska Bothuierja iit v plenili pot Ki fronti nadvoj- ^t^ZH^t- Z^lmeli velik* Ita« «1 2 bitke ie od jutro. Se- TJCJ nap-dli nsae P<*>ei- tt geurrtl" 7UU Busov uli puik. N- . . Kri-a Karla v juirn. Oallr , prinirle močne ruake arma-črt, Tluujai—Otiuija. Nem-iveiniki «o »'' umaknili na-pozicijo, ki *> We že prej Lijnif. V Karpatih napre-t Čete na obeh straneh Bjali Cere iu oš. Enako poročilo. rugrad, 9. avg. - Južno od tn »o »ase čete začele c o-ua 15 kilometrov široki v sitreri proti Tizmienci, It v sovražne zakope in po-Avstrijce v beg. Silnemu u naših čet se je morala uda-suvraiua črta iu v progo-aovraznikoiu smo okupirali Tluiuač, Niživ in Otinija ter Jratičev, 1'alakiči, Nadorov-molce in Krivočlunava. So-ik je razdjal mostove za se-sega skupaj smo okupirali lirijaških kilometrov ozern-fuinozapadno od železnice eja • Stanislav smo izvršili k pomočjo keiuičnoplin-[Miiat. Sovražna baterija je streljati iu je ostavila to-Xaia kavalerija je podila nike. V teh bojih smo vje-D mo/. iu vpleniii več topov ga kalibra ter muogo stroj-išk. V jet i Nemci prihajajo v ierte v velikih množicah. Po-itevilo vseh še ni znano. J==5£L= Italijani topem aa morju. zadovolji*, da komiidja aaaprav Berlin, O. arvgusta. — (Brezžič I ja. še o drugih vprašanjih, kadar no via fi^yviNr). — Avstrijska adjniraliteta poroča, da so t. avg. avftrijakc torpedovke bombardirale italijansko Obrežje pri Vol-feljto. Vžgale eo postajo za aero pUjne in neko tovarno iu naredile še drugo škodo. Na povratku so tofpedovke sedele ob italijansko flojto> ki ie afatala iz šestih razru ieyalcev iu «mm križarko. Avstrij akim torpedovk^m se je medtem pridmalila krflfcarka Aapern iu za-čel ae je boV Več-italijanskih ladij je bilo bedetih, nakar so pobegnile protktogu. Avstrijske la-dije ao bilemgftlKKlovaaie. Avstrijsko poročilo. laj. !». av&. — V Karpatih lapredovali iztočno od Ja-r in Mizo Voroče. Zajeli smo )t tisoč vjetnikov. Ruski na-u/no od Delatina so bili od-U7.no od Fortelke smo pre-Kiihc iz levega brega Serets li okrog 700 mož in vpleniii krojnih pušk. Južnozapadno frčina (Volhinija) smo od bike napade. Prtakus Rusov, da rkoračili Stukhod južno , od ive. ae je ponesrečil, llijansko bojišče). V okolici P »e vrše strašni boji. Na pu pri Ooriei, zapadno ojl Imiio odbijali italijanske na-Mike premoči, ali ker je bH Ini naval prevelik in da ae ujeino prehudih izgub, amo »k ni I i čez most na iztočno Noče. Od nedelje smo vjeli Italijanov. Italijanski napa-planjavi Doberdob in na go-Mihel se niso ohnesli.Vse ta-pozicije so v naših rokah. Italijansko poročilo. 9 »VK. — V lagrinski doli- Tirnlskeui se vrši artilerija-J' tje. Ns planjavi Asisgo H'ili močan napad na goro V dolini Cordevole so se 'J«'' pripravili za uitpad na Nuieije ua «ori Sief, ki sc pa ""- I. V okolici Gorice ao bi-1 taji na gorama Sabotina Mihael. Ti dve postojanki i"!"1 olirainltc stil zdaj poUm v naših rokah. Obmoat-Uorico je tudi padlo v in zilnj streljamo v me-'""" ""iii. du preženemo Av-1,1 Od poudeljka smo el*v mehko znajo govoriti iz koriMcvaloi, ki imajo navadno le zauiČljiv usmev za pridnega delavca, čo jiiu teče voda v grlo. ChiqpLgo, 9. avgusta. — Hiuli prestopka državnega zakonu za varatvo otrok so bile tri tvrdke obsojene ua denariiu globo. Cabinet Co. je plačala $10 in stroške, Uoorge B. Carpenter and Co. 410 in stroške, National Tea Co. in stroške. lekerp. IT. iualja v Ort Uliaoia 1M)7 Washington, D. 0 , 9. avguata. — Vilji nuselinški komisar je Izdelal načrt, da se vstanovijo delavsko zbornice, v katerih naj bi bile nastanjene zvezne posredo-valnicc zu delo. Bcranton, Pa., •. avguata. — P<» šest tedenski stavki so delavei pri Soraittmi Bolt and Nut Works iz-vojfrvali zboljšanje plače. . Gospodarstvo, gospo-ih^stvo ia zassstvo. Parmerake banke vresničene. Stevens Point, Wis., 9. avg. — George A. Brown, doma v Marsh field u, je dobil zu roko ln nogo, ki ju jc odrezal vlak, 11 tisoč do lerjev odškodnine. Kansas City, fans., 9. avgusta. — V mestnem parku je bil nesnan človek raatrgan Zidov« prepirljive vsebine predeednika porotnega edeeka, A. Hrastu. , Vao druge atvari, ki imajo atik « "Proaveto", lavsemši spremembe naalovov uradnikov krajevnih druitev pa "ProaveU", 3019 So. Crawford Ave., Chicago, III. Marion, 111.. 9. avguata. — V tukajšnji italijanski naselbini so italijanski naseljenci izravnali z orožjem, staro sovraštvo fned seboj. Pokalo je kakor ob Moči, kjer si stoje talijanske in avstrijske čete nasproti. Bitka je trajalo aKuraj eno uro in posledica je bila, da eden Talijanov uinira, večjih je bilo pa ranjenih. — Mexico City, 9. avguata. — Vojni miniater uradno naznanja, da je bit Villa zopet tepen južno od Parrala. Imej je okrog 400 mož, ko ao ga napadle vladne čete, nakar ae je pomaknil v gore. Vlade jc obveščena, da se ameria ' ki podjetniki vračajo nazaj v Me- » """ hiko na svoje rudniška in druga podjetja. — HI Paso, 9. avg. — Mariano Tomas šc vedno straši s svojo "re Wilkesbarre, Pa., 9. avgusta. — Tukaj se je dogodila rszstrelba v rudniku Woodward, ki je lastnina Delaware Laekwanna k We-stem Cool Co. v Bdwandevillu. Eksplozija je zahtevala iri čio-Dva rudarja, ata bi-močno oldgnnu, da ju ni bilo mogoče spoznati. Ob čaau razotrelbo jc delalo 200 rudarjev. Sn^Ča je bila, da je razstrelim plinov nastsla na kon Toma. ta n .vojn ,,„ ,„„ ()i|1 drufi rll ±&C%S8mS .U,rii .1 ............ „1. — nov. tih Medina Barren, ki ima 2tMt .nož za aeboj. Prwt kratkem ao poročali iz tlblbuahaa City, da je bil Tames avojo armado, toda zdaj Lafayette, Ind., 9. avguata. — Ko ae jc floletni farmar Chriatop-ni bilo še nobenih j her (1. Kalberw indjal a svojim avtomobilom, je |iod njim ckspln- Za farmarje, katerim prišteva mo tudi knkih 5000 Slovencev, jo bil 31. julij 1916 pomembni dan. Predsednik Wilson je podpisal namreč kmetijsko kreditno prod logo, katere jc bila sprejeta nc dolgo tegu v kongresu. Ta uovs postava določuje vstanovitev dva TfitfarakraJnlh zemljiških posojilnic (Land Loau bnnks), kutca^ bodo pod vodstvom posebnega zveznegu odbora, in toliko podru žnie kolikor bo potreba. Poaojila dajula se bodo le zu potrebne stvari, in to ue za uiuiij kot pet iu ne zu dlje kot štirideset let. Posojila se bodo vraocva-la amortizacijskim potom, to je neku gotova svota se bo vrnila vsuko leto pri plečevuuju obresti. Obresti in vrnitev posojila se bosta vplačevali za nedoločen čins s 5 procenti. Stvar h« dedovala priličuo takole: če izposodi farmer $1000, — in hoče vrniti posojilo v dvajsetih letih, plačati bo moral prvo leto $80.24, od katere svote im; bo vknji/.ilo — na obresti, in $:U).24 ua kapital. Poz-nejšu leta plačeval bo isto kvoto, in sicer bo šlo vsako leto na obresti manj na kopitni po več, tako da bo koncem dvajsetih let, z vplačevanjem po $80.24 na leto, vrnjeno posojilo $1000, - , in pla* čane bodo v*e obresti. Kolikor se tiče vrnitve kapitala iu plučcvuuju obresti je način isti kot v hranil nišah uli "špurka-Hnb" v starem kraju; razloček js le ta, da bo obresti, oziroma vplačilni obroki nižji. Kur ae pa zadeva vzet ju poaojilu je način pmlo-bon ata rok rajskim Kajffeisruoviui posojilnicam, ker mora dolžnik postati član banke, in jc deležen event ueluih dobičkov ter odgovoren tudi za mogoče izgube. Odbor Zveznih farmerskih bank (Federal Farm Loan Board) bo pod uad/.orstvoiu zveznega blagajniškega oddelku (Federal Treasury Department), kojrga tajnik (Secretary) bo predsednik tfl4 Ko je odhajal Jsntro pri zadnjih yratifyj^e M nehote začudil spretni urejenosti sobe, ki ja jjpels dvojns vrsta. . "To je pa imenitno I" je omenil poredno. "Človek se lshko iznebi rsdovedpežev, posebno kadsr je med gosti zsla ženska kakor je baronica Haudorf, katero sem mslo prej pozdravil v Vaši sprejemni«! . . . " - ^ Hakard ni vedel, da je baronica pri njemu. Hkomlzgnil jc z rameni, kakor da bi hotel pokazati, da mu ni dosti za njo. Oni se je pa hehetel; ni namreč verjel Hakardovi navidezni mlečnosti. Može sta se razšla s krepkim rokostiskoin. Ko je bil Hakard sam, je naglo pristopil k ogledslu in si porsvnal kodraste lase, ki so bili še vedno svitločrni. Ni se lagal Jantroju; ženska mu niso dosti rojile po glavi, odkar se je zopet zakopal v Špekulacijo. Udajsl se je le takrst, ko ja na-nesel slučaj in kadar je Francozu nemogoče, de bi bil ssm z žensko, pa je ne bi premagal; to bi bilo neodpustno ia lahko bi ga imeli za bedaka, »topil je v sprejemnico in s slsdkim sinehljsjem je po-mignil baronici, da naj gre v njegovo sobo. Ss-ksrd je bil zelo prijazen. "Prosim, gospa, vsedite sel" Nikdar je ni le videl teko čudovito zepeljive. Njene rdeče ustna in plameneče oči z raamrlenimi trepalnicami, ki so se skrivsle pod goetimi obrvmi, so nsrsvnost vsbile. Ksj vsndsr hoče laps hsroniesf Hsksrd se jc nsravnost čudil, kp mu je ona zsčela pripovedovati o nsmenu svojega oblaka. "Za Boga, oprostite mi, gospod, ds Vas nadlegujem br*fz kake koristi zs Vasi Ali potrebno je zs ljudi, ki se gibljejo v enem sloju, da pridejo včaaih drug drugemu ns pomoč. Vi ste imeli kuharja, ki ste gs odslovili, s moj soprog bi ga rad sdaj vposlil iu jss sem prišla zgolj z namenom, ds izvem, če je dober kuhar." Hakard je potrpežljivo odgovarjal na vsa njena vprsšsujs, a medtem ps ni odvrnil očess od nje. Hklepsl je ssm pri sebi, ds kuhsr je dobre pretveze, toda bsronies gotovo ni prišla ssmo zsra-di kuharja, lu res j«« kmalu ixvlekel is nje, da je postrani slišala — pravil ji je njen star prijatelj, markiz liohain — o ustanovitvi Univerzalne ban. ke, Težko je dandanes investirati denar v dobrih vrednotah! Končuo je Hakard vedel, da bi baro-Ilira zelo rada vzela nekaj delnic z desetodstotno premijo, ki je dovoljena le sindikatorjem: razumel je tudi, da ne bi baronica nikoli plačala, ako stoji z nju v denarno zvezo. "Imen svoje osebno premoženje," je pravil* baronica, "v katerega ao nikoli ne vtika pioj sb-prog. Primati moram, ds mi dsje to premoŽenje veliko skrbi in obenem me nsvdsja z radostjo. Hnj veste, ljudje se zgražajo, ako se ženska peča z denarnimi aadevami, posebno mlsds ženska, ps se spodtikajo ob njo. Včasih pridejo dnevi, ko se in v smrtni aadregi in nimam prijatelje, ki bi mi dal dober ussvet. Ksvno pred štirinsjstimi dne vi neui irguhils večjo svoto, ker sem bils alabo poučena. Vi boste rdaj v dobri poaieiji, gospod Hskard, iu ja bi želela, da mi storite uslugo, če Vss je dobra volja . , . " I/ njenih oči, iz oči žene ir. viaokih družabnih krogov, je tsžsrel pohlep po igri, žarela je atraat navadnega igralca. Ilči ia rodbine alavnih l«adri-kortov, ki no nekoč osvojili Antijnho, in žena avstrijskega diplomata, pred katero ae je do kolen |U ipogihala vaa kolonija tujeremakih diplomatov v Parim, je v svojem neugnanem nagonu do igre hodila k finančnikom kskor sumljiva solleitato ries Njene ustne Ho krvavele in njOne oči ao pla-menele a naraščajočo strastjo aapeljive ženske, kskoršno »e jr karala tisti hip Hakard je pa bil toliko naiven, ds j* mislil, ds je pred njim na ra-(polag.> ujetim v»a Ic cato. da je on priveže na avo^ je podjetje m ji podeli oh priliki porabno navodi lo v »pekolm-iji "tloapa'f jr vek I «k ni) «t rast no, "moja iaku šnja in moja manoat leži pred Vašimi nogami." Primaknil je avoj »tol bližje k nji in jo prijel »a roko Tedaj ae jr p* ona iitreauila. Njene oči ao govorile Kakardu jaano, da ona idaj še ni pri pravljena. < a*a je ir dovolj, da poplača a Ijubea ni jo ene noči va vaak poduk v špekulaciji. Hieer je >e do grla aila dolg« ga iu mraavega generalnega pravdnlka, na katerega »e jr morala obeaiti aara di »kopoati avojega aoproga, toda v globočitu avo joga area jf prezirate moške in U presir je imel nekaj nagote na njenem pobledeiem in neaardnje nem obreza, ki je bil drugaše vselej silno sapeijtv. Baronice je vsUla s Urezom uialjcnostt, kakor da je teptaa ponos njenega rodu in olike, čeprav jc bils špekulatoriea. "Pravite torej, ds ste bili povaem zadovoljni a kuharjem t" je vprašale mrslo. Razočaran je vetsl Hsksrd za ajo. Po kaj je pravzaprav prišle f Ali mieli, da jo bo on sals-gsl s informscijsmi sestop j t Resnično — ionske ne zaslutijo nobenega raupstynJ Zlasti n* ^Ofii ni vredns ženska beseda piškevega fižola. In da- . sirs v no jo je bil polflel, ni fe silil. Z lahkim pogonom in s smehljajem, ki je isrsi*l befedf: "Ngrs zpolago »eip V$m, gospa, ksdsr ste pripravljena!'' je odgovoril: "Heveda m bil zadovoljen. Odslovil sagi ga le zeradi družinskih reamer." • \ Baronica Sandorf se je obotsVljsls še trdno-tek, nc mords isto, ds bt Mls oblslovsls stoj n-por, temveč zsto, ker je pomMfttt, kako nejfrš-mišljeno je šla k njemu, ne da bfr bila računala ns posledice. Jezila se je ned seboj, kajt* pokositi je hotele, ds je poštena lene. Kenfoo je aegrtUa glavo v pozdrav in Saksrd jO jo spreidl k privatnim durim, katere je pe Uatl hip odprla deasola roka. Bil je Msluim, ki je hotel asjtrkOvOti s oše-tom m vsledtegs je prišel pO notranjih stiepnieeh kakor eden domačih. Uljudno se je poklonil baronici in počakal, da je odšla, potem ae jo ps pridom leno zaamejal. "Tvoj posel je torej ie v tiru, oče!" ogovoril ga je' pordgljivo.h,,Vidra, d« že prejemaš frre-' In. Mjif UiMi- ■ '■ ' mkv je bir še m)ad( imel ic H*Mm ie (Jo-volj ftTOttj; krtere šo gS poatefsMs je bil gu-Ione nesposoben šš nebrsdsrio ulivsnjk. Njegov oče je razumel ironičen dovtip. • "Ti se motil. Nlšfisar nisem dobil—akorsvno mi ni brsnils moja vzdržnost, ktjti vedi, ljubi moj li^n, ds jss ae še vedno počutim dvajeet let atarega kakor ae ti čutil šeetdeeetleinega stsresl" ' Msksim se je ie bolj nssmejial s svojim starim smehom bisernosobne deklice, kar mil je šs ostalo iz preinjih dni odkar je bil prisiljen iiveti iivl-jenje samca z željo, ds se ne kvsri s ničimer več. Is njegs je gledels največja rsznsdanost, ki ps ni bils škodljivs. f "Prsv imel, oče, dokler ti ne ikodl Ampak mene že muči ravmstisem." ' Maksim se je vrgel v nsslonjač in vaol čseo pis. t ... . "Nsj te no vznemirjs mojs prisotnost, o$e. Kar sprejemaj projo ljudi. Priiel aem m^io^e-godaj, ker eem med potjo obiskal sdrevniks, pa gs ni bilo dom*." Tedaj vstopi hišnik in pove, da jo tonsj grofica Boyilirjevs, ki bi rada videla gospoda Sskar-ds. Ts se zsčudi, čeprav je ie govoril s grofico v ssvodu "Dom dela , tods tskrat so bUe malne besede, fipove hišniku, dn nšj tkknj de grofico, s ostslim gostom hsj pove, ds doftes ne aprejme nikogar več, ker jI ic trodsfci ln lS&n. Ko je vstoplls grofics, nl opssils Maksima, ki ac je bil izgubil v velikem naeioujašu čifsjoč fcs-sopis. Sakard se je le bolj čudili ko jO prišla s grofico tudi njene hči Alies. VKs prisoir je imel u#s nekske avešsnoati: obe ienški, tsko otolni in bledi, moti, dolgs in tenka kakor duh is starodaVtt* dobe, in hči ie preeej v letih s dolgim vratom, ki jo js delsl odurno. Ssksrd je ponudit etola obe-ms s priročno uljudnostjo, da bi pokaral svojq nsklonjenost. "Čast mi je madama t... V sTečo si bom Hel, sko Vss morem s Čim poslniitl , , . " Z veliko teievo, ki je bila odsev njenih strogih nsvsd, je grofics rscloills po kaj je prišle. "Oovorils sem s svojo prijateljico, prince-zinjo Orvicdovo in to mi je dalo povod, d* Ss sem danea predstavila v Vali pisgrni, gospod. Povam Vam, da asm bllf v ssdregi, kajti Človek moje starosti, tciko razumeva vieoke ideje ln jaa ae selo bojim stvsirl, kl' sc pojavljajo danea, ker jih teiko razumem. Nipoeled aem sc razgovarjaU a hčerjo in čutim, Aa je ipbja dolžnost, ds tudi jas pomsgsn do siV^e onim, kl so mi nsiblUji. * Grofics je nšdsljevsls. Itasodefa je Saksrdu, Wiko ji je pravila princesinja o Univerzalni banki, ki je sicer kreditni tfvod kakor ao vsi ostali zavodi te vrste v očeh posvetnih ljudi, all V očeh vernikov stoji ta zavod v vlllnl nad vsemi, kajti njegov eilj je tsko vzviien in blag, ds mora a svetim strahom ssvessti jesik Še Uko mlašnl krščanski doli. Grofica ni omenila papeia niti Jcruzaleme; to oo reši, o keterih se ni smelo govoriti na glss, k večjemu lepetslo se je lehko med verniki a pritajeno gorečnostjo. Vender je pe vseka groflčina beseda isreiala veliko upanje in vero v napredek nove banke ia verskega stališča vnete katoličanke. Hakarda je presenetilo njeno aetajene čustvo, ki gs je ps isdajal njen tresoči glas. Njemu ae je zdela kleje o pepelu v Jeruzalemu le poetični privesek njegovih mrzličnih nskan, v resnici je pa smatral vao stvar sa neumno in amešno, katero lahko savrše vaak čea. Resno liee pobolhe iene, ki je prišla s svojo hčerjo k njemu samo zsradi tega, de mu nsmigna po ovinkih kako čuti ona in vee njen bližnji sloj, vse francosko plemstvo, glede ta stvari, ga je naenkrat etresnilo. V hipu je sačutil, ds ideja ni.tiko smešna; Je več — služi mu lehko kot mogočno orodje, a katerim bi premiksl ves svet. Hakaid se je razgrel kskor bi trenil, in da izrabi poloiaj do čistega, je začel sliksti idejo o Jeruzalemu s skrivnostnimi beaedsmi v polglssnem tonu kot sadnji in največji triumf avojega podvsetja, toda stvar mora biti zavits v molk Oovoril je a veliko ga-rečnostjo, kskor da bi bil asm pndlnjen a vere in s teiko skrbjo glede krise, ki je tisti čes sa dels papeštvo v Rimu. O, Hsksrd je imel vero — samo če so to zshlevali intereei njegovih načrtov. (Dalje aledl). < • KraljevlHMii hnl Spisal: Mark Twain. tvoj menoj! is gro- mataUaaaaial Dobro dešel v Hendn moj kralj!" sskliše Msjls veeelo ter rasjsie prad velikimi vratmi pomaga kralju raz jahati. Potem ga prime ss roko k urno odide i njim v grad. Prideta v dve- mlad"Šlo-vek pri misi blizu velike peči, v kateri je gorel plamen- K njemn pohiti Maji* in krikne: ' "Hugon, objemi me! Reci, d« rsdnješ, ker sem ss povrnil" Hugon, Msjlsov mlajši brst, vstane in ga začuden pogleda, po raše mirno:' "Zdi sc mi, da ai snoifl, ubogi tujec! Kaj eim tj pač jait" ' "Ksj ai mif Brat vendar, Hugon Hendn!" reše Majls odločno A Hugon odvrne uljudno: "A kdo si tif" "Kaj me ne spoznali brat Majls Hendn sem I" "Ti ee hočeš šaliti s Ksko bi psš mrtvi vstali Mf Oj, U novica jc pretipa, ds >1 bila tndi resnična. Pridi c oknu, dO te morem bolje vide* ti!" . Nšto prime Hugon; *f jlse i®® njič ga odrine, od sebe in nta "Usmiljeni ^og, daj ml toliko moči, da p#ohšsem to slepsrijol" Msjlz reče zaši^en: "Kakšno sleparijo TNieem U tvoj brst!" Hugon odmaje s glsvo, rekoč: "Bog dsj, ds bt bilo to ras t 'Ali jsS ne najdem nobene podobnosti med teboj, tujec, in mojim brstom. Vrhutegs mi je pred Šesti mi isti javilo nsko pismo emit mo-jegs brata Majlsa." "To jela!! Pokliči očeta! Ta me bo takoj sposnsl." "Moj oče je mrtev," reče Bo gon. "Moj oče mrtev!" ponovi Msils s drhtečim glssom, % do-sUviV"Potem pokliči starejšegs brata Artural" J "Artur je tudi le umrl. "Tudi Artur je mrtev! 0 Bog! Pokliči tedsj slulsbnike!" Hugon sapustil brzo sobo in pripelje šes neksj 8gea svojo ih| go. Ablli so sami mlsdi Ijo*js, ksr js štora sveste slulsbnike Rngon zapodil is sloibe, kskor hitro se * Js; po krivem polssttf Hendn Ho«k. TI elhlsbnild sovs-ds niso sposnsH Msjkls, ssj gs ni« koli niso videli.' "Moji sluiabniki fe tndi ne po-snajo/^tujec,' reče Hugon po* rogljlvo. r' Sedaj mine Majlsu potrpežljivost. Srdito pograbi hudobnega brats as vrst in gs sune ob zid. "Lopov!" mu reče. "Goljnfsti me bočei za mojo domačijo!" ., Hugon pade ves rdeč v lieu na blllnjo stolieo in zspovc služabnikom, naj sgrabijo in sveiejo tujce. Sluisbniki planejo ng Msjlss, in huds borbs nsetsne. AU slednjič so nsdvlsdsli močne-gs vojlčsks, zvezsll njega tn tudi kreljs in ju odpeljsli v ječo. XVIII. Kralj v ječi. Krsljs ln njsgovege prijstcljs so ssprll V jfcčo, v kateri je bilo vse polno jetnikov. Kralj je v*s-koga vprašat čemu s<{ ga »prijj in spoznSl jc, ds je v ječi mnogo ljudi, ki jih je pshnilo v nesrečo le praznoverje onih časov. Sklenil je ispremeniti angleške zakone, ko hitro pride da avoje veljave in čaati. Nekoč pripelje jetničar nekegs stsrcs pred Msjlza, pa mu reče "Vidiš, ta je oni goljuf, ki pravi, da je Majlz. Jeli ga spoznal?"■ Starček, kuje nekoč slušil pri Majlzovem očetu, pogleda Msjlza nntanko v obraz, ali potem odkima s glsvo, rekoč: "Ts ni Msjlz Hendn in tudi uikcTl ni Mt?" Msjlza so osupnile te bo+ede, ler je is prejšnjih časov aem po-snel stsrčks kot poštenega in rek-nieoljubnega služabnika. A >fm-čer vzklikne: "Prav imU, in do-bi* ao'tvoje oči, atarec! Ce bi bil Jas gospo«! Hugon, bl ukesal obeaiti tega goljufs!" Nato se okrene jetničar V stran, ker je imel še po drugih eelieeh opravke. Jedva pa se je mldsljil, ie pade otsrček pred Msjlzom na kolen^ la vzklikne: "Hvala bodi Bogu, da te je ohranil pri iivljenju, plemeniti moj gospodar! Sedem let emo mialili, da si mrtev, ali glej sdsj te vidim iivegs! Spoznal sem le takoj. Siromašen sem in star, in še«apoveš, gospod, bom rssgls sil resnico o tvojem poWattu pb-veod, m Še me bodo radi tega tndi obesili." Nikakor!" reče Hendn, "tega ae smel storiti, uničil bi s tem , s meni ne bi niš koristil." Neto ga jame Majls ispraše-vati o spremembah, ki so se izvršile med njegovo odsotnostjo v Hendn Holu. Ts nsdaljai razgovor kralja ni več zanimsi Ali ena stsrčkovs novice jo olivelo sopet kraljevo posOTadet. ft*t sluga je omenil,wds^ bodš polrb^ie-ga sogleškega kraJin* #okopsli te kom psr dni v, Windzoru, lest najetega dne tekočega me sees, dvajsetega« ix^do^i^di nov^ kralja v. Ufstminstru. Tedaj^pp-Jde brikone tudi ^ugon IVoim-nju, kor upa,' da bo pri tej' prilik? imenovan ss snglenkege plemeni- M razveselilo, k0 * »P^aili slsnike is tujih držav ki našali "brsuki" - »aij Po«drav «4 gočnih svojih krsljev Oj, kako je bil tedaj I Khenti iz bersiken nI? * js OafUl Khorta! ^ Te vesti so osupnile mlsdegs kralja izvanredno. Nestrpljivo je pričakoval šss, ko bo sopet proit, ds bi se vrnil v London. 1 XIX. Žrtev. Slednjič jc prišla tudi Majtsovs pravda do rssprsve. Obsodili ao ga kot nepovoljšljivega postopa Ša, dp bo moral dve uri sedeti v ob fromotpepi Itebru ,ker je ^šd« Hola. 4* *tolH*' gev bmA. pravi00 do posestvo, sodniki niao niti.jrasprsvlja- u. it svojih slug i„ telesne ai** kljub temu je ostal prijiJ Ijubeznjiv « ViWui ™ 1 ločen aaščitnik vseh Ua^J omorno je deloval proti kriv * zakpnem. Včasih pa ga je hudo Ud*I vest vadi kraljeviča, ki je in ee ni več vrail. Tedaj U hudo srap, ker Čutil je.daC! vse. Istotako ae je spominjal n je matere in svojih aester Hm se je bal zs njihovo uaodo J* Iel da bi bile pri njem iu* sc je pa plašil, da hi prišl« J njega v svojih slabih oblafcijjT da bi ga v svoji ljubezni iidak pahnile s vzvišenega mesta um 7 bedo in blsto. Nu ponnk^ zginil tudi ta strah. XXI. •višnnoatni izprevod prad krt* njem. Navsezgodaj so grneli topovi znsk, da se angleški narod p prsvljs, ds proslavi veliki dan Po starem običaju je moril ni čapostni sprevod iziti iz Taurt Topovi zsgrme, da streee, krik ljudstva pregU grom. Toma Khenti zajaae nege iskregs konja. Za njin $ kraljev ujec, vojvoda Hertfrd I njegovih straneh atopa sijajno 1 borožena telesna straža. Za cjii je sledila nepregledna vrtu pl mičev in dvorjanikov, župan I« donski, meatni svetovalci v škrl tastih plaščih, z zlatimi verig* krog vratu načelniki in členi n londonskih zadrug z dragoceni* zsstavami. Ko jc doapel kralj v sredino | sts, pozdravljalo ga je ljudi prisrčno ter ga z glasnim krik blsgoalavljalo. Kraljevo lin blestelo radosti. Kdajpakdaj je Toma vrgel si ljudi polno pest novokovanih,n tlih densr jev. Izprevod pa a j pomiksl dslje in dslje skozi k* no okinšsne slavoloke, mimo ibi slik, ki so predstsvljale dogidljg is iivljenjs mlsdegs kralji. J In sopet ja Toma dvignil rd da vrle sopet poloo peat nova med ljudi, ko opazi bled in prepl len obraz ter oči, ki ao bile vpa vanj. Žena je stala v drugi m gledalcev njegovs mati. Pran len je nehote dvignil avoji id ter si sskril oči ns način, kat, bil vsjen, če gs je kdo nenado probudil. V tem hipu pa « P rine lena skozi ljudi in teka atraio, atopi do njega, mu obj* koleno, ga poljubi in krikne: \ "Oj moje dete moje drago j te!" in dvigne proti njemu n in obraz, v katerem ata ie radost in blaienoat. A vojak telesne atraže jo ponj čvrsto roko nszaj med a eo. "Jas te ne poznsm, ženil"! mrmra Toms, s krvavelo m« i srce, ko je videl, kako jo rkk stran. In ko se je obrnili k l krat proti njemu, apozna, di »j globoko ranil sree. Tedsj gs obide aramota, »J njegov ponos je bil uničea. njegov ukradeni kraljevski «1 pade temne senes. Vae veličenstvo poatsne tanj aan puhlo, brez vrednosti Isprevod se je pomikal deljs,a Toma ni ničessr več videl j« ■ Ial. Samo mislil jr še: da se rešim tegs »uženjitva Vzklikelo jc ljudatvo. ali«'' gromovite klice je pr'vp» ' njegove vesti, ki mu jr <#>*] je zatajil svojo mater. Vojvoda Hertfrd ga opoSl naj kale ljudstvu prije*»»1 ^ krvsševlm srcem pouk««1 smehljeti se, vedri. "Proklets a lice se m«« ur« nora btfM vsklikne vojvods. "Vso^ ljo je pokverils Va^«"« ^ A krasno oprsvljes. ialostno in f» __ lklim glasom: . tJ- "Ia vendar jc ona "Bog sc usmili! T " ^ vode potiko (Kom -Kralj prikednjit) ODGOVORNOST! J-J BMM